UčiieljsMci
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana.
BOBHHHHHHBBBi^B^HHHHHBBaflBMHI^HHHBa
ris
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112.
za službo mežnarja prisililo k dostikrat dvom» Ijivejšemu postranskemu zaslužku, da prež,i« vimo našo deco, da ji pripravimo boljšo bo» dočnost.
Potrebo čutimo, da pogledamo enkrat v našo bodočnost ter izvemo, ikaj nas še čaka, da enkrat za vselej stopimo pred dejstvo, da je vsak up na izboljšanje našega beraškega položaja iiuzoren. Zakaj?
Ob priliki naše državne skupščine v Mari» boru smo imeli dovolj časa za pomenke s srbskimi tovariši. Povedali smo jim naš uvo» doma naveden sklep celjske skupščine ter iz» javila, da pričakujemo strnitev naših vrst tudi med učiteljstvom beograjskega poverjeništva. Naravnost presenetila pa nas je izjava neka» terih tovarišev iz Beograda samega, da je borba za gmotni položaj med ondotnim uči» teljstvom nepupolarna t. j. učiteljstvo je s svojim gmotnim položajem absolutno zado» voljno.
Zmotili smo se, da nas slovensko učitelj» stvo in bratske tovariše iz Beograda tišči če» velj na isti strani. Bilo je tembolj upravičeno naše trdno prepričanje, da je .položaj isti že radi tega, ker smo slišali delegati celjske skupščine obupno prošnjo naših slovenskih učiteljev, ki se nahajajo po pisarnah v Beo» gradu.
Mi si enostavno ne moremo tolmačiti tega dvojnega, različnega položaja bratskih srb» skih in naših slovenskih tovarišev v Beo» gradu, ko imajo vendar oboji iste kulturne potrebe, potrebe narodnega inteligenta, ki ve, da ne dobiva nobenih stalnih ali drugih do» hodkov, izven svojih plač — svojih rednih mesečnih prejemkov, kot državni uradnik svo» jega položaja, kategorije in skupine. Ne mo» remo pojmiti, kako premaga srbsko učitelj» stvo gmotne težkoče pri nabavi tu» in ino»
zemskih knjig, kako mu je omogočeno, da ob istih plačah kakor slovensko, učiteljstvo pre» more celo obisk inozemskih tečajev, ki naše ožje rojake za leta pokopljejo v dolgove?
Vsekakor nujno želimo, da nam tovariši iz naše centralne UJU v Beogradu pojasnijo te točke obenem pa potrdijo, da je gmotni položaj tudi ostalega učiteljstva izven Beo» grada t. j. po ostali, posebno Južni Srbiji enak kakor njihov. To pojasnilo pričakujemo v kakem učiteljskem glasilu bratskih srblskih tovarišev, ker se bi v nasprotnem slučaju ne uverili o popolni istinitosti.
Iz teh razlogov lahko pojmimo zakaj Se nam ne izplačujejo več let dolžne razlike, za» kaj še danes plačujemo poplave, zakaj mo» ramo poleg ostalega utadništva ponovno do» našati zneske za zidavo šestnadstropnega po« sicpja uradniške zadruge, ko smo šele pred par leti donesli do obširnega štirinadstropne» ga enakega poslopja. Razumemo1 zakaj rešuje Beograd naše zadeve na banketu Da pozabi na upraviteljske doklade, ko upravljamo od» daljene, visoko organizirane šole ob rapidno rastoči draginji in birokratizmu; sedaj pa tu» d; lahko razumemo, da bo slovensko učitelj» stvo poprej izgladovano, predno bo morda Beograd občutil iste težkoče, kakor jih čuti» mo danes mi.
Faktor, ¿i pride ter reši slovensko uči» teljstvo iz sedanjih težkoč ter mu osigura vsaj življenje, mu odvzame vsaj skrb za naraščaj in za starost, tisti faktor bo rešil ne samo učiteljstvo, rešil bo našo lepo se razvijajoče šolstvo ter pripravil naši mladini, ki pohaja šolo sigurnejšo bodočnost.
Iz navedenih razlogov je aplavdiralo vse slovensko učiteljstvo referentu, ki je na le» tošnji glavni skupščini razložil to, kar nas teži in česar si želimo mi vsi.	K. D.
Drugi samoizobraževalni tečaj je za na» mi. Brez nepotrebnih fraz ugotavljamo, da je ideja samoizebrazbe padla na rodovitna tla. Če pomislimo, da je bilo treba orati ledino, če pomislimo na nerazumevanje in na ovire, ki so lomile voljo malodušnih. moramo reči, da jc prva setev dobro pognala. Mnogo smo jih sicer pogrešali, ki bi morali biti poleg, ko gre za poživljenje stanu, a ikakor je to dej» stvo neprijetno, nas vendar ne moti. Od 120 krožkov je bilo zastopanih na tečaju 67. V tej številki sami je optimizem.
Nad vse važno pa je, da je idejo samo» izobrazbe sprejela za svojo naša stanovska mladina. V teku enega leta, v teku borb, od» pora, podtikanja, natolcevanja in beganja se je mladina odločila za stvar, ki je sicer stvar vsega stanu, a posebno njena. To nam je po» veda! tečaj. Eno leto samoizobraževalnega de» la nas je poučilo, da so naši daroviti ljudje — v dobi, ko človek niha in 'išče — dobili smer študija in udejstvovanja. To je notranji, bi» stveni tispeh akcije, zakaj krožki, njih orga» nizacija, navodila in drugo so le oblica, so le posoda tiste misli, ki nam je vodilna.
V letih, ki so odločilna za človeka, se je naša stanovska mladina spet posvetila knjigi. Resno se je zavzela zato. da si razgrne, da si odpre širja obzorja, v času, ko ne najdete višjih stremljenj. Ž mladostnim ognjem se je
razvnela za pravo in lepo, namesto da se iz» gubi na pota škrobarstva, po katerih — žal — blodijo mnogi naši mladi, ki jih ne vodijo svetlejše zvezde. Med učiteljstvom narašča zavest višjih vrednot in to je uspeh samoiz» obraževalne akcije, ki ni samo intelektuali» stična, ampak tudi etična. Po trdem delu, po utrudljivem boju za idejo, prihaja borilcem prvo zadoščenje.
Seme, ki je vrženo, bo kalilo in rodilo. Energije, ki jih je bilo treba razviti, bodo se» gale dalje vedno* v večjih krogih. Krožki so danes regeneracija stanu. Samo dvoje morejo pomeniti: ali nov duh, preporod naših vrst, ali pa naš zlom, dokaz, da učiteljski stan ni» ma več življenjske moči. Če krožki uspejo, če bodo šli kvišku, se bo to kmalu poznalo v vsej javnosti. Če propadejo, bomo pred jav» nostjo izpričali, da nimamo niti smisla niti ne več moči, da bi vršili še kakšno poslan» stvo sredi naroda. Naš stan preživlja krizo in društva je niso zmožna premagati. Če ima» mo svojemu ljudstvu še kaj povedati, če mu hočemo pomagati, moramo najprej doseči preporod stanu. Krožki so Arhimedov vzvod tega preporoda.
Brez truda, brez vztrajnega dela, brez ve» re v zmago dobre stvari ne gre. Če so udele» ženci drugega tečaja odnesli samo nekoliko te zavesti s seboj, na torišče svojega vsakda«
II. samoizobraževalni tečaj Poverjeništva UJU
v Ljubljani.
(20.—25. avg)
je najfinejša Šolska kreda, ki daleko prekaSa vse importirane tovrstne izdelke.
„JUGOKREDA" si je na mah osvojila trg v celi državi in to vsled prvovrstne kvalitete in nizkih cen. Uporabljajte le „JUGOKREDO", ki se naroča v vsaki množini pri centralni pisarni
„JUGOKREDE"
Ljubljana, Kongresni trg 3/1.
njega dela, ne morejo izostati uspehi. Če jih samo t;ho poživlja ogenj veselega, pogumnega udejstvovanja sredi ljudstva, v čigar službi so, bo njih toplota ogrela široke kroge, bo zbudila novega življenja. Danes .ni nikaikega dvoma več: nov pulz v organizaciji so pri» nes'i krožki in delo, ki se širi iz njih, zato je v interesu nas vseh, da se krožki razvijajo. Za ta razvoj ni škoda sredstev, ki jih žrtvuje k vsemu lepemu stremeče učiteljstvo. Druge poti ne poznamo: ali dosežemo stanovski pre» porod, ali so krožki preizkušnja, da učitelj» stvo kot stan nima ničesar več govoriti v slovenskem narodu!
Vi vsi pa, ki ste sprejeli idejo samoiz» obrazbe za svojo in je. del vas samih, zave» daite se, da imate važno .nalogo v organiza» ciji iri v ljudstvu. Bodite .prvi, kjerkoli je tre» ba nesebičnega, požrtvovalnega dela! To naj bo vaše prvenstvo! Nikdar in nikjer se ne umikajte v borbi za skupne koristi! Zavze» 'mite postojanke dela in smatrajte za najvišjo čast da jih držit; v boju do zmage!
POTEK TEČAJA.
Večina udeležencev je prispela v ponde» ljek 20. avg. in sicer že zjutraj. Padlo je ta« koj v oči, da se mladina posebno zanima za tečaj. Tudi število tovarišic in tovarišev je približno sorazmerno številu obojih v orga» nizaciji (83 : 51 povprečnega dnevnega obiska).
Kmalu po 10. uri je stroik taj.nik tov. Kobal v imenu poverjeništva z lepim nago» vorom otvoril tečaj, na kar so se podala vsa navodila glede predavanj, stanovanja in pre» hrane.
Po želji udeležencev je že predpoldne sledil kratek referat ki naj bi uvedel disku» sijo o kočljivem vprašanju, kako naj se vrši samoizobraževalno delo v tekočem letu. Ta referat je izzval spopad, ki se je popoldne bil v znamenju družboslovja in pedagogike. Spo» padu ni nedostajalo dramatičnosti, «vendar je >ostal 'boj ta dan neodločen.
V boj za naš kruh!
Sklep naše pokrajinske skupščine v Ce» lju, da naj bo Učiteljski Tovariš v bodočem letu verna slika našega neizprosnega boja za izboljšanje našega materijalnega položaja, je vse slovensko učiteljstvo kar najiskrenejše pozdravilo Iz tega razpoloženja lahko vsak razvidi, kako nujen je bil ta sklep, kako po» trebna je neizprosna borba za izboljšanje našega obupnega gmotnega položaja.
V borbi za naš kruh nas je podprl ob prevratu celoten narod, podprle so nas vse nastale prilike in v najnevarnejšem času je naš stan vsestransko prišel do svoje veljave, ki mu gre in ki se mu je nasilno odre» kala, kakor mu jo skušajo odrekati i danes, ko smo doprinesli žrtve in dokaze za našo sposobnost konsolidirati prilike v najtežjih razmerah. S- skepso pa smo čitali že_ tedaj optimistično poročilo »Tovariša«: »Naš kruh je dobojevan.« Vendar nas je pomirjevalo za» trjevanje »poučenih krogov,« da je od sedaj za vedno naša usoda vezana s tovariši iz Sr» bije, ki uživaio med narodom ugled in ve» Ijavo, kar nudi dovolj jamstva, da se bodo ob vsaki priliki naše učiteljske potrebe vsikdar upoštevale.
Pomirile so se vrste onih idealnih bor» cev iz naših vrst, ki so do polstoletja dramili naš narod in ki so danes po starem upoko» jeni, pomirile vrste tovarišev, ki so ali v za» ledju ali ob jezikovni meji z vsem požrtvo» vanjem in vso idealno ljubeznijo stali v vr» stah svojih soplemenjakov, v 'borbi proti po» tujčevanju in ki skupno s sedanjimi upoko» jenci, -niso mislili ne nase, ne na svojce, ne na svojo deco. Ko smo po prevratu darovali narodu in državi uprav vse, kar je bilo naše, ko ni bilo ne pred in ne po prevratu stanu kot celotc, ki bi bil tako globoko pojmil svoje dolžnosti napram narodu kakor je ravno slo» venski učitelj in kakor jih je le»ta tudi udej» stvU. nikdar nismo mislili, da bodo nas v raz» merema prav kratki dobi našle sredi borbe za najenostavnejše potrebe civiliziranega člo» veka.
