Današnji stan gozdov. Po vsi Evropi, razen Rusov, tožijo, da lesa" zmanjkuje in da se je zel6 podražil. Pri nas se je, na priliko, pred 40 leti hrast kupil za 6—8 dvajsetic, kakor-šen zdaj za 18 — 20 gld. itd. Tako po vseh krajih cena lesa strašno raste, ki pred sto leti in prej ni skoraj nobene cene imel, in strah nas obhaja misliti, kaj še bo, posebno ker se še nismo navadili z lesom bolje gospodariti in ga varovati. Veliko gojzdov je minulo, drugi so zel6 redki, in kjer je še pred nekaj leti dovelj lesa bilo, so zdaj goličave ali pa polje; po druzih bolj gorkih krajih pa so iz hostnih gričev naredili vinogo-rice itd. in lesa je čedalje manj, potreba lesa pa čedalje veča. Vzroki pomanjkanja lesa so mnogi: 1. Množenje ljudstva. V sedanjem stoletji so se ljudstva po dolgem miru zelo pomnožila, in nove družine in nove hiše so vstale, ki vse lesa potrebujejo, in brez njega biti ne morejo. V primeri pa, kakor se ljudstva množijo in razširjajo in nova posestva, nove hiše in poslopja narejajo, zginejo gojzdi. 2. Veliko fužin, velicih in majhnih kovačnic in plavžev in fabrik, in nazadnje še železnice požr6 v kratkem cele gojzde. 74 3. Toliko novih cest, ki so sicer velika dobrota deželi, polajša ljudem prodajo lesa v tuje kraje; koliko lepih hrastov je v kratkem od nas na tuje zginilo, tako, da so zdaj že prav redki, in jih za-se nimamo. 4. Sploh slabo gospodarstvo in potrata lesa. Po stari navadi se namreč s) pri podiranji dreves poškodovanje druzih dreves nič ne varuje; b) izbirajo se tudi za kurjavo najlepša in se rašča drevesa; za ostarična, kljukasta in zavita nihče ne mara; c) polena se delajo dolga, da jih pri kuhi pol brez potrebe zgori; d) dostikrat gori na ognjišču že celo uro, predno se kaj pristavi; e) za treske, kjer po kmetih ž njimi svetijo , se porabijo navadno najlepša in najravnejsa drevesca, brastiči, breze in drugo, in groza je misliti, koliko jih po ti poti vsako leto mine, namesti da bi kake veje in vrhe, bolj brez škode, za kaj tacega rabili; f) veliko lesd potratimo za prazne reči, postavimo za mlaje; g) veliko lesL zgnjije, speri, strohni po sami zani-keroosti; h) veliko lesd gre za plotove in za ogr a j e, kjer brž strohni, namesti da bi si žive meje, ki dolgo trpč, naredili; i) za kole v vinogradih puščajo, kar je najbolj moč dolge kole, da trtam senco delajo in troh ne, namesti da bi kratke delali in bi eden za dva, tri zalegel. Neznano veliko mladega lesa mine vsako leto za vinograde brez prave potrebe; k) živina, ki jo po hostah pasejo, ves nov zarod popolnoma obje in konča in se komaj enkrat ali dvakrat naje\ 5. Kebri, črvi, gosenice nekatera leta veliko lesi končajo ali pa vsaj v rašči zadržujejo in ga ostaričijo. 6. Se vedna neskrbnost za novo zaredbo lesd v posekanih gojzdih in zanemarjenje umnega oskrbovanja gojzdov. Vse to in drugo pomaga les gojzdov zatirati. Al les ne doraste v treh mesecih, kakor konoplje; torej se taka potrata in neskrbnost pri sedanjih večih potrebah brž pozna in čuti. Naj zato umni gospodarji odstranijo dosedanje napake in tako bodo tudi drugim dober izgled !