SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 47 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 25 de noviembre - 25. novembra 1999 marko kremžar IZ KRVI MUČENCEV Zaviranje sporazuma Za nami je prvo sinodalno zasedanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po dolgih in temeljitih pripravah so se delegati vseh treh škofij zbrali k razpravljanju o tem, kako naj bi se na pragu novega tisočletja Slovenci spoprijeli z nalogo, ki jo imenuje papež Pavel II „nova evange-lizacija”. O vsebini predlogov in debat bo verjetno marsikaj napisano v verskem tisku. Od tam bomo lahko črpali ideje in Pobude za nadaljnje delo vsi katoliški Slovenci, v duhu gesla, ki čudovito povzema bistvo sodobne slovenske problematike in ki ga je nadškof dr. Franc Rode postavil na čelo sinode: „Izberi življenje”. Prav pa je, da se ob tem zamislimo tudi v simboliko sinodalnega zasedanja in sicer v tisto, katere organizatorji niso nameravali pa je tudi niso opazili. Ni slučaj, da se je razpravljale o poživitvi življenja in vere med nami odigravalo v prostorih Škofovih zavodov v Šentvidu. Te zavode je sezidal na začetku stoletja vizionar škof Bonaventura Jeglič, da bi olajšal Slovencem pot do izbrazbe pa tudi do poglobljene vere in s tem do močnejšega in polnejšega življenja. Ta kraj so okupatorji leta 1941 katoliški Cerkvi vzeli in ga spremenili v eno od središč nasilja nad Slovenci. Tuji vojaki so prebivali tam in nacistična policija je na tem kraju zapirala in mučila Slovence. Potem so okupatorji odšli in ryihovo mesto so prevzeli slovenski komunisti. Zavod in vrtove, ki ga obdajajo, so spremenili v koncentracijsko taborišče - za Slovence. Sinoda je pričela iskati poti k življenju na mestu, kjer je po vo\ji in rokah sovražnikov vere, ki so bili našega rodu, pred pol stoletja vladala smrt. Večina delegatov, ki so sedali na sedeže v dvorani škofovih zavodov, ni vedela, ker jim žal tega niso povedali, da zborujejo v prostorih, od koder so odhajali v smrt mučenci tiste vere, v imenu katere so se oni zbrali. Delegati niso pomislili in organizatorji sinode so spregledali dejstvo, da na Slovenskem ni mogoče govoriti o življenju Cerkve, če prezremo v nebo vpijočo resnico o preganjanju življenja, o žrtvah nasilja, o mučencih, ki so brez tožbe dajali svoja življer\ja za vrednote, o katerih so delegati razpravljali. A kar ni bilo izrečeno in kar je bilo opuščeno v besedah delegatov, je dopolnila simbolika. Zasedanje Sinode v zavodski dvorani, ki je bila v mesecih po vojni poleg kapele, ki je eno nadstropje višje, kraj najbolj intenzivnega trpljenja slovenskih katoliških fantov in mož, je postalo in ostalo odslej neločljivo povezano z junaško preteklostjo slovenske Cerkve. Kjerkoli na svetu bi se cerkveno občestvo zbralo na kraju, kjer so se dogajala množična, čeprav uradno še ne razglašena mučeništva, bi se najprej Poklonilo spominu rajnih bratov v veri in tudi r\je prosili za modrost, saj vendar občestvo svetih. Boli nas, da Bog ve iz kakih obzirov, to dejstvo molče prešli. Res, rablji in mučitelji so bili Slovenci, vendar mar njihove žrtve niso bili prav tako naši rojaki? Sam papež nam naroča, naj se ob prihodu velikega jubileja spominjamo svojih mučencev, pri nas pa pri vsem navdušenju, ki ga kažemo ob prihodu svetega očeta, stojimo na tleh, ki so prepojena z bolečino, pa se ne spomnimo bratov, ki so tam trpeli. Kdo naj razume? Pravyo, da ne moremo govoriti o mučencih brez dokazov in brez uradne cerkvene proglasitve. To je res. Ne presojamo zaslužnosti te ali one osebe, čeprav so znani primeri določenih mučenj in nato usmrtitev zaradi vere, prav nad jetniki v dvorani, kjer je sinoda zasedala. Da so bili takrat med množico trpečih na poti v smrt pravi mučenci, je težko dvomiti. Cerkev navadno uradno proglasi, kar cerkveno