Ali smo računali kedaj, da bodo naši sta» roupokojeni tovariši mesece in leta čakali na pičlo odmerjeno pokojnino, 'ki je ironija na n jih idealno šolsko in izvenšolsko delo, ali smo zaslužili, da nas tare dan za dnem skrb za naš lastni naraščaj? Ali se moremo ubraniti utiša, da bo nam enkrat enako odmerjeno, ikakor danes staroupokojencem? Ali obstoja možnost, da si ustvarimo, pa čeprav še tako skromen lastni dom. ki ga ob varčnosti da» nes ustvari vsak vajenec, ki smo ga pouče» vali v obrtnih tečajih — povečini z,a skrajno nizki honorar? Ali nas ne potopi v dolgove vsaka bolezen, ako smo morali'iskati zdrav» nika? Da se nam ni treba skrivati po brlo» gih, plačujemo v mestu polovico naših pre» jemkov samo za stan! Na deže'i so dostikrat nehigijenske sobe, podstrešna skrivališča, na» ši domovi v katerih premišljujemo o idealni vzgoji! Zbudili smo duševno lakoto! Ali ima» mo sredstva, da plačamo horendne cene knji» gam na domačem in inozemskem trgu? Pri» sil jeni smo z instrukcijami, z dovoljenim in nedovoljenim postranskijn zaslužkom dopol» niti plače kot učitelji mladine, naše bodeče generacije. Pa mi vseeno še nismo na Balka» nu. tam je bolje, tam niso padli nazaj za 50 let, kakor smo mi, ki se nas je v nadomestilo.
LISTEK.
ALBERT ŽERJAV:
Edicije Mladinske Matice.
(»Kresnice«, letnik I., uredil V. Mazi; J. London »Zgodbe z južnega morja« in A Skulj »S a d j a r č k i«. Naslovne ilustra» cije: M. G as p a r i.)
Da je v področju kulturnega življenja mladinska književnost težka in problema» tična zadeva, prizna vsakdo, ki ima količkaj podrobnega znanstvenega vpogleda v nežne plasti duševnega življenja naše mladine. Še danes, ko mladina ni neposredno vprašanje samo učiteljskega kadra vseh kategorij, mar» več tudi mnogih drugih startov in organiza» cij, nismo zamogli, bodisi vsled kompleksa mladinoslovnih problemov, ki ise v nepre» gledni vrsti vsiljujejo kar eden za drugim, bodisi ne docela sistematičnega študija, po» skusov, opazovanj..., ki so recimo: gmotna zadeva, otipati jedra mladinskega vprašanja v oni širini in globini, ki ga zasluži interes narodnega obstoja kot — kulturni problem.
Ker je torej kvalitativna stran mladinske literature v ozki zvezi s poznavanjem psiho« loške strani otrokovega značaja in njegove psihofizične rasti, zato je tudi mladinsko slovstvo malone vogalni kamen mladinske vzgoje vsem, ki prihajajo ž njo v posreden ali neposreden kontakt. Neredkokrat ise do» godi, da vpliva dobra knjiga v par urah sil» nejše in trajnejše na otroka kot celoten in» tenziven trud učitelja»praktika. Še resnejše pa jc dejstvo, da je slaba knjiga v rokah mla» d i ne doitikrat procentualno višji destruktivni element kot' predmestna okolica, za otroke
brezskrbni staiji itd.... Vzročnost neposred» nega vpliva kateregakoli si bodi čtiva na mlado in razvijajočo se dušo tiči pač najbrže v tem, ker mladina še nima v teh letih usta» ljenega značaja, ki odvrača vsako njemu na» čelno nasprotje, in kritičnega duha, ki vsak pojav pretehta in oceni... Niti pri vseh od» raslih ljudeh z nakopičeno znanostjo ne naj» demo teh dveh življenskih lastnosti, kaj šele pri 'otroku, ki je v Vsestranskem razvoju, do» jemanju, rasti...
Dognano je tudi, da vsaka relativno do» bra knjiga nima privlačne moči za vsakega čitatelja. Sentimentalne, lirične in mistične otroške nature (zlasti deklice) ljubijo bolj njihovemu značaju podobno etivo, dočim si zopet psihofizično krepkejši in zrelejši mla» dostniki (dečki) žele literature, ki jim kaže: zanimivosti širšega sveta (potopisi), značaj in usodo junakov (biografije), življenje odraslih ljudi v raznih situacijah konflikte in kom» promise" sveta, zmago in slavo poedinca, sku»
pine itd., itd____Vsekakor pa je otrokom naj»
ljubša duševna hrana pravljična in pripo» vedna snov narodnega stila, kar je pač v ne» posredni zvezi na eni strani z duševnim zna» čajem našega slovanskega — rasnega tipa. Žc samo z ozirom na bujno, in ustvarjajočo otro» ško fantazijo', ki je silnejša in mogočnejša slikarica od največjega slikarja»umetnika, si mladinske književnosti brez pravljično»pri» povedne in legendarne snovi vobče niti za» misliti ne moremo. In ravno duševno življe» nje slovanskih narodov (Čehov, Rusov, Ju» goslovenov... premore mnogo tozadevne snovi, ki krije v sebi poleg svoje slikovite pla» stike nasproti moralnemu nauku še zdrav in — neprisiljen etičen izraz...
Pred sklepom šolskega leta, v desetem letu narodnega ošvobcjenja, je Mladinska Matica kot počitniški dar podarila slovenski mladini po troje knjig: Kresnice, Zgodbe z južnega morja in Sadjarcke. Dve knjigi sta bogato ilustrirani, vse tri broširane, oziroma
vezane proti doplačilu.
*
Kresnice, ki nameravajo iziti vsako leto, je uredil Vilko Mazi in vsebujejo po vzgledu raznih koledarčkov literarni (pesmi, črtice, povesti) in poučno=zabavni drobiž. Presenet» ijivo pa je, da v Kresnicah ni najti n. pr.: Ks. Meška s svojo otroško»mehko sanjavost» jo in liriko, zdravega humorista Mileinskega, mladini priljubljenega Župančiča i. dr., ki bi lahko imeli lepo mesto v slovstveni zgodo» vini že samo po svojih mladinskih spisih in delih, kajti potem bi Kresnice zadobile mno» go na svoji literarni vrednosti. Mazijeva ilu» strirana črtica »Mati, vstani!« je ljubek se» stavek, pisan s toplim občutjem in težkim spominom. Motiv Reharjeve pripovedke »Sinček Martinček« ni ravno samonikel, mar» več mu je najti sorodstvo, vendar ,sc gladko čita. Za nekaj strani je daljša Slapsakova narodna pravljica »Žena ga je ugnala«, ki jo bo mladina rada čitala, da jo 'bo znala na izust. V moderno tehnično življenje posega članek »Človek — ptič« kjer je opisano le» talo in načrtano v narisu in tlorisu. S po» drobnejšim opisom zgodovinskega razvoja letal in zrakoplovov bi se b;l sestavek lahko izpopolnil v — celoto. Zgcdovinsko»narodno» sten značaj ima sestavek »Ko je bilo narodu najhuje..., ki podaja ljudsko samopomoč zoper Turke, za staro pravdo, za ohranitev jezika, krvi itd.... Med prozo je vpletenih tudi deset različnih pesmic štirih avtorjev,
m i-d njimi mladi Gorinšek s tekočimi verzi. (Gl. pesem »Jezerce«),
Malone drugo polovico knjižice zavzema pcueno»zabavni del Kresnic. Domovino» in svetovnoznanski del, predvsem zemljepisno» gospodarskega značaja, je v podatkih precej izčrpen in podprt s risbami in skicami. Vendar pa bi se zamoglo1 to in ono podati tako, da bi učenec iz danih podatkov sam poiskal na primer gostoto prebi» valstvu na četvorni km, odstotno višino- in podobno. Števila matematičnega in fizikal» nega zemljepisja bi se lahko podala nazor» nejše na podlagi sorazmerne primerjave ko» ličin v obliki grafične predstavitve, ker samo suho število še ne predoči pravega stanja. Dasiravno služijo ti podatki učencem n.aj» višje učne stopnje na eni strani za nekak re» petitorij, vendar morajo imeti metodično« didaktičen profil in praktičen značaj. Ured» nik oo!judno*znanstvenega dela bi moral biti dober in vešč učitelj»praktik. Posrečena pa se mi zdi zbirka problemov pod naslovom »Zakaj« na str. 99., ki so pravzaprav neke vrste — napovedni smotri pred učno. razpra» vo Iz neznanih razlogov pa je izostalo pripo» rečilo naših mladinskih knjig, oziroma nasvet za ureditev lastne domače mladinske knjižice ali vsaj primeren opis vezanja broširanih knjig s preprostimi sredstvi. (Neobvezno ročno delo).
Želeti je, da se prihodnje leto izpopolni kakor literarni tako tudi .znanstveni del Kresnic in da se pritegne k sotrudništvu čim več šolskih praktikov naše ožje domo» vine, da bi se zamoglo govoriti o — izboru
prispevkov za oba dela.
*
Kot druga knjiga je izšla zbirka »Zgodb z južnega morja« v Seliškarjevem prevodu
V	torek je referiral tov. Erjavec o polit, in gospodarskem razvoju Slovencev v zad« njih petdesetih letih. Poročilo je bilo sestav« ljeno minucioz.no in z veliiko marljivostjo. Preobširne podrobnosti pa so mestoma utru« jale, tendenčnost je nekatere vznevoljevala. H kritiki naših stanovskih razmer v pretek» lih dobah je tov. Ločniškar upravičeno omenil, da je potrebna in da je v marsikateri kulturnohistorični študiji vse ostrejša kot v referatu tov. Erjavca. Dan se je zaključil s kratkim posnetkom naše zgodovine in sicer na temeljih vzročnosti dogodkov.
V	sredo je stvarni referat tov. Kosove »Gospodarski razvoj in žena« izzval obširno debato, pri kateri se je razčistilo tudi vpra» šanje družboslovja nasproti vzgojeslovju. Tov. Vrane je izjavil, naj se ni eno n'i drugo ne podreja pri samoizobraževalnemu delu. Pri tej priliki se je ponovno povdarjalo, naj učiteljstvo strogo loči pojem šolskega pouka od vzgoje, ki je važnejša in obsežnejša od pouka kot takega. Ta dan je bil posebno po» memben, ker so se po enoletni pravdi odstra« nila vsa nasprotja, ki so ovirala složno in uspešno delo vseh svežih, progresivnih sil v našem stanu.
Popoldne je poročal tov. Dolgan o sociologiji vzgojstva. V velikem referatu, ki je bil višek tečaja, je podal toliko misli, da je raz» prava v četrtek izčrpala le majhen del poro» čila. Po sporazumu, ki se je dosegel že v sredo zjutraj in po Dolganovem referatu je bilo jasno, da bo tečaj uspel najlepše. Stvarni nivo diskusij je bil visoko nad onim lanskega I. tečaja, vsi udeleženci so čutili to.
Za izlet, ki se je imel vršiti v četrtek po» poldne, se večina udeležencev tečaja ni mogla odločiti, zato je sledilo poročilo tov. Vode» tove o dekliških krožkih. Razpravljalo se je o načinu dela, čitala so se poročila onih krož« kov, ki so se razvild tekom minulega leta. Zopet se je — kakor že prejšnji dan \— pov» darjal pomen učiteljice v organizaciji in v javnosti. Ostri napadi tovarišic radi krivic, ki jih morajo cesto prenašati spričo pristranosti zakonodaje napram ženski in tudi od strani »tovarišev«, so našle v tečaju odmev odobra» vanja. Izhod je le eden — da se tovarišice odločno uveljavijo v stanovski organizaciji za svoje in sploh za interese stanu.
Tovarišice so tudi same razpravljale o možnosti razširjenja dekliških krožkov. Ugo« tovile so, da delo vendarle žanje priznanje, četudi so kje politične razmere razrvane. Krožki morejo prispevati k ublaženju stran« karskih strasti, ne smejo pa izgubiti svojih vzgojnih ciljev. Praktični cilji (šivanje, kuha» nje itd.) nikakor ne smejo nadomestiti vzgoj» nega dela.
V	petek so prišli na vrsto trije krajši re» ferati in sicer o mladenišikih krožkih (Dolgan), o kmetijskem šolstvu (Mencin) in o izven» šolskem delu učiteljstva (Hreščak). Debata se je razvila o vseh treh poročilih skupaj. Pri tem se je povdarjalo, naj učiteljstvo ne teo» retizira preveč; ampak naj razvije gospodar« sko akcijo. Potrebno je posebno k zadružni» štvom gospodarsko dvigati inašega malega kmeta. Iz mladeniških krožkov in kmetijskih šol morajo iziti gospodarske ustanove, tki ši« rijo kolektivistični smisel in ki edine morejo uspešno pomagati v krizi, v kakršni se na« haja danes kmečki živel}. Osrednji izobraže« valni odbor naj dela posebno na tem pod« ročju in naj daje potrebna navodila, kjer se učiteljstvo krti dejanj.
