Krista Hafner
Marjetica, hčerka Matjaževa
,                                Ilustrirala Mara Kraljeva.
XV. Na begu                                   '    .
°                                       (kouec.)
Ko so Turki videli, kaj se je zgodilo, so bili sprva vsi presenečeni iH niso vedeli, kaj bi si mislili. Stali so osupli in gledali za jezdecem, ki je divje jahal z Marjetico po ravnini. Šele ko je zavil proti Savi, so spoznali, da je Marjetica ugrabljena, in Hasan paša se je jezno udaril po čelu: »Mar sem bil slep? Saj to je bil vendar sam kralj Matjaž, ki je prišel po svojo deklico. Ampak ne bo mi ušel. Hej, vojaki, hej, junaki, za njim! Sto cekinov dobi,
kdor mi ga pripelje živega ali mrtvega.«
Kot bi trenil, je bilo vse po-konci. Turki so poskakali t sedla in se zagnali na divji lov za kra-ljem Matjažem. Toda kralj Ma-tjaž je držal v roki krivi hamlžar in sekal zdaj na levo, zdaj na desno, da so Turki kot snopje padali pod njegovo krivo sabljo. Kinalu so preganjalci zaostali, kralj Matjaž pa je dirjal in dir-jal, da se je konju delala rume-na pena okoli gobca. Ko žo dolgo niso videli nikakega sovražnika več, so dospeli do lesene kolibe. Pod njo je črn kovač čakat dela. Kralj Matjaž se je ustavil pred njim in mu zakričal s sedla: >Po-znam te, da si dober kovač. Brž vzemi kladivo in klešče in mi preobuj konja, toda podkre mu prikuj narobe. Tako premotim svoje preganjalce in jim zabrišem sled za seboj.#Zlat cekin dobiš, že svoje delo urno storiš.«
Kovag se je zavrtel in je konja urno podkoval, kakor mu je kralj Matjaž naročil.
Ko je bil gotov, mu je kralj vrgel zlat cekin in zakričal: »Zdaj jaham notri v Turčijo, tako kažejo konjske sledi.«
104
XVI. Rešeni
Matjaž je znova spodbodel konja in ga pognal v dir. Naravnost do Save sta jahala in ko sta prišla do vode, ga je kralj Matjaž pognal v valove. Konj je plaval, napel vse moči in srečno dospel na drugi breg. Zdaj sta bila na domači zemlji in obema je bilo lažje pri srcu. Doma je še vedno stala v grajskem stolpu kraljica- Alenčica in gledala skozi line. Ali se že vidi meglica, ali že jaha sredi meglice njea mož,- kralj Matjaž, ali nosi v naročju Ijubo .hčerko, premilo Marjetico?
Tri dni je staja v stolpu, tri dni si je napenjala oii in gledala skozi line. V jutro Četrtega dne pa je zagledala sredi ravnine meglica in od veselja ji je vztre-petalo srce. Stekla je po stopnicah do grajskih vrat in vsa družina se je zbrala okoli nje. Ko je prijahal kralj Matjaž na dvor, mu je srečna stekla naproti, Marjetica pa jo je objela in od veselja zavrisnila:
»0 ljubi domek moj, zdaj me nihče več ne bo ujel in odpeljal. Nikoli vei ne bom neposlušna, vedno bom nbogala, kar mi reče očka. Skobec in divji mož Turek je samo očka in nihže drugi.«
Zavrtela se je na prstih, prijela očeta za roko in zaplesala: »Križ kraž, kralj Matjaž!«