Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in domu. III. Prva pot v Benetkah bila je na sloviti trg sv. Marka — srce vse beneške lepote. Štirivoglati, širni prostor je ograjen s cerkvo sv. Marka na desni od kraljevskega poslopja. Na levi strani so druge imenitne in sijajne pala5e. Po straneh na desno in levo stoji po 7 svetilnikov za plin; vsak sveti na 40 Iu5ic. Eden je na sredini, okoli katerega po večerab godba svira. Na hišah vidi se drugih 200 sve5nikov. Kedar vse Iu6i gorijo, se po lepem trgu razliva čarobna svetloba. Na levi strani trga je ura, vrb katere visi zvon brez strehe; 2 bronasti velikanski človeški podobi bijete s kladvoma ure. Cerkev sv. Marka ima 5 kupelj. Nad ceikvenini vhodooi so 4 konji iz pozlačenega brona — delo starodavno. Najbrž so bili zliti za rimskega cesarja Nerona, tistega, ki je dal sv. apostola Petra in Pavia usmrtiti. Čeravno brez življenja, so ti konji vendar prehodili veliko sveta. Cesar Konstantiii njih je dal prepeljati v Carigrad. Bene5anski vojvuda ali doge (beri dože), slavni Dandalo njih je 1. 1204. iz Carigrada spravil v Benetke. Francoski general Bonapai te, poznejši cesar Napoleon I. njib je dal prepeljati v Pariz. Nas cesar Franc pa njih je 1.1815. prignal zopet v Benetke in njih postavil na sedanje mesto. PredcerkvišSe ali atrio je okinčano s krasnirai mozaiki, t. j. s takimi podobami, ki so iz samib drobno rezanih kamen5kov sostavljene tako, kakor da bi res bile slikane ali malane. Podobe predstavljajo prigodbo iz stare in nove zaveze. Nad vratami je slika sv. Marka po naiisu slavnega Tiziana 1. 1545. slikana. Na tleb se kažejo, posebno odlicno, 3 rudeče ploš5e iz marmorja, ki imajo zgodovinsk pouien. Tnkaj je namieč nemški cesar Friderik Baibarosa, ki je papeže preganjal, pred papeža Aleksandra III. na kolena padel in za odpuščanje prosil, ter se s sv. Cerkvo zopet sprijaznil. Ceikev sv. Marka kinči zunaj in znotraj 500 marmornih stebrov. Njih lepota in dragocenost osupne potnika. Tla v Cerkvi so vložena iz raznobarvanega marmorja — prekrasno delo. Očesu se vse vidi kakor z rožicami nastlano. V srednji ladji je zob starosti prvotno lepoto že precej skrhal. V levi ladji so se ravno tla iz nova vlagala in sicer po pvvotni, izvirni podobi. Delo le po5asno napieduje, ker vedno denarjev potnanjkuje. Poprejšna avstrijska vlada je za popravljanje veli5a8tne cerkve neki vsako leto podarila 20.0.K) fl. Sedanja laško - pijemontežka vlada pa ne stori ne samo nič, temu5 še le cerkvam vzame, kder kaj najde. Tako so se časi spreminoli! Trnplo sv. Marka leži shranjeno v velikem glavnem altarju, kterega krije paldahin ali svilno nebo. Za njim še je drug altar s 4 sukanimi stebii iz alabastra, ki so nekdaj v Salamonovem tempeljnu stali. Ako luč za steber podižiš, se skozi vidi svetloba. Zanimiv je na desno pred cerkvijo sv. Marka visok zvonik, ki stoji prosto; iz ujega se pregleda vse oiesto, in je torej potniku svetovati, da ga pred vsem spleže. Visokost meri 280 črevljev, in se na vrb pride brez vsake težave, le nekoliko je stopnic; druga5e se gre po 38 napetib potih, kakor po ulici, iz kota v kot. Tik na desno pri cerkvi sv. Marka leži posloj)je dožev. Oko tujca strmi, kedar gre od sobe do sobe in pregleduje mojsterske slike, ktere so barvale najslavnejših umetnikov vajene roke. Duh se ne more nasititi piegledaje sliko, ki predstavlja rajsko veselje, delo Jak. Tintorettoja. Izpeljava je tako velikanska, da še nje ni zamogel nikdo posneti. Kamor oko obrnes, je zaznamvana umetnost. Edino 5e prideš v skrivne kraje, kjer se je kaj solz prelivalo, bode se tužnost tvojega srca poprijela, to je kiaj, kjer so zakrivneže, pa tudi nedolžne, ktere je novošljivost, soviaštvo, ali kaka diuga zvijača izdala, zapirali in potem morili. Po ozkih stopnicah se pride do nesre5nega prostora. Sice gledalca nemirno bije, kedar gleda poredoma ozke, nizke, mokrotne ječe, 16 po številu. Ena zmed teb se kaže, kjer se je obsojenec 48 ur na smrt pripravljal; druga, kjer se je skozi debeli železen križ spovedaval in skozi oko prejemal sv. obhajilu. V enem kotu je morišSe, kjer so sirote ob glavo devali ali davili. Mrliča so potem na skrivnem do vode spustili, tam po noči na ladjo nabasali, ua globoko morje peljali in ribam za gostijo pometali. Tudi se vidi mučenišče z nekaj orožja. Ves nemiren in pobit si potnik komaj odehne, kedar stopi iz teh z gnjilitn zrakom napoljeDib krajev pod prosto nebo. (Nastavek prih.) Smešnifiar 8. Lovec stoji pri potoku. Unkraj potoka zagleda lepega ptiča na drevesu ter nameri na njega. Med tem ko sproži, skoci nesrečna riba v potoku kvišku in od kioglje zadeta pade mrtva v vodo. Kroglja pa leti se dalej naprej in zadene tudi pti5a na drevesu. Ali za drevesom je na bribu zajc ležal. In tudi ta je padel. — Ta prigodba raora že zato resnična biti, ker njo je nek lovec bil prvič povedal.