Ta dan je spet pokazal, da je v našem stanu, posebno med mladino, mnogo zani« manja za vse probleme, ki jih kaže samoiz« obraževalno delo. Nastopi, kakršen je bil oni tovariša Ljubica, dokazujejo, da je učitelj« stvo na pravi poti s svojimi prizadevanji.
Zadnji dan, sobota, je bil določen za praktični šolski nastop tov. Pibrovca z raz« redom jeseniške osnovne šole. Zborovalna dvorana se je spremenila v mal amfiteater, ki je imel v sredi učence in njih učitelja. Zanimanje ljubljanskega učiteljstva za učni poizkus se je pokazalo v številu prisotnih, ki
po angleškem originalu. Potrebno je 'bilo, da se je prvotno nameravana naslovna stran knjige izpremenila z novo. Zdi se mi pa, da poslovenjeni J. London ni razveselil naše mladine in je vsled tega ostal Seliškarjev prevod brezuspešen ali vsaj malouspešen. Le zgolj slučaj je bil. da je letos ponesre« čena Nobilova ekspedicija, Obrnila zanima« nje otrok za severni tečaj, za življenje pod rdečim šotorom, za borbo človeka z ledeno smrtjo... v višji meri kot Londonov opis zgodb južnega morja. V opisu je polno težko razumljivih tujih imen, ki jim je vkljub opazkam na zadnji strani komaj kos odrasel človek. Stil pripovedovanja, nepremikajoče se dejanje s svojim značajem itd— odvrača mladino od veselja do čitanja, da bo knjigo odložila. Če bi mesto te knjige izšle prvotno nameravane slovanske pravljice, bi mladini bila druga matična knjiga — najljubši knji» ževni dar. Tako pa... je imel Seliškar ve»
liko dela za — skromen uspeh.
*
Najbolj uspela knjiga pa so Skuljevi »Sadjarčki«. In če bi bila Mladinska Matica izdala samo to knjižico, bi bila vredna — enega kovača. Odkrito priznam, da sc ni» sem doslej bavil praktično s sadjarstvom, da pa me je knjiga — navdušila za vzgojo sad» nega drevja. Dobro vemo, kako suhoparno razvijajo tozadevna praktično snov učne knjige v sistematični vrsti v rubrikah a, b,
c... itd____, toda kako jo podaja Skulj? Ka»
kor smo se nekoč v šoli naslajali nad Stri» tarjevim sestavkom »Vrt gospoda Mirodol» skega« tako bo mladina segla po Skuljevih »Sadjarčkih«. Poljudna in metodično zaokro« žera snov je razporejena po letnih časih (življensko) in sega iz jeseni, ko zore jabolka in razpeljane hruške za hišo, siadko grozdje
je narastlo za kakih petdeset v nasprotju s prejšnjimi dnevi.
Po nastopu se je razvila diskusija, ki je pokazala, da so mnenja učiteljstva ločena. Nekateri propagatorji delovne šole so povdar» j ali, da je nastop pred vsem metodična no» vost, da pa ne prinaša bistvenega, kar hoče reforma šolstva. Metodični postopek ne upo« števa odnošajev v družbi in gre mimo social» nega momenta. V tem smislu se je popoldne podala neka izjava, s katero je bila zaključena debata.
Končno se je razpravljalo še o delu po društvenih krožkih in o programu. Udele» ženci so podali svoje nasvete. Najvažnejši je gotovo tov. Gačnika, ki je želel, naj se štu« dira v tekočem letu posebno gospodarsko vprašanje v Sloveniji. Prečita! se je, tudi čla» nek tov. Flereta, ki pledira za vzgojeslovje.
Ugotovilo se je, da je za samoizobraže» valno delo v tekočem letu odločilnega peme» na, ker se je na tečaju dosegel popoln spo» razum. Določile so> se podrobnosti tega dela, (glej sklepe!), povdarjalo se je, naj bodo bo»
I.
Pod moj članek v 49. štev. »Učit. Tov.« preteklega letnika pod naslovom »Učiteljska samoizobrazba«, je pristavilo uredništvo »Učit. Tov.«, da gre pri izvajanju učiteljske samoizobraževalne akcije »za smer in temelj, na katerem naj jo izvajamo: družboslovje ali pedagogika, o čemer« — pravi uredništvo iz« rečno — »da si nekateri niso na jasnem. Na kraju pa uredništvo še pripominja, »da se je na prvem izobraževalnem tečaju ugotovilo, naj se goji oboje, pedagogika vzporedno z družboslovjem«.
Te besede uredništva »Učit. Tov.« mi povedo kakor malokatere, ki so se v posled« njem času o tem poglavju pisale v naših li« stih, v čem je bistvo akcije, pa budi v čem je bistvo nesporazuma. Zato jih tudi pred« vsem navajam in se nanje naslanjam.
Uredništvo »Učit. Tov.« pravi docela pravilno, da gre za smer učiteljske samoizo» braževalne akcije. Pri tej smeri se hočem najprej malo pomuditi.
Kdor išče smer, mora vedeti za smoter, h kateremu naj ga :ta smer vodi; vedeti mora za pot, ki (naj jo hodi proti temu smotru. Tako tudi pri učiteljskem samoizobraževa« nju. O njegovi potrebi nam ni treba izgubljati besed; vprašanje je le: kot kdo in kot kaj naj se učitelj nadalje sam izobrazuje? Učitelj je učitelj in njegov poklic je vzgajati narodovo deco, oziroma ako hočemo biti v pojmu širši, kar je prav, recimo, da je njegov poklic stati v službi obče narodne vzgoje.
Učiteljev poklic je: vzgajati. Ta pojem je tako širok, da moremo pod njim subsumirati vse ostalo učiteljevo delovanje na torišču šol« skem, narodnega prosvečevanja, v gotovem smislu narodovega vodenja — ikar vse se pravi: vzgajati najširše narodove plasti.
Kakor pa ta široki pojem odloča smer delovanju v učiteljevem poklicu, tako omo» goča tudi spoznati smer, v kateri >naj se gib» lje poglobljena pripravljenost za izvrševanje tega poklica. Iz vprašanja, v kakšno svrho naj se vrši ta poglobljena pripravljenost, na katero vprašanje moremo dobiti le odgovor, da se vrši radi lažjega in uspešnejšega vrše« nja svojega poklica — iz takega vprašanja in odgovora nanj moremo zaključiti le na» slednje: Pripravljenost za vršenje učiteljske« ga poklica mora biti poglobljena v stanov« skem pogledu, t. j. v pripravljenosti učitelja za učitelja.
Ako premotrimo stvar s tega, za učitelja kot nepristranskega in depolitiziranega na« rodnega vzgojevalca edino merodajnega in
1 Napisano za pokraj. skupščino v Celju, tedaj pred člankom tov. Drag. Mihajloviča ali člankom tov. A. Osterca. — P. F.
na brajdi..., preko zime, spomiadi... v novo bogato jesen. Tudi se ne obravnava vsaka stvar spr ~>ti in v celoti, temveč po potrebi, ki jo zahteva letni čas, in v širini, ki jo premore razvijajoči se otroški duh. Nasvetovanje strica Jerneja v vasi Zakotje je ljubko mo» drovanje A. Skulja z vso slovensko kinetskc-mladino. Sistem pripovedovanja, razlaga... sili učenca na neposreden način k — samo« udejstvovanju in to je z ozirom na delovni princip produktivne šole prednost knjige. Nič manjše važnosti, kakor za učenca, je knjiga tudi z ozirom na učitelj>a sadjarstva, ki mu knjiga kaže smer in pot pouka tekom šolskega leta, zlasti za one, ki nimajo še to» zadevne lastne prakse. Gotovo je, da se uči» telj s količino snovi v knjigi pri pouku ne more zadovoljiti, glavno je le, da mu daje — usmerjenost, ker poglobitev najde v stro« kovnih sadjarskih knjigah. Malone vsaka stran je lično in enostavno ilustrirana. Tuin» tam nasvetuje pisatelj pripravljanje brez.al« koholne pijače, dvomim pa, da bi se nasveti vseh protialkoholnih » abstinenčnih organiza« cij praktično obnesli dotlej, dokler bo v vi» norodnih krajih prodaja vina glavni del za» služka domačih ljudi.
Kakor so dečki kot bodoči kmetovalci pridobili s »Sadjarčki« modre nasvete sadjar» ja»praktika, tako so ostale naše deklice kot bodoče gospodinje prikrajšane za knjigo »Vrtnarstvo«. Upati je, da bo temu dejstvu odpomogla Mladinska Matica morda že na» slednje leto.
Ko bi ne bilo potrebe, bi se Mladinska Matica ne bila rodila. Vkljub neizogibnim nedostatkom je pokazala s svojimi edicijami, da želi biti iskrena pomočnica pri vzgoji naše mladine, ki naj zadobi v svoji mladosti
jevniki samoizobraževalne ide;e tudi v prvih vrstah, kjerkoli je potreba požrtvovalnega de» la v društvih.
Po sprejetju zaupnice Osrednjemu izo» braževalnemu odseku, ki jo je predlagal tov. Beg, je tov. Hreščak zaključil lepo uspeli II. samoizobraževalni tečaj.
Kot kronisti naj še dostavimo, da so vo» dili razprave v poedinih dneh izmenoma tov. Vodetova in tt. Polak, Dolgan, Hreščak in Tavčar.
•
Zvečer se je večina udeležencev tečaja sestala v restavraciji »'Pri levu«. Na pošlo« vilni večer je prihitel iz Sv.. Martina pri Gradcu tudi naš poverjenik tov. Skulj.
Toivariški sestanek je bil prisrčen in ve« sel, k čemer so pripomogli pevci in posebno še tt. Križman, Gačnik, Repičeva in Grad s svojimi šaljivimi improvizacijami. Škoda, da smo le redkokdaj deležni takih prijateljskih večerov!
(Dalje prihodnjič.)
pravilnega stališča, se nam pri njegovi samo» izobrazbi tne bo težko odločiti. Vemo namreč, da mu more dati poglobljeno poklicno pripravljenost le poglabljanje v stroko, ki je za delovanje pri vzgajanju potrebna — a ta stroka je edino in le vzgojeslovje, peda« gogika.
To pa ona široka pedagogika z vsemi svojimi pomožnimi vedami: s psihologijo prav tako kakor z antropologijo, z didaktiko in metodiko prav tako, kakor s proučevanjem stvarstva na vseh toriščih, s proučevanjem čkonomskih, katkor družabnih prilik, z upo« znavanjem etike, in etične kulture kakor s fol« kloro, v kateri se prepogosto baš zrcali ,etič» no mišljenje in naziranje. V tem širokem poimovanju pedagogike in njenega bistva vi» dimo, da je proučavanje družabnih prilik, kar tvori idejno bistvo družboslovja — socio» logije, le ena komponenta skupnega idejnega obsega, da je tedaj družboslovje v občem •vzgojeslovju le podrejene važnosti. Zato je v svoji osnovi povsem pogrešno, ako si za» stavljamo vprašanje: vzgojeslovje ali družbo» slovje? Tu ni nikakršnega »ali«, ker ga z ozirom na razmerje družboslovja do vzgoje» slovja — in tudi obratno — biti ne more,, Z ozirom na obsežni kompleks pojma »vzgo» jeslovje« se more postaviti edino možno vprašanje tako: Katera od komponent, ki tvorijo obseg pojma »vzgojeslovje« nam mo» r,e biti pod današnjimi razmerami najvaž» nejša, da se je v tem kompleksu predvsem lotimo za sistematično proučevanje? Edino to je vprašanje, nikakor pa ne, da»li vzgoje» slovje ali družboslovje.
Iz tega istega razloga tudi ni mogoče gojiti »pedagogike — vzporedno z družbo, slov jem, marveč je za učitelja mogoče le: go= j iti družboslovje v kompleksu vzgojeslovja» pedagogike. Povdarjam, da za učitelja; kajti nikakor nočem oporekati, da bi se družbo» slovje kot tako ne dalo gojiti samo za sebe; veda je to, koje gojenje je opravilo sociolo» gov, v političnem smislu tudi opravilo so» cialno»politionih znanstvenikov, v praktičnem pogledu tudi socialno»političnih agitatorjev. Ni pa taka posebna gojitev sociologije kot vede posel učitelja«vzgojitelja, ki ima v na« rodovi, v človeški družbi svojo lastno nalogo,; kakor bomo še videli, je njegovo le, da se koristi s praktičnimi izsledki sociologije.
