Acrocephalus 24 (118):  85 – 86, 2003
85
So prerokbe v varstvu narave {e plod
znanstvenih raziskav?
Are the various nature conservationist predictions still the
result of scientific research? 
Ko je Platonov u~enec vpra{al svojega velikega u~itelja, kak{en prakti~en
pomen imajo {tudije in teoremi, ki jih predava, je Platon u~enca odpustil iz
{ole, pred tem pa mu, kajpak prek su`nja, izro~il kovanec, da u~enec vendarle
ne bi mislil, da je bilo njegovo pridobljeno znanje zaman. Podobno se je pred
pribli`no 125 leti spra{eval T. A. Edison, in sicer, kako bi izkoristil »Edisonov
efekt«, ki ga je odkril povsem po naklju~ju ob iskanju mo`nosti, da bi podalj{al
`ivljenje bomba`ni nitki v vakuumski `arnici. ^eprav je ugotovil, da te~e tok
le v eni smeri, prakti~nega pomena te ugotovitve ni videl in eksperiment je
opustil. V naslednjih desetletjih je J. A. Fleming ugotovil, da gre pri tem za
enosmerni tok elektronov v vakuumu – in rodil se je usmernik. Njegove
ugotovitve je leta 1906 nadgradil L. De Forest in izumil elektronko oziroma
tranzistor, brez katerega si radijskega aparata oziroma televizorja do nedavnega
niti zamisliti nismo mogli. Edisonov efekt, ki ga je genialni izumitelj, podobno
kot vse svoje izume, pridno patentiral in ozna~il za zanimivega, a
neuporabnega, se je izkazal za klju~no dognanje v dolgi vrsti nadaljnjih
izumov. [e ve~. Kdo bi si danes upal dvomiti o uporabnosti oziroma
nenadomestljivosti matemati~nih aksiomov in teoremov, ~eprav so se v ~asu
svojega nastajanja zdravorazumnim ljudem zdeli popolnoma nepotrebni in
oddaljeni od vsega, kar jim zbuja interes in daje ob~utek uporabnosti.
Kakorkoli, tragi~na usoda ve~ine, predvsem dana{njih znanstvenih
raziskovalcev, je, da so nenehno obremenjeni s potrebo po odkrivanju ne~esa,
kar ima prakti~en pomen, ali po{teno povedano – kar prina{a dobi~ek.
Rezultat: inflacija ~lankov in objav brez zadevne znanstvene te`e.
Sodobniki T. H. Huxleya so v nasprotju z njegovim tolma~enjem znanosti kot
organizirane zdrave pameti trdili nasprotno in poudarjali, da mora znanost
prodreti za videz zato, da spodnese »o~itno« interpretacijo pojava. Po drugi
strani pa zdrava pamet recimo pravi, da se nam na primer svet ptic ka`e v obliki
paketov, ki jim pravimo vrste. Tako opazovalci ptic dobro vedo, da lahko
osebke, ki jih opazujejo na razli~nih obmo~jih, lo~ijo na enote, vpete v biolo{ki
sistem in opremljene z binarno latinsko nomenklaturo, ki neposve~enim
ustvarja zmedo. Tak paket se ob~asno lahko odvije in celo zlije z drugimi, kar
pa je prej izjema kot pravilo: pti~i [kocjanskega zatoka so nedvomno
pripadniki vrst, ki jih vsi izku{eni opazovalci prepoznajo enako.
V zadnjih desetletjih se je svet ob slab{anju bivalnih kvalitet in dobesednem
izgubljanju `ivljenjskega prostora nenadoma za~el zavedati svoje umrljivosti.
Pohlepnost lastne vrste nam je dokon~no onemogo~ila opazovati dodoja
Rhaphus cucullatus, saj je moral biti »golob« puranje velikosti nekaj povsem
bizarnega, naga~eni primerki, ki jih napada plesen, pa nikakor ne prepri~ajo.
Mogo~e so tako kot dodoji Portugalcem Maorom teknile novozelandske
nojem podobne moe Euryapteryx gravis. To ljudstvo je otoka poselilo v 14.
stoletju in po kolonizaciji v dveh stoletjih v navalu na gigantsko perutnino
ptice dobesedno pojedlo, da naslednikom preostane le {e »moa bone hunting«,
ki je v zabavo paleontologom, zagotovo pa ne ljubiteljem ptic. Naravoslovci, ki
86
Uvodnik / Editorial
u`ivajo v pestrosti narave in se u~ijo od vsakega `ivega bitja, so pripravljeni
ozna~iti ~loveka za najve~jo naravno katastrofo od recimo zadnjega velikega
izumrtja v Kredi pa do danes. Tudi desetletja postopnih »mehkih« sprememb
v kulturni krajini vodijo v zmanj{evanje {tevil~nosti pti~jih populacij.
Ornitologe, ki so spoznali, da je bolj smiselno varovati njihov `ivljenjski
prostor kot pa ptice same, svet {ele v zadnjih desetletjih jemlje resno. Po~asi
spoznava, da pomenijo ptice veliko ve~ kot le slegurje, podhujke in kotorne, ki
dodatno bogatijo suha travi{~a, ali pa redke pobre`nike in penice, ki jih
ljubitelj ptic odkljuka na svojem seznamu. Ptice so eden najbolj{ih kazalcev
stanja na{ega okolja. Zaradi izredno hitrega presnavljanja in naglega tempa
`ivljenja so veren odsev sprememb v pokrajini, {e preden je to opazno pri
drugih bitjih. Zato ornitologi veljajo za neke vrste »prerokovalcev« – med
prvimi zaznajo poru{eno ravnote`je v naravi. Vendar so te prerokbe plod
poglobljenih znanstvenih raziskav, katerih cilj je bil zadostiti prvinski
radovednosti.
Rde~a nit te`av varstva narave, ki se vle~ejo skozi ~as, je bodisi pomanjkanje
konkretnih znanstvenih podatkov, na podlagi katerih je mogo~e podati
ustrezne smernice za upravljanje prostora, ali pa po drugi strani kopica tistih,
ki so plod usmerjenih, kratkoro~nih in konkretnej{ih, se pravi ciljnih raziskav,
in to na ra~un neusmerjenih, »~isto znanstvenih«. Pri tem so dobljeni rezultati
po pravilu sicer visoko uporabni in mogo~e tudi kakovostni, a zelo specifi~ni
in rabijo le dolo~enemu namenu. V ~asu postopoma izgubljajo svojo vrednost,
niso elementarni in zato te`ko vklju~ljivi v {ir{e okvire, ki ne re{ujejo ozko
zastavljenega problema. Varstvo narave se tako {e vedno sre~uje s slabim
poznavanjem biologije, gnezditvene gostote posameznih vrst ptic in njihove
ekologije, skratka, kvalitetnih podatkov, pridobljenih z raziskavami, ki nekako
sku{ajo odgovoriti na prvinski kaj, zakaj, kako in kdaj. Oziroma: znanost je v
svojem bistvu povsem samonikla in neodvisna, ima svoj jezik in svoja pravila,
predvsem pa se ji ni treba nenehno spoprijemati z momentom aplikativnosti
svojih rezultatov kot posledico iskanja odgovorov na vpra{anja, ki si jih
zastavlja, kajti dana{nja bazi~na znanstvena dognanja lahko pomenijo
odgovore in nove probleme za jutri.
Bo{tjan Surina