Kar sem hotel doslej, je le to:
Da je po mojem naziranju 1. za stanov» sko poklicno delo učitelja»vzgojevalca pred« vsem potrebna poglobitev v stroki, ki tvori znanstveni temelj njegovega poklicnega dela, t. j. v pedagogiki; 2. da sociologija z ozirom na pedagogiko tej ni enakopravna, marveč ji je podrejena kot ena njenih idejnih kom« ponent in da se zato ne more postavljati vprašanje: pedagogika ali sociologija, in da
tak duševni profil, da bo imela domovina ga» rancijo v svoj sedanji naraščaj. Kar je ustva» rila Mohorjeva družba za preprosto delovno ljudstvo, to naj skuša doseči Mladinska Ma» tica za našo šoloobvezno mladino. Poleg knjig iMladinlske Matice pa naj še nadalje prihaja vsaj poedincem do rok »Mladika«, »Domači prijatelj«. »Sadjar in vrtnar« i. dr. slovenske poljudne revije, časopisi, ki naj dopolnjujejo samoizbrazbo naših mladih uka» željnih ljudi... _
Mednarodna razstava šolskih knjig v Leipzigu.
lllletnica Graserjeve metode in naš »novi« abecednik.
(Ob priliki izdaje »Prve čitanke«, sesta» vil Gabriel Majcen, risala Humek in Poljanec, založila Cirilova tiskarna v Mari» boru 1928.)
Že leta in leta čitamo, govorimo in pi» šemo o šolski reformi, širša javnost že tudi sama stavlja odločujočim faktorjem neiz» prosno zahtevo po reformi šole češ »naše šolstvo je danes na tleh...« (glej »Jutro« 22. VI. t. 1.), kljub temu se naše šol» stvo ne more premakniti z mrtve točke. Na» sprotno: mrtveca še globlje butajo v zem» ljo...
Drugi kulturni narodi so že davno do» umeli zahteve nove dobe, zato pretzktušajo in proučujejo novodobna vzgojna načela in ve« čina je že stopila na plan z aktivno ali delovno- šolo. Le poglejmo Francijo, An» glijo, Nemčijo, Rusijo, Avstrijo, Ameriko, Švico in nordijske države, kako skrbe za te» meljito in življenskim silam odgovarjajočo
se pri strokovni učiteljski izobrazbi ne more družboslovje gojiti vzporedno s pedagogiko, nego le v njenem okvirju.
(Dalje prihodnjič.)
Sploine vesti.
—	Zveza državnih nameščencev za Slo«
venijo je otvorila v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1 svojo lastno pisarno. Poslovala bo dnevno razen sobote, nedelje in praznikov od 5. da 7. ure popoldne. Za informacije, na« sv,ete itd. organiziranim državnim nameščen» cem pa je tajništvo na razpolago ob ponedelj« kih, sredah in petkih od 5. do 6. ure.
"— V mariborski oblasti se je ukazalo ob smrti Stjepana Radica, bivšega prosv. mini» stra izobesiti črno zastavo raz šolsko po» slopje v znak žalovanja, ni se pa pomislilo, je li to izvršljivo, imajo li vse šole tudi fak» tično črne zastave. Kdaj se je taka nabava ukazala? Kdaj se je prepričalo, imajo li vse šok črne zastave ali ne? Imajo li vse šole vsaj državno zastavo? (Ta dopis objavljamo, kakor smo ga prejeli. Op. ur.)
—	Pospeševanje strokovne naobrazbe kmetskega ljudstva. Spomladi 1926. se je usta» novilo v Mariboru »Vinarsko društvo za Slo» venijo«, ki izdaja strokovni mesečnik »Naše gorice« v tačas povečanem-obsegu po 32 stra« ni. Urednik listu je ravnatelj oblastne vinar« ske in sadjarske šole, priznani strokovnjak g. Andrej Žmavc. Ta mesečnik je obenem vestnik imenovane šole in ne obravnava zgolj vinarskih in kletarskih vprašanj, marveč pri« občuje prvovrstne razprave o vseh panogah kmetijstva, takisto o kmetijsko«nadaljevalnem šolstvu, o zdravstvenih in vzgojnih vpraša« njih itd. Letos izhaja II. letnik »Naših goric« in stane 30 Din, v zalogi pa je tudi še I. let« ,nik 1927 po 20 Din. Oba letnika sta enako priporočljiva. Umestno bi bilo, da pristopi kot član »Vinarskemu društvu« vsaka pode» želska šola ter nabavi Lanski in letošnji let« nik »Naših goric« za učiteljsko knjižnico. Iz« vedba tega predloga je odvisna od dobre vo« lje šolskih upraviteljev odnosno krajevnih šol« skih odborov. Nadalje je v svrho pomnožitve članstva »Vinarskega društva« in razširjanja izvrstnega mesečnika »Naše gorice« potrebno započeti neko širokopotezno akcijo. Člani »Vinarskega društva« naj bi postali vsi uči» telji, ki jim bo omenjeni mesečnik prav do« bro služil pri obveznem pouku iz kmetijstva ter v kmet. nadaljevalnih tečajih, kjer taki obstojajo. Najhvaležnejšo nalogo pa bodo opravili tovariši, ako mesečnik »Naše gorice« nazorno (da posamezne lične zvezke pokaže« jo) priporočajo kmetovalcem v svojih šolskih okoliših ter jih animirajo, da pristopajo k »Vinarskemu društvu« kot člani; članarina je 30 Din. Moje mnenje je namreč, da nikakor ne zadostuje, ako izborne »Naše gorice« čita in proučuje samo inteligenca in polinteligen» ca, marveč bi moral ta mesečnik prodreti v vse plasti našega kmetskega ljudstva. Pripo» minjam še, da so sotrudniki »Naših goric« tudi naši v kmetijski stroki »podkovani« to« variši. Kakor rečeno: Od zanimanja za stvar in od dobre volje tovarišev je odvisen uspeh te akcije. Neoporekljivo smo poleg drugega dolžni pospeševati strokovno naobrazbo kmetskega ljudstva; zato pa brez oklevanja na hvalevredno delo! Zadeva naj bi se jemala v pretres tudi na zborovanjih sreskih učit. društev! — Cvetko.
—	Odsotnost učnih oseb v velikih počit» nicah. Veliki župan ljubljanske oblasti je iz» dal odlok, na podlagi katerega mora učitelj« stvo javiti svojo nad 8 dni trajajočo odsot» nost od službenega kraja šolskemu upravi« telju; upravitelj pa naznani svoj naslov v slu» čaju odsotnosti sresikemu poglavarju. Vse to velja tudi za učitelje, ki so na bolezenskih in drugih dopustih, da bo njih bivališče vedno znano predstojnikom.
—	V pripravljalni tečaj za učitelje in uči« teljice kmetijsko»gospodarskih nadaljevalnih šol so sprejete nastopne učne osebe: a) Uči« telji: Rustja Josip iiz Artič, Kavčič Rudolf iz
izobrazbo najširših plasti ljudstva! Dan na dan se vrše tamkaj pedagoški kongresi, tečaji in razstave, ki so prekinile s tradicijo srednje« veške šole mučilnice, usmerjene le na golo »znanje« potom večnega »drila«.
Tako je tudi letošnja svetovna razstava šolske knjige v Leipzigu pokazala, kje je na« predek, kje pa konservativnost. Omenjene države so pokazale, da smatrajo šol« sko knjigo za n a j v a ž n>e j š o k n j i» g o : abecedniki in računice so sestavljene na podlagi pedagoških in psiholoških zakonov otroškega razvoja, ozirajo se na socijalne raz» mere šolske mladine, zato odgovarjajo vsem novodobnim zahtevam glede vsebine in opre» me, ki je naravnost luksurijozna. »Wiener» kinder 1. Buch, Hansa Fibel, Guck in die Welt« so abecedniki svetovnega slovesa, prav tako vzorne so dunajske računice, ki bi jih moral poznati vsak naš elementarni učitelj, saj je Dunaj danes znan kot »gravitacijsiki center novodobne šole v Evropi«.
Tudi naša država je bila na razstavi za» stopana s 3 šolskimi knjigami, ki so naše šol» stvo ,pred mednarodnim forumom škanda» lozno reprezentirale! Ni čudno, če so nas vrgli v kot med »balkanske države«, kjer so Bulgari, Grki in Turki mnogo bolje odrezali, ker so razstavili vsaj pristno narodno blago, odgovarjajoče orijentalskemu mentalitetu.
Rdečica me je pa oblila preiko ušes ob pogledu na našo revno »robo«: Widrovo »Prvo berilo« v stari, nekolorirani izdaji (broširana), Černivčeva II. računica (broši« rana) in Bukvar iz Beograda, v najslabši opre« mi na časopisnem papirju... Tužna nam majka!
»Pedagoška centrala za mariborsko oblast« si je nadela nalogo, da se tudi v naši šolski književnosti obrnejo razmere na bolje.
Pav. Flere:
Pripombe glede samoizobraževalne akcije.1
Vinice, Zajec Adolf iz Metlike, Primožič Ivan iz Mekinj, Terpin Josip iz Vodic, Jere* tina Karel iz Domžal, Hrovat Ivan iz Ihana, Berlot Srečko iz Moravč, Pire Jožef iz Vel. Trna, Potočnik! Peter iz Sv. Jurija pod Ku* mom, (Petelin Albin iz Cerkelj o>. K.., Kopriva Ivan iz Zagorja, Jevnikar Lovro iz Št. Vida pri Stični, Skrinjar Alojzij iz Ljubljane, Bensa Andrej iz Most, Macarol Josip iz Šmartna, Rostohar Karel iz Litije, Jovan Maks iz Polh. Gradca, Bric Dominik i:z Do* brove, Vodopivc Anton iz Begunj pri Cerk* niči, Štular Franc iz Valte vasi, Kržišnik Ja* nez iz Št. Petra, Žukovec Franc iz Šmihela, Janikovič Janko iz Poljan, Žagar Stanislav iz Dobrave, Gruden Franc iiz Laškega, Lulik Av> gusit iz Ribnice, Bertoncelj Josip iz Kovorja, Vidic Edvard iz Reteč, Šuler Stanko iz Kapel, Just Martelanc iz Božakovega, Požar Vladi« mir iz Radeč, Schein Štefan z Jezera in Gr* čar Tit z Barja, b) Učiteljice: Primožič Josi* pitna iz Črnomlja, Lazar Ana iz Domžal, La* bernik Ida iz Čemšenika, Žitko Marija iz Mo« ravč, Jaklič Vida iz Dobrepolj, Komljanc Alojzija iz Škocijana, Rostohar Draga iz Ra* deč, Dolgan*Carli Marija iz Planine, Mercina Danica iz Grahovega, Rozman Marija iz Prečne, Tavželj*Koštial Saša iz Hinj, Jalen Terezija iz Gorij, Šifrer*Dietz Mara iz Zida» nega mosta, Kuhar Zora iz Lašikega, Plavšak Marta iz Trbovelj, Kos Pavla iz Sodražice, Hafner Angela iz Šmartna, Vivoda Zofija iz Cerkelj pri Kranju, Jenko Marija iz Rateč, Adamič Marija iz Toplic pri Zagorju, Miklav* čič Franja. iz Žirov. Navedenemu učiteljstvu je dovoljen dopust za dobo obiska tečajev od 10. sept. 1928 do 6. oktobra 1928. — Tečaj iza učitelje bo na srednji tehnični soli, za uči* teljice pa na osnovni šoli v Mostah.
—	Začetek pouka na osnovnih šolah v mariborski oblasti. Iz pisarne veliikega župa* na mariborske oblasti se javlja šolskim upra* viteljem in učiteljstvu, da se na osnovi odloka ON št. 46.914*27 začne pouk na vseh šolah po vaseh, razen okrajev Dolenja Lendava in Murska Sobota, dne 1. oktobra, v mestih, razen Maribora, Celja in Ptuja, in trgih s pretežno kmetskim prebivalstvom pa na osno« vi izjav krajevnih šolskih odborov dne 1. sep* tembra ali 1. oktobra, kakor je pač 'bila iz* java. Edino veljavni so v tem oziru tozadevni odloki velikega žunania, ki so bili dostavljeni od okrajnih glavarjev šolskim upraviteljem.
—	Šolske knjige za siromašne učence! I. dekliška, osnovna šola v Ljubljani, Sv. Ja» koba trg 1, ima na prodaj po izredno nizki ceni 45 Rape: IV. čitanka, starejša izdaja. Knjige bi bile primerne za kako podeželsko ■osnovno šolo, ki ima veliko siromašne dece. Kdor se zanima za knjige, naj se obrne pis* menim potom na upraviteljstvo zgoraj imenom v a ne šole.
—	Ciril Metodovim podružnicam! Letos poteče 20 let, odkar se je vršila zgodovinska skupščina CMD v Ptuju, pri kateri je takrat» no celokupno nemškutarstw Spod. Štajerske izpadlo z Oboroženo roko proti pašim skup? ščinarjem Po ptujskih ulicah je tekla sloven* sika kri. Ti dogodki so našli silen odmev v beli Ljubljani, kjer sta padlai kot žrtve bru* talnosti takratnega nemškega režima na ljub* ljanskih ulicah mučenika Lunder in Adamič. Odjeknili so pa tii dogodki potem še v veliko večji meri po vsej Sloveniji in po znatnem delu slovanskega juga. Danes lahko trdimo, da so pomen jali nacionalno preroditev, ter so zaradi tega za nas velikega pomena. Dne 8. septembra t. 1. proslavljamo v Ptuju dvajset* letnico teh dogodkov. Naša družba priredi tam manifestacijsko zborovanje dne 8. sep* tembra ob H11. uri dopoldne. Vljudno vabi* mo CM podružnice ter vse člane istih, dai se proslave te dvajsetletnice v Ptuju dne 8. sep» tembra zanesljivo udeleže. Naslovi udeležen* cev naj se blagovolijo naznaniti na naslov: Združeni podružnici CMD v Ptuju. — Vod* stvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljublja» ni, dne 25. avgusta 1928. — Aleksander Hu*
dovernik 1. r., predsednik. Fran Skulj 1. r., tajnik.
— Spominčice na grob f tov. Ivani Špris cajevi. Letos 30. junija je minulo 9 let, odkar se je iod šole pri Sv. Marjeti ob Pes. poslovila učiteljica ženskih ročnih del, naša nepozabna tovarišica gdč. Ivana Špricaj ter se odselila na svoj novi dom k. Sv. Jakobu v Slov. goricah. Nad 20 dolgih let je vršila svojo službo isto* časno ina šmarješki in šentjakobski šoli, nad 20 dolgih let je bilo njeno življenje težko, mučno potovanje v pravem pomenu besede. Kljub dveurni razdalji služb, mest, kljub vremenskim nepriliikam in vsem burjam življenske vsak* danjosti je prihajala med nas vedno z olbču* dovanja vredno vedro, zidano voljo ter boga* tim in zdravim humorjem. V šoli tiho in mir* no poučujoča, po materinsko priljubljena uči* teljica, med riami nikoli nad službenimi teža* vami se pritožujoča, pač pa vedno življenja, dobrin in iskrenosti polna tovarišica., v družbi pa z magično silo oblagodarjena družabnica, ki je s svojim živahnim in šaljivim tempera* mentom ter s svojim globoko donečim pev» sUim glasom finega posluha dvigala, zabavala in oživljala celo družbo, to in taka je bila naša nepozabna gdč. Hanika. In, ko je napočil ve* liki trenutek poloma stare Avstrije in ž njim porod naše mlade Jugoslavije, takrat je temu aktu že davno poprej duševno očitno pred* kumovala naša narodno trdno zavedna tova* rišica. — Pred 9 leti se je stalno naselila pri Sv. Jakobu, ondi še tudi opravljala svojo šol* skio službo, obenem pa se posvetila ureditvi svojega lastnega doma na prijaznem vinskem griču Fajgeljšeku. Tu gori je bila nad vse srečna, če je zamogla sprejeti svoje znance in prijatelje, katerih za nobeno ceno ni pustila mimo, da ne bi vstopili v njeno lepo urejeno hišico ter pri (kapljici rujnega ne uži* vali njenega obče znanega gostoljubja. — Že več let jo je skusila kloniti težka bolezen, ka» tero< je prenašala s prav moškim samozataje» vanjem. Ravno zadnje leto je spet tej bolezni iskala leka v bližini in daljini ¡in kako smo se radovali, ko smo zvedeli, da je ta lek 'baje na* šla, kajti opazili smo na njej res znatno zdravstveno izboljšanje. Zato pa nas je ne* pričakovano boleče dirnila in presenetila vest o njeni večni poskmtvi dne 28. julija, tvojega dne je na njene življenske duri potrkala bela žena — bridka smrt ter jo z zadetjem kapi naglo rešila smrtnih bolečin. — Vsedraga, povsod domače prijateljsko naziivana gdč. Ha* nika! — Nameraval sem se, a ne vem, nisem se mogel od Tebe javno in glasno posloviti ob Tvoji gomili. Ostavila si nas tako naglo in vendar bi sii imeli še toliko povedati, toliko zmeniti in imeli bi se še tolikrat siniti, pošaliti in si zapeti. Tako vedro in živo Te še vidim pred seboj, prav, kakor da si še med nami. In niti listje še ni padlo, da ibi s svojim globoko zaokroženim tenoraltom z nami pevajoč kot lani jeseni navzdignila »Kdo bo listje grabil« in niti nisi smela dočakati bogate trgatve, da bi Ti med zunaj temnimi, a znotraj zlatimi zvonovi — polnimi sodi v vonjajoči kleti zo* pet zapel »Starčka«. Votlo je v ponedeljek 30. julija zabobnela zemlja nad Tvojo krsto, zaman Te še hočemo videti, zaman Te še slišati. A v globinah se nam zarisuje vedno jasnejša in globejša sli'ka: naše nepozabne, v vsem dobrem zares originalne gdč. Hanike! A Ti že snivaš na iztočnem obronku jareninske* ga mirodvora. Tam dalje proti solnčnemu iz* hodu pa tužno sameva z grozdjem in sadjem bogato obložen Tvoj vinski grič, solneni in sočni Fajgeljšek, kliče Te nazaj, nudeč Ti lepe plodne darove, kliče Tebe — svojo naj/boljšo strežnico in negovalko. Ni Ti dano, videti ga po blagodejnem nedeljskem dežju osveženega in oživljenega. Z nedeljskim dežjem je z na* mi vred zasolzilo in zaihtelo nebo, Tebi pa odprlo gomilo in Ti jo sedaj namesto s sad* jem in grozdjem posuje s svežimi rožicami. Sprejmi med te rožice v slovo tudi mali šopek teh mojih skromnih, a neusahljivih spomin* čic. — Mi odhajamo nazaj med viharje živ*
V to svrho je ob priliki letošnje skupščine UJU v Mariboru razstavila zraven značil* nejše inozemske reformistične literature tudi zbirko abecednikov, računic, atlantov in či* talnih snovi iz raznih držav. Splošno pozor* nost so vzbudili ti krasno ilustrirani in kolo* rdrani abecedniki, ki vsi pričenjajo z veliko tiskano abecedo v latinici. Ta pot je danes najprimernejša, ker je znanstveno do* gnano, da šestletnik še nima pisalnega na* gona, pač pa ima risalne zmožnosti. Zato je pričeti s čdtanjem in s tem v zvezi s ti* skanjem velikih črk, pisanje si pa po pollet* nih grafičnih predvajah vsak otrok pridobi samostojno in si tako ustvari individualno pisavo. Vse drugoi je kasarniški »dril«, kot to točno tolmači Bregant v svojem »Elemem* tarnem razredu«. Vsi nemški, avstrijski m tudi že češki metodiki so si že več let v tem edini in za nemodernega bi ti smatrali danes onega, ki bi si upal priti na dan z začetnico, sestavljeno v smislu Graserjeve, 1. 1817. iz* dane pisalno*čitalne metode.
Kar drugje niti v mislih ni mogoče, je mogoče pri nas s sankcijo ministrstva pro* svete. Te dni — baš ob 1111 e t n i c i Gra* ser je ve metode — je v znani Cirilovi tiskarni v Mariboru izšla v 10.000 izvodih »P r v a čiitaink a«, ki jo je sestavil Gabri* el M a ji c en, profesor v pokoju v Mariboru in sam je spisal tudi kurijozno »Kratko na* vodilo za prvi pouk v pisanju in čitanju«, ki svetovnoznane izkušnje Wettekampa, Scha» rellmana, Kuhlmanna. Rofilerja, Siitterlina, Vogta, Soeneckena, Zimmermanna, Gohla in Langer*Legruna kratkomalo briskira, pač pa si g. profesor (ki je zgodovinski strokovnjak)
sme lastiti »neminljive« zasluge za ovekove* čenje pisalno*bralnih metod, ki so v drugih državah že davno v ropotarnici. »Novi« abe* cednik, ki se je pojavil kot strela iz jasnega neba, je sposoben naš fiasko pred mednarod* nim forumom povečati ad absurdum. Potrebe zanj pač ni bilo niti najmanjše, saj za sedaj še služi Widrova čitanka, ki je vsaj kolon* rana, čeprav jie za 2 Din dražja. Tov. Bregant in mnogi drugi si pa znajo mnogo bolje po* magati — brez abecednika. Ko se bo pa tudi učiteljišče preorijentiralo na moderno Kuhi* manovo metodo (baje že letos?), se bo itaik morala izdati nova začetnica, ki bo pa nastala v »delovni zajednici« vseh praktikov elemen» tarnih razredov delovne šole.
Slovensko učiteljstvo1 je na letošnji po* krajinski skupščini sklenilo, da se dajo vse nove šolske knjige v recenzijo- Odseku za reformo šole UJU in se bodo upošte* vale le one knjige, ki jih praktiki odobrijo; starinske izdaje, ki spadajo v 18 stoletje, pa brezpogojno odklanja. V bodoče bo pa uči* teljstvo znalo vsak tak anahronizem, ki ni v skladu- z našim napredkom, pravočasno pre* prečiti! — E. V.


Ijenja. Ti, draga pokojnica, pa nam daj seboj Tvojo nekdanjo življensko vedrost in ne* omahljivost, da bomo, kot nekdaj Ti, tudi v temnih dneh vztrajni v življenski borbi in v našem poklicnem delu. Zavedajoč se pesni* kovih besed: Grenko je mreti in umreti, a mrtev biti — je sladko! Ti prožimo zadnjič roke v slovo: Z Bogom Hanika! Mi molimo za Te, ki si bila tako zelo naša! — M. Vauda. — Opomba: Zaradi obilega gradiva je'ta dopis malo zakasnil.
—	Usposobljenostni izpiti za osnovne in njim sorodne šole v jesenskem roku 1928 se prično na državnem moškem učiteljišču v Mariboru dne 5. novembra t. 1. Pravilno? opremljene prošnje za .pripust naj se pošljejo potom sreskih poglavarjev vsaj do 20. okto* bra t. 1. v roke izpraševalne komisije. Pova* bil k izpitu ne bom razpošiljal. Vse drugo na črni deski v veži drž. moškega učiteljišča v Mariboru.
—	Predragemu tovarišu Simonu Gajšeku v spomin. Kdo bi si mislil, ko si 1. 1926. v mesecu juliju jemal s tožnim in potrtim sr* cem slovo od zelenega Posavja, od Dobove, kjer si 23 let nesebično in neumorno deloval v procvit tukajšnje šole, da Te bo že po dveh letih kruta in neizprosna smrt iztrgala iz na* še sredine in Ti ne bo dopustila po truda* polnem vestnem delovanju večletnega odpo* čitja, ker je menda hotela, da greš takoj po delu na zasluženo plačilo. Zakaj tako zgodaj? Saj vendar še ni bil čas za Tebe — Ti vzor delavnosti, ljubezni, nesebični orač in učitelj nas vseh. ki smo v skupnih vrstah delovali za procvit in napredek našega šolstva. — Si* mon Gajšek se je rodil 10. avgusta 1866. pri Št. Lovrencu pod Prežinom, kjer je posečal tudi osnovno šolo. Nato je absolviral tri raz* rede deželne mešč. šole v Celju, ter štiri let* nike drž. moš. učiteljišča v Mariboru. Takoj po prestanem zrelostnem izpitu ga j.e takrat* na šol. oblast namestila na Vidmu ob Savi, kjer je tudi spoznal svojo sedanjo družico Marijo, iz preblage rodovine Tramškoive. Po prestanem usposobljenostnem izpitu je bil premeščen na Buče, kjer je vzgajal mladino celih 15 let. — Dne i. V. 1. 1903. ga je ta* ikratni dežel. šol. svet štajerski imenoval za stalnega šol. upravitelja na šestrazredni šoli v Dobovi. S težkim srcem se je poslovil od idiličnih Buč, od svojih dragih prijateljev ter
se napotil s svojo takrat že dvoglavo druži* nico (Minko in Božidarukom) v prelepo do* bovško ravan. Zastavil je znova plug v ce* lino, ki je bila trda liki kremen, a še trša je pa bila njegova 'jeklena vztrajnost in pridnost in premagal je vse velikanske zapreke, iki so se mu ob njegovem prihodu stavile na pot. Ljudstvo ga je takoj spoznalo in ga ne* izmerno vzljubilo. Za časa svetovne vojne mu je bil pravi tolažnik in iskreni svetovalec in ko je zaplapolala raz dobovsko šolo v ne* deljo črna zastava, oznanjajoča žalostno no* vico, da ga ni več med živimi, prihajale so množice s solznimi očmi k upraviteljstvu, povprašujoče po istinitosti in vzroku ravna* teljeve prezgodnje smrti. Kako' iskreno ga je dobovsko ljudstvo ljubilo in globoko spošto* valo, mu je pač najlepše pokazalo .pred dve* ma letoma, ko mu je ob slovesu iz Dobove v Maribor podarilo v spomin za njegovo> plo* donosno delovanje tri prekrasne diplome. — Kakor ljudstvo, kjer je učiteljeval, tako so ga vzljubili tudi njegovi stanovski tovariši. Bil je dober, zvest, zanesljiv prijatelj in tovariš ter moder svetovalec, kremenit značaj in ve* lik a tih delavec na kulturnem polju, vedno trd in neizprosen, kjer se je šlo za napredno stvar, čeprav tega ni nikoli kazal na zunaj. In komaj dve leti v Mariboru. Prekrasni po* greb je pač pričal zopet, da si je pridobil tudi tukaj nebroj prijateljev. Ko sta zadoneli na* grobnici v težkih akordih preko mirnega po* kopališča pod sinje julijsko nebo ter izlili vsa čuvstva navzočih v tiho bol — slovesa za večno — tedaj se je orosilo marsikatero oko dobro vedoč, da je legel*k večnemu po* čitku mož dela. mož ustvarjanja in udejstvo* vanja. — Srčno ljubljeni tovariš! Rad in z užitkom sem poslušal v Tvoji družbi Tvoje modre in resne besede ter nasvete in hvale* žen sem Ti iz srca, za marsikak dober na* svet v šoli in zunaj nje — in odkritosrčno priznam, vse kar sem pridob;l na polju šol* stva — vse — vse to si mi dal Ti predragi in nepozabljeni Simon. Hodil bom po možnosti po Tvojih stopinjah, zavedajoč se, da sem na pravem potu ne oziraje se na marsikate* rega. ki bi mi očital, da Te s tem čezmerno povišujem, ker sem prepričan, da je bila Tvo* ja pot vedno prava ravna in usmerjena v dobrobit šolstva in ljudstva. — Poslavljam se od Tebe v imenu cele fare dobovske, v kateri
Pošljite takoj naročnino za „Zvonček" in „Popotnik"!
Verujte, če se Vam pove,
Will '» litt .11 <1 JUMMIMMillll—■ il'UI—Wl»l
da je vsaka gospodinja napravila najboljo izkušnjo, če je poizkušala, da
ŽENSKA HVALA
preko noči raztopi nesnago. Zjutraj je naj-bolje, če se za čisto kratko kuhanje perila vzame
Schichtovo f Terpentin milo
si 23 let neumorno, vztrajno in smotr.eno de« loval, poslavljam se v imenu tukajšnjega uči» teljskega zbora, poslavljam se v imenu vseh Tvojih sedanjih in bivših učencev in ¡učenk ter Ti v imenu vseh kličem hvala Ti večna za vse, kar si nam dobrega storil. Storil si več, kakor Ti je velevala Tvoja dolžnost, zato počivaj v sladkem miru pod zelenim Pohorjem, Ti zlata nesebična duša ter uži« vaj veselje in pokoj tam, kjer ni viharjev, kjer ni bojev. — Ljudevit Kokot, šol. uprav, v Dobovi.
—	Članom učiteljskega društva za novo« meški okraj. Ponovno prosim vse člane, ki so menjali svoje službeno mesto v okraju ali pa odšli drugam, naj takoj javijo svoj naslov, ker brez tega ni mogoče podati poverjeništvm točne prijave in obračuna za mesec septem« ber. Istotako prosim, naj zamudniki porav« najo svoje obveznosti za pretečeno leto, ker je sicer vsako redno delovanje v društvu one« mogočeno. — Blagajničarka.
—	Družba sv. Cirila in Metoda, prosvet« no obrambena institucija za vso Slovenijo obhaja dne 8. septembra 20«letnico krstne slave. Kdo se ne spominja več na pobesneli napad na Družbo v Ptuju! Neprijatelj je do» bro oenil družbi no delo, odtod vsa onai po» besnelost, ki se je znosila nad zborovale!. — Družba še stoji in deluje in s ponosom gleda na svoje veliko kulturno delo. Na jugu je rešila potujčenja na 200.000 otrok, na se» veru je zgradila barijere proti neprijatelje» vem pohlepu. Rodoljubi, delo Družbe še ni končano in vsa dejstva govore, da je sedaj še bolj potrebna, kakor prej. Ali se zavedate važnosti prosvetnega dela Družbe sv. Cirila in Metoda? Vse, ki imate srce za obrambo našega naroda prosimo, spomnite se 20»let« niče krstne slave Družbe sv. Cirila» in Me» toda s tem, da se udeležite slavnostnega zbo« rovanja v Ptuju, ali pa vsaj z malenkostnim darom.
—	Zemljevidi kamniškega dkraja, ki jih
je založil »Učiteljski konvikt«, so prešli v lastništvo »Učiteljskega doma« z. z o. z., ki jih sedaj prodaja, večje število a 5 Din — posamezne zemljevide a 6 Din. Naročajte jih direktno pri »Učiteljskem domu z. z o., z., v Ljubljani, ker jih nikjer drugje ne dobite po tej ceni.
—	Tridesetletnica maturantov liubljan« skega moškega in ženskega učiteljišča. Ob« hajalii jo bomo dne 8. septembra t 1 s pri» četkom Ob štirih popoldne pri »Šestici« na Dunajski cesti v Ljubljani. Nadaljnji spored no razpoloženju in sreči junaški. Tako pravii kolega Stanko Legat, ki me je pooblastil, naj to prijavim vsem, ki so doibre volj«. On je namreč sklical že dve desetletnici, tretje pa ne utegne, ker obhaja momentano praznik prenašanja sebe, družtine in vseh .ostalih pred« metov svojega premičnega imetja v druge, dražje prostore. Tako torej, da ne bo ne« sporazumov, češ, kaj boš ti sklicavalo, revše, ko si pelo julija mescca pred tridesetimi leti vse v strahu:
»Petnajstga tga mesca matura bo spet,
Če človek se 'zmisli. ga zlomii trepet.
Tinguli tinguli tinguli tin,
Ga zlomi trepet.« — Fran Merljak.
—	Darila Učiteljskem konviktu, ki so jih istemu dali posamezniki, bodisi v obliki ob« .veznic državnega 7% investicijskega posojila, bodisi, da so prepustili konviktu brezobrest« na posojila, kakor tudi članarino zadnjih let, naj vsak darovalec smatra res za darila. Ker se pa darila v življenju .— po navadi — ne vračajo, apeliramo na vse darovalce, da ne zahtevajo prepisa daril na račun deleža »Uči« teljskega doma«, ker s tem obremene zadru« go. Kdor bi pa kljub apelu zahteval prepis celotne članarine (100 Din) iz 1. 1926«27„ ker le ta se more po sklepu načelstva prepisati na račun deleža, naj to stori do 15. s,eptem« bra t. 1., ker na poznejše prijave se načelstvo ne bode moglo več ozirati.
—	Gospod nadzornik Čižek iz Murslke Sobote nas naproša objaviti k] svoječasnemu dopisu »Prispevek k poročilu o Prekmurju«, da .se v njegovem srezu točno pregledujejo uradni spisi, kar radevolje objavljamo. —■ Istočasno .na opozorilo in prošnjo izjavlja« mo, da učiteljica gdč. Marija Ažmanova ni prav v nobeni zvezi s tem dopisom in ni iz njenega službenega kraja. — Uredništvo Uči» teljskega Tovariša.
—	»Ženski list«. Izašao je 9. septembar« ski broj ove elegantne i praktične revije za modu, kučanstvo i zabavu. Modni dio donosi iserpan pregled jesenske mode, u kojemu su mnogi modeli u bojama, te modu za djecu i novosti u r učno m radu. Obilni tekstovni dio sadržaje zanimive članke, novele, crtice, ru» brike o kučanstvu, kuhinji, zdravstvu, športu, gimnastici, kozmetici, film itd. Pretplata na »Ženski list« za tri mjeseca stoji Din 45, a naručuje se kod Uprave »Ženskoga lista« u Zagrebu, Samostanska ul. 2/1.
—	Opozorilo. V juniju 1928 je razposlal društveni upravnik Učit. Samopomoči »trdo« vratnim zamudnikom« tretji opomin v pri« poročenem pismu s prošnjo, da ta znesek v juliju 1928 gotovo poravnajo. Nekaj teh ola» nov se do danes ni odzvalo z nakazili. Dru« štvena uprava teh članov ne bo več oporni« njala. Upravnik ima dosti posla in pisanja, blagajna pa nepotrebnih izdatkov za pošto in tiskovine. Opozarjam in prosim še enkrat tem potom vse prizadete člane Učit. Samo« pomoči, da nemudoma nakažejo v opominu naznačene zneske, ker jih bo sicer odbor na prvi seji v septembru t. 1 izključil, ves za« ostanek pa iztirjal društveni odvetnik. —r
—	Uprava »Zvončka« prosi cenj. tovari« še(ice), da takoj prično. z agitacijo na naročbo »Zvončka«, ki izide (1. štev.) v drugi polo« vici septembra. Vsak naročnik .naj plača naj« manj četrtletno naročnino v znesku Din 7"50 vnaprej. Uprava.
—	Uprava »Popotnika« opozarja vsa šol» ska upraviteljstva in kraj. šol. odbore obeh oblasti, da je naročba na list obvezna in pro» simo, da čimprej obnovite naročnino na ju« bilejni 50«letnik. Ona upraviteljstva in kraj. šol. odbori pa, ki še niso naročniki lista, naj store to takoj, da lahko določi uprava na« klado lista in da .ne bodo nastale take nepri« like kakor prošlo šolsko leto. Letnik stane Din 50. Uprava.
—	Samo predsodek je, če kdo misK, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. ŽIKO dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkih.
VSEM BLAGAJNIKOM UČIT. DRUŠTEV POV. LJUBLJANA.
Da bo administracija v glavni upravi v bodočem šol. letu brezhibno funkcijonirala in da bo red v tem pogledu tudi pri društvih, podajamo naslednja .navodila, ki naj se jih tov. blagajniki(ice) točno drže:
1.	V zmilu sklepa letošnje pokrajinske skupščine v Celju imajo vsi blagajniki nalog, da izterjajo od posameznih članov zaostalo članarino brezpogojno do 30. septembra t. 1. in jo začetkom oktobra nakažejo glavni blai» gajni. Društvom, ki rie bodo imela do določe« nega roka stare članarine v redu, bomo prisi« ljeni vsem njihovim članom pošiljanje lista ustaviti.
2.	Tekom meseca septembra naj tovariši blagajniki(ice) sestavijo članske sezname in jih dostavijo v 3 izvodih najkasneje do 30. septembra glavni upravi. Istočasno naj se predloži tudi mesečna prijava za september s številom članstva, ki se mora uj.emati in ve« zati s prijavo meseca junija in z novim član« skim seznamom. V počitnicah nimamo nam« reč nobenega vstopa in ne izstopa posamez« nih članov, temveč se to zaznamuje še«le v prijavi za september, kar velja s 1. istega rncscca. Vsak v prijavi navedeni vstop in iz» stop čla.nstva velja za isti mesec, za katerega se prijava izdaja. Mesečna prijava naj se iz« polni tudi če nd nobene izpremembe. Potreb« ne tiskovine se dostavijo vsem blagajnikom (icam) v najkrajšem času. Nadaljno pošilja« nje prijav naj ,se vrši vedno začetkom vsa» kega meseca in to točno.
3.	Pri nakazilih članarine in drugih ,zne« skov naj se navedejo vedno detaljni podatki, n. pr. 1000 Din članarina, 78 Din obrambni fond, 20 Din prosvetni fond, skupaj Din 1098. Ti detajliranii podatki naj se vnesejo tudi v mesečno prijavo.
4.	Posamezni člani učit. društev naj pla« čujejo članarino vedno vnaprej, da ne bo zaostankov in nereda. Kdor na novo pristopi, mora takoj plačati pripadajočo delno člana« rino.
5.	Glavni blagajni se nakaže lahkoi po» ljubni znesek v poljubnem času, vendar si« gurno vsak mesec, ker ima glavna blagaj« na tudi svoje plačilne obveznosti.
6.	Poverjeniki na posameznih šolah naj točno vodijo svoj posel in nakazujejo nabra» ne vsote društvenemu blagajniku
7.	Posamezni člani društev pristopajo in izstopajo vedno s 1. vsakega meseca. Menja« nje bivališč naj se takoj naznani po dopisnici društvu in glavni upravi.
8.	Stanovski Listi se bodo dostavljali le onim članom, ki jih bo zaznamovala mesečna prijava. Po dopisnicah ni treba nobenega no» vovstopivšega člana prijavljati. Za to imamo mesečne prijave, ki naj se redno pošiljajo za» četkom vsakega meseca.
9.	Kdor pa jc plačal članarino za več me« secev ali za celo leto naprej in se med tem časom izseli, napravita obračun prizadeti društvi.
10.	Ako hoče biti kdo član tudi v že preteklem mesecu, naj se ga posebc prijavi in vnese v prihodnjo mesečno prijavo.
Priporočam se za vsa slikarska in fotografska dela, povečane slike, pokrajinske razglednice, skupine šolskih otrok, legitimacije i d. Slikat grem tudi na deželo. Učitelji in dijaki popust. Zahtevajte cenik.
Fofo ..REKORD" Joško Soiuc, LjuiiijaBa, PoijaasKa c.12
Mladinska Matica.
—mm Naloga za nagrade je zbudila med naročniki mnogo zanimanja. Prejeli smo že v počitnicah velik kup rešitev, pa tudi prošenj za odgoviore. Razumljivo je, da brez prilože« nih znamlk ne moremo nikomur odgovarjati. Vobče pa tudi postopek naročnikov ni bil pravilen, saj smo v »Kresnicah« izrecno po« vedali, da je treba rešitve oddati poverjeni« kom, ki potrdijo vplačilo nove naročnine za leto 1929. (število in stran bloka!). Rešitve brez takega potrdila seveda nc pridejo v po« štev pri tekmovanju. Poverjenike prosimo, da na to opozore vse tekmovalce! Najprimer« neje je, ako tekmovalci nalepijo sestavljeni kvadrat na dopisnico, ki jo opremijo s svo« jim naslovom in potrdilom poverjenika ter pošljejo potem upravi Mladinske Matice po« verjeništva UJU, Ljubljana. Ker imajo do« pisnice enoten format, nam je s tem zelo olaj« šano sortiranje. Naročnino tekmovalcev naj nam pošljejo poverjeniki z naročilnicami vred do konca septembra, da ibomoi mogli v začet« ku oktobra izvesti žrebanje. Na zamudnike Se seveda ne bomo ozirali.
—mm Reklamacije. Po odpravi knjig nam je došlo tudi nekaj reklamacij, kar je v na» glici, ki nas je lovila in pri tako ogromni eks» peciji nekaj povsem umljivega. Ker je bil naš upravnik doslej nujno zadržan, sporoča» mo vsem reklamantom, da bomo sedaj pospe» šili rešitev njihove zadeve, v kolikor se bo pokazala opravičenost reklamacij ter jih pro» simo blagohotnega oproščenja.
—mm Začnite takoj z zbiranjem naroč» nine za leto 1929.! Ohranite nam stare naroč» nike in pridobite nam novih! Kadar razpečate posamezen blok, nam pošljite denar in naro» čilnice! Ako potrebujete blokov in položnic, pišite ponje na upravo.
1 T um D ^pg^ja, parfumerija
J. L Hil Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Miroslava Lcitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Pred t iskanj j — Zalog» DMC in vseh potrebščin za vezenja. —
A//") G"/IV) i r P flor ,n sv'lene v vseh barvah. 1 VUgU,UlLC-f Največja izbira, najnižje cene.
Pletenine, bluze, kravate itd priporoča modna trgovina
FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7.
POZOR GDČ. IN GOSPE UČITELJICE,
ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno učilišče, Star) tre štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477.
Risalno orodje kupite najboljše In ceno pri Fr.P.Zajec. optik
Ljubljana, Stari trg 9,
Damam z deieSe je posebno priporočljivo irajjmo kodramje in vodna onduladla Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah, kakor tudi za izvrševanja vseh lasnih del «e priporoča
u\m rrizer za dame in Gospode, Piana
Sv. Petra cesta 12.
Podpirajte obrambni sklad!
Osebne zadeve.
—i Iz šolske službe so odpuščeni: Anton Breznik, učitelj v Murski Soboti; Adolf Draksler, učitelj v Videmcih pri Murski So« boti; Bela Horvat, učitelj v Pertiočah in Ivana Bcnedičič, učiteljica v Sevnici ob Savi.
Glasom razporeda ministrstva prosvete so postavljeni za stalne učitelje(ice)
v mariborski oblasti: v Braslovčah Maks Tiomažič, v Frankolovem Vida Štrukelj, v Grižah Ana Kogoj in Silva Zupančič, v Petrovčah Stanislav kodrič, na Polzeli Adolf Polanc, v Zgornji Ponikvi za stalnega šolskega upravitelja Oskar Brcgant, v Štorah za stalno otroiško vrtnarico Gabri« jela Globočnik, v Mali Poljani za stalnega šolskega upravitelj^ Ivan Horvat, v Ncdclici za stalno šolsko upraviteljico in za učiteljico Marica Puppis, pri Sv. Antonu na Pohorju za stalnega šolskega upravitelja Dragotin Žol« ^ar, v Črni Josipina Krivograd«Lašič, v Dra» vogradu Danilo Nebergoj, v Prevaljah Ožbali Lodrant in Marija Kastelic, v Ribnici na Po» hiorju Kristina Papst, v Trbojah Marija Še» tina»Kandus, v Bočni Ivan Cesar, na Gotici (srez Gornjigrad) Franc Petrač in Bogdan iPulko, v Ljubnem Anton Ermenc, v Mozirju Marija Rosenstein, v Solčavi Marjeta Čepič« Lubec, v Šrnartnem olb ,Paki Oskar Huda.les in Jadviga Hudales, v Konjicah (dekliška losn, šola) Bogdan Ruprih, pri Sv. Duhu na Stari gori Matilda. Martinčič, pri Sv. Križu (srez Ljutomer) Angela Herzog, v Lokavcu za stal» nega šolskega upravitelja Mirko Cujnik, v Negovi Ana Pertl, pri Sv. Križu Otilija Čepe, pri Sv. Kungoti Stanislava .Makuc, pri Zg. Sv. Kungoti Ivana Rečnik, v Selnici ob Dravi Janko Kikl, v Svečini Angela Hauptman, pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah Josip Gololb, v Kančovcih za stalnega šolskega upravitelja Franc Horvat, v iRuiconcih Elza Lo!kay, v Ser» dici Vilibald Beloglavec, v Tišini Pavla Kosi, pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah Drago Predan in za učiteljico Lea Horvat, na Humu pri Ptuju Ana Lavrenčič, v Središču Angela Porekar, pri Sv. Urbanu Avgusta Kirbisch, pri Sv. Vidu (srez Ptuj) Hinko Čermelj, pri Sv. Iljiu pod Turjakom Ivana D.olenec, v Št. Janžu pri Dravogradu Angela Stani, v Pod» gorju Slava Vovk«Rauter, v Selah»Vrhih Šte» fanija Vrhnjak, v ..Slovenjgradcu Alojzij Mrovlje in Ra.jko Iglar, v Cezanjevcih Ama» lija Golobic, v Framu Angela Valenčič, v Ho» čah Milan Apih in Marija Čmovšekfc=Tomažič, v Makolah Hilda Klun, v Zgornji Polskavi Ivan Vokač, v Puščavi za stalnega upravitelja Avgust Medic in za učiteljico Štefanija Me« dic«Lešnik, v Studencih pri Mariboru Štefan Blažič, pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah Angela Srnec«Vogrinc, pri Sv. Jakobu v SLo» venskih goricah za stalnega šolskega upravi« telja Vekoslav Kegl in za učiteljico Antonija KeglfMiklavčič, v Jarenini za stalnega šolske» ga. upravitelja Janko Droč, v Kamnici Ivan Šajn, v Šrnartnem pri Slovenjgradcu Janlko Moder, v Šoštanju Franc Burdian, v Zavod« nju nad Šoštanjem za stalnega šolskega upra» vitelja Maks Twrdy, v Bučah Ana Kos«Vim» polšek, na Donački gori Ana Vodoišek in Pavla Potočnik, pri Sv. Flori janu (srez Šmar« je) Srečko Sekirnik, v Lembergu za stalnega šolskega upravitelja Milovan Zidar, pri Sv. Petru pod Sv. gorami Stanislav Dominik, v Podčetrtku Olga Dvorsky, v Ponikvi Josip Kincl, v Pristavi Mihaela Rožič, v Št. Vidu pri Gnobelnem Franc Bevc.
V ljubljanski oblasti:
Na Bizeljskcm Marija Iglič in Rozalija Iglič, v Blanci Terezija Pirnat, v Dobovi G i» zela Planine, v ¡Kapelah Janko Knapič, v Sev« niči Franc Zomer, v Sromljah zai stalnega šol» skega upravitelja Srečko Gostinčar in za uči« teljico Vida Giostinčar»Klun, v Vidmu Goj« mir Aparnik, v Tribučar za stalnega šolskega upravitelja Vaclav Požar, v Vinici Berta Lov» šin, na Brdu Slavko Schott, v Komendi Leop. Junc, v Moravčak Ana Prestor, v Mevljah /.a stalnega šolskega upravitelja Peter Horn, v Motniku Vida Hribavšdk, v Pečah za šolsko upravitcljico Marija Lešnjak, v Kočevju Vi» libald Koutny, Leopoldina Merala in Pavla
Stolfa v Loškem potoku Nada Vozel, v Mo:z* liu Ana Kren, v. Dupljah za stalnega šolskega upravitelja Alojzij Nečimer, v Selcih Marija Rupar v Kranju za stalnega .suplenta t rane Košec, v Sori Herma Osana*Dietz v>nci za stalnega šolskega upravitelja Martin Ze> leznik, v Škof j i Loki Janko Sicherl, v Trhojah Gabrijela Župančič, v Bučki za šolskega upravitelja Ivan Resman in za učiteljico Mi* haela Resman, v Bušeči vasi Vida Podreber» šek in Gabrijela Mozetič, v St. Jerneju Roza Ambrožič, v Kostanjevici Ljudevit Na, Mokronogu Andrej Župančič v šmarjeti Ju> lijana Karlovšek, v Laškem Ernest Mayer v TrbovljahiVodah Avgust Šuligoj, v Zidanem mostu Mara Schiffrer^Dietz, na Krki Franja Kokalj, v Polšniku Angela Kunstler v Pre* žganju Ana Urbinc, v Št. Vidu pri Stični Jo» sin iPlišič, v Zagorju ob Savi Ivan Kopriva, v Blatni Brezovici Vida Goslar»Savnik, v ko» panju Doroteja Skubic, v Preserju Franc Remškar, v Šmartnem pod Šmarno goro lestina Perkavec, v Tomišlju Nataša Miha* dolc»Sartori, pri sreskem poglavarju (šolskem nadzorniku) za ljubljansko okolico za stalne* ga suplenta Stane Svete, v Ambrusu za stal*, nega šolskega upravitelja Janko Jankovic m za učiteljico Pavla Perpar, v Birčni vasi V a* lerija Zurc, v Št. Lovrencu Danica Potokar, v Mirni za stalnega šolskega upravitelja Ce* zar Sancin, v Mirni peči Marija Gale, v Dol Nemški vasi Ana Kozjek, v Št. Petru Josi* pina Beljan*Rukli, v Toplicah Marija Rczman, v Radovljici za stalnega suplenta Franc Rus, na Bledu Albin Čebular.
—i Upokojeni so naslednji učitelji: Mar* tin Matkio, šolski upravitelj v Novem mestu; Karel Vrecel, šolski upravitelj pri Sv. Flori*
janu pri Rogatcu; Matej Tiušek, šolski upra* vitel j v Dubrovcih pri Mariboru; Štefan Ra» taj, šolski upravitelj v Razborju pri Slovenj* gradcu; Ana Berce»Kopač, učiteljica v Št. Janžu pri Krškem; Vekoslava Cvetlko*Frauens* feld, učiteljica v LajterstaergusKrčevini; Aloj* zija Kaivčič, učiteljica v Ponikvi pri Jelšah; Avgusta FajgeljiPodgornik, učiteljica v Ma* riboru; Frančiška Kump*Labernik, učiteljica v Šenčurju pri Kranju; Marija Benedičič*Fran* ' e, učiteljica v Maribonu; Ivan Šemerl, šolski upravitelj v Lescah; Jakobina Lobiser, učite» ljica ženskih ročnih del v Rajhenauu pri Ko* čevju.
Naša gospodarska organizacija.
—g Članoi» Učit. Samopomoči. V zad* njih dneh meseca avgusta t. 1. ste prejeli po* ložnice za nakazilo smrtnega prispevka zu 171. smrtni s!!učaj — Slavko Jelene Štore — v znesku 6 Din (s poštnino), oziroma za za» ikonske pare 11 Din. Zamudnikom sem pri* štel k temu znesku še zaositanke od prej. Nakažite te male zneske takoj! V 1. 1928 je to šele deseti smrtni slučaj, katerega bodetc vplačali. — Za 171. smrtni slučaj je nakazalo društvo 11.255 Din posmr.tnine. — Učit. Sa* mopomoč ima danes (1. IX. 1928) 2255 članov.
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. Prihodnji tečaj pevskega zbora UJU za ženski zbor se vrši v dneh 7., 8. in 9. septembra na učiteljišču v Ljubljani. Za* četek' 7. septembra ob 8. uri. Tečna udeležba dolžnost! — Odbor.
Kdor oglašuje ta napreduje!
Mate Pliverič
brivec, HOTEL „SLON" Ljubljana, Dunajska c.
I
se toplo priporoča cenj. učiteljstvu
FOTO APARATE
in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova
Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
« :
»»
vedno
| izborne pijače, dobra kuhinja. ■ ■ ■
S Na vrtu lep prostor za balincaDje. !
FrancosK! modni salon
za dame in gospode.
Izdelovanje garderobe po meri. Učiteljskim krogom popust. —
Vodja F. POTOČNIK,
LJUBLJANA, Stari trg štev. 19
diplomiran in izprašan v inozemstvu.
Fr. Pere, Maribor, Gosposkam.34
Zaloga vseh instrumentov, gramofonov, plošč in drugih potrebščin, dalje godalnih specijalitet, violin, najboljših strun „Pirastro-Weichold-Kurzel i. t. d. Pozo?! V Slovenski ulici &8 se nahaja naša specijalna delavnica, kjer popravljamo vse instrumente. Pri nakupu in popravilih damo 10% rabat, ako se sklicujete na ta inserat. Popravljene instrumente vračamo franko. Kupujemo tudi stare instrumente.
njati s kolegom (kolegico) z enako ugodnim mestom.
Ponudbe na oglasni oddelek »Učit. Tova» riša« pod značko »Zamenjava«.
Brezalkoholna gostilna »Pri Zvezdi«, Ma»
ribor, Pod mostom št. 11 (desno od Dravske» ga mostu) se cenjenemu učiteljstvu in dija» štvu posebno priporoča. Abonenti se dnevno sprejemajo na hrano. Obed in večerja 1250 Din. Samo obed 7"50 Din za abónente. Tudi za neabonente zelo ugodne cene. Izborna do» mača hrana.	Anica Ljubi.
za šolsko leto 1928/29 je izšel in stane 16 Din. Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska 6
MALI OGLASI
Mali oglaal, ki Blažijo v posredovalne in loelaln« namene občinstva, vsaka beseda SO par, Najmanj!) nesek Din 5'—.
Zahtevajte še danes vzorec kasetnih map za Matične liste! Le kasetne mape so priznano najpriročnejše (en gib: odprto»zaprto!), trpež» ne (platnena vez) in varujejo listine zapraše» nja. Cena 12 Din Založništvo »Fromove stavnice«, Pesnica.
Učitelj na 5*razrednici v ugodnem lepem kraju, kjer se dobi hrana in stanovanje, 10 minut hoda od železniške postaje, želi zame*
Barvasti batist in svila
za damsko perilo
A & C. Skaberne. Ljubljana
Prepričajte se v
ion
Ljubljana, Sv. Petra nasip 5
o dobri kvaliteti in nizki ceni vin
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG II. 15
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon štev. 2.282.
Tovarna pohištva
kg^ 1.1, Naglas,Turjaški trg 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.

Manufakturo NA OBROKE
nudi cenj. učiteljstvu ter izdeluje obleke po meri za gospode in dame
MfalElŠE«
LJUBLJUHA, M\\m testa 7
a
a s
31
i i
^ /HM /H /R/R/R/RJR /W /R/H IHIHfr
ANT.~%
BAJEC
LJUBLJANA
Pod Tranto * Tel. 3222
Izdeluje Šopke, vence, (rakove z napisi 1.1. d.
FRANC STRUPI, Cel je
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste 1 posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, okvirov itd. = Najsolidnejše cene in točna postrežba.	=
RAŽEM
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. —15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri
nakupu brezplačno. Pisalni stroji ADLER. — Kolesa iz prvih tovarn, DUrkopp, Styria, Waf-fenrad (Orožno kolo). — Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli
koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke. — Ceniki franko in zastonj.
IVAN JAX I SIN
Ljubljana, Gosposvetska c. 2.
kupite najugodneje pri 1			
SS!		P. TRAUN Maribor, Aleksandrova c.19	
ss!	11		
Priporoča se slavnemu občinstvu
salon za dame in
STANKO KELS1N
friseur
Ljubljana, Kopitarjeva 1.
Ljubljana, na Žab jaku Št. 3 Točijo se pristna štajerska,
dolenjska in dalmatinska vina, primorska kuhinja, vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe.
MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, ažuriranje, tambnriranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA
Dalmatinova 13. Poleg hotela ŠtrnkelJ.
PRISTNA JAPONSKA SVILA
V VSEH MODNIH BAKVAb
din 48*—
& E. SKAttERNE LJUBLJANA
raizm
RESTAVRACIJA »NOVI SVET«
V LJUBLJANI, GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 14.
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna i solidna.
A.ŠkedeIj, Ljubljana, Stari trg lla
priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Nadrobno!	in papir.	Na debelo!
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
II iS
Mestni trs ZB ^ Stritarjeva ulica 3
UČITELJSKA TISKARNA
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA
TELEFON ŠT. 2312. RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠT. 10.1761
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige ■ ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; fcrošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liate Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih iiatov.
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV v korist Učitellskega doma v Mariboru in Učiteljskega konvikta v Ljubljani. — 8oi3ri zvezki za osnovne in srednje iole. Risanke, dnevniki in beležnice.
ZVEZKI ZA OKROGLO PISAVO ŠT. 1, 2 in 3.
UČITELJ/KA KNJIGARNA
7 LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA
prodaja znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladin-ske knjige kakor tudi knjige za osnovne, srednje in obrtne šole ter ima v zalogi vsakovrstni papir, pisalni, risalni in Šolski pribor in učil« kakor tudi umetne in pokrajinske razglednice v največji izbiri.
Zahtevajte cenike!
9023234848484848484848484848534853535353532348489148
Knjigarna, umetnine, muzikalije
Gor ¿čar & Leskovšek * Celje
Zaloga papirja i pisalnih potrebščin

■ hssUCA*-■.•.■■<<■■. v.- . ¡t. ... .. k ,..:> ■ .	■ t ' - -./t.. -	.-
Priporoča: Brinar: Domoznanstvo, zemljepisni podatki in zgodov. slike kraljevine SHS. Din 20 —. Kočevar: Mlinarjev Janez, 6. natis, nevez. 12--, vez 18-- Din. Pečnik dr. K.: Jetika, današnje strogo znanstveno moderno zdravljenje jetike Din 14 —. Remec AL: Iz moje domovine, mlade povesti Din 18 do 24'—. Rohrman: Kmetijsko gospodarstvo, Din 26 vezan. Jančičlvo: Risanje za 1.— 7. šol-ko leto Dinl20. Kocbek: Vodič Savinjskih Alp, platno vez. Din 125. Orožen J.: Zgodovina Celja, I., II. del, nevezana po Din 28 —,
Seli Kan
Zaloga barv, tušev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./l.
Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo.
P. n.
Šolam in šolskim upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA 14.
KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV.

Tovarišil
Towarisiœ!
Tovariši!
i
Ze stanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam nudijo te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanov je naša
lili 112 lil S
Telefon štev. 2421.
Vodnikov trg
Čekovni rač. 12416.
Ona nam nudi banaško moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse špecerijsko in kolonijalno blago najfinejše vrste po najnižjih cenah, ki so mogoče. Velika izbira dežnikov: predpražnikov in
najfinejših in najtrpežnejših Čevljev lastnega Izdelka. V zalogi najfinejši šifon, platno in srajce za gospode po najnižjih cenah.
Drva in premog vsaki čas na razpolago
Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu.
Zadovoljiti tvoje člane je te zadruge najvišji cilj!
Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani - odjemalci. TovariSi! Tovarlšicel Pristopite k tej zadrugi in kupujte v njej I
Največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji
lestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 3.
Ima vlog nad 300,000.000 Din. — Za vse vloge jamči mesto Ljubljana.
Vloge sprejema na knjižice in tekoči račun. Naložbe proti odpovedi obrestuje po možnosti najvišje. Posoja na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Ima Kreditno društvo in sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice.
Telefon št. 2016. Pošt. ček. račun št. 10.533. Uradne ure od 8. do 12 lh.
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5.
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo i« rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljae odeje, za store, preproge i. t. d.
Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste. Daje tudi na obroke.
Točna postrežba ter solidne cene!
Vsem šolam in krajnim šol. svetom oferiram
amerikansko prašno olje
brez duha, znamke HYGIENE, oljnati karbollnej in karbolno kislino
po najnižjih cenah in vsako količino
Avgust Žlahtič
S2 razpečevalec amerikanskih mineralnih oljnatih produktov B
Maribor, Slovenska ulica št. 2.
1
Ljubljana, Kongresni trg 19
io podružnica prej I. Giontini, [Hipa, Hi trg ».17
priporoča v nakup svojo bogato zalogo vseh šolskih in pisarniških potrebščin ter knjige lastne in drugih založb. Ima tudi veliko zalogo barv za slikanje na blago in svilo. Šole dobe znaten popust.
3E
3IBÎE
jtvrdki Franc Krajnc
nasled.
j Martin Gajšek
IMasibor, Glavoi trg 1.
j pod Veliko kavarno.
Kmetski hranilni in posojilni dom
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št, 1, pritličje.
Brzojav: ,Kmetskidom' LJubljana. Blagajniške me: Vsak delavnik od S.-12'/j in od 3.-4V». Rač. polt. hran. 14,257. Tel. 2847.

STANJE VLOG: ni Din 15,000.000. JAMSTVO: Dal Bil! 50,000.000.
iz česar je razvidno, da je denar pri zadrugi popolnoma varno naložen. Sprejema: Vloge na knjižice in jih obrestuje brez odpovedi po 6°/o, proti
trimesečni odpovedi po 8%; vloge v tekočem računu po dogovoru. Daje: Posojila na vknjižbo (hipoteko), proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev, na knjižne terjatve ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. PcoblaSteni reiprodajslec sreik državne razreda« loteriji.
i ta
gj
v
Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst
JSKA TI
izdeluje v lastni tvornici in priporoča
V LJUBLJANI
i
Prodaja jih v korist „Učiteljskega doma" v Mariboru in „Učiteljskega doma* v Ljubljani.
OUvai in odgovora! urednik Iv*a Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum t Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej SkulJ
v Ljubljani, s Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.