občestvo že prej ve in verjame. Priče o trpljenju in smrti naših rojakov zaradi vere žive med nami, ne v Rimu. Tudi prvi kristjani po vsem tedaj poznanem svetu so se priporočali svojim mučencem in niso čakali na uradna priznanja. Kako naj vesoljna Cerkev upošteva slovenske mučence kot svoje, če jih slovenski kristjani ne cenimo? Pri tem ne gre za prazne besede in za abstraktne pojme. Trpeli in umirali so konkretni ljudje. V dvorani, v pritličju škofovih zavodov, je bilo v maju leta Gospodovega 1945 zaprtih 620 (šeststo-dvajset) mož in fantov. To število se je počasi manjšalo, ker so jih kmalu pričeli klicati večer za večerom na »zaslišanja”, večino pa v smrt. Zaradi lakote in uši so fantje kmalu tako oslabeli, da se po nekaj tednih nekateri niso mogli niti dobro dvigniti s tal. Po isti stopnicah, po katerih so prve dni novembra stopali delegati v sinodalno dvorano, so se njihovi bratje v veri pol stoletja prej opotekali, pa tudi plazih po vseh štirih do kotla, da so jim dali v menažko zajemalko repne vode. Na istih stopnicah je partizanski zastavnik z bi-kovko usekal čez marsikateri sestradani hrbet. Desno od stopnic sta ležala v kotu med množico sestradanih teles dva študenta, Marko Vrele in Tonček Žakelj, katera sem dobro poznal in o katerih mučeništvu sem že in bom, če treba, še pričal. Oba so partizani do krvi pretepli, ker so našli pri enem svetinjico Brezmadežne, pri drugem pa rožni venec. Ko so ju vrgli nazaj v dvorano, nista tožila. Molila sta. Molila sta, kot je molila večina njunih sotrpinov. Neke noči so ju odvlekli po stopnicah, ki so bile za sestradane domobrance vsak dan bolj strme, v smrt kot toliko drugih. Tiste mesece so se dvigale iz dvorane v škofovih zavodih tolikere in tako goreče molitve, kot verjetno ne prej in ne kasneje. Pa ne le iz dvorane. Kapela je bila polna ljudi, sobe in celo deli dvorišča so bili natrpani z jetniki. Trpljenje in molitev tistih dni sta v vsej obsežnosti poznana le Bogu. Sadovi, ki poganjajo iz teh, pa bi bili gotovo še bogatejši, če bi sodobniki cenili žrtve svojih tedaj pre-izkušanih bratov in sester v veri. Večina Besedilo predvidenega sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem, zlasti pa zadnji odstavek 10. člena (t. i. šolski člen), povzroča vse več nasprotovanj v vladi in koaliciji. Zadnjo besedo o tem, ali bo člen dopolnjen oziroma pojasnjen ali pa bo šel sporazum v ratifikacijo v državni zbor nespremenjen, bo imel premier Drnovšek, ko se bo konec tedna vrnil iz Istanbula. Takšna je bila odločitev na seji vlade, ki jo je vodil podpredsednik Marjan Podobnik. Opomnil je, da je treba vladne sklepe spoštovati. Vlada je sprejela besedilo sporazuma na seji pred dobrim tednom dni, ko je sklenila, naj se ga „čim prej” parafira (parafirata ga vodje pogajalskih ekip, to sta dr. Edmond Farhat in Andrej Grasselli) in pošlje v nadaljnjo proceduro - v ratifikacijo v državni zbor. Medtem pa sta minister za šolstvo in šport dr. Pavle Zgaga in predstavnik zunanjega ministrstva Franco Juri opozorila na dozdevno nekorektnost postopka pri sprejemanju sporazuma in predlagala ustrezno dopolnitev, da bi se izognili nejasnostim, različnim interpretacijam in polarizaciji, ki jih spodbuja 10. člen sporazuma. Z dopolnitvijo oziroma pojasnitvijo Predsednik SDS Janez Janša se je na svoji konferenci dotaknil tudi Slovencev po svetu. Decembra 1998 so poslanci SDS in SKD skupaj vložili predlog zakona o statusu Slovencev brez slovenskega državljanstva. Namen zakona je, da bi Slovence v zamejstvu in po svetu, ki zaradi različnih razlogov nimajo slovenskega državljanstva, v nekaterih pravicah izenačili s slovenskimi državljani (pravice do šolanja, štipendij, dedovanja in nekatere druge pravice). Predlog zakona je na žalost obtičal v predalu predsednika državnega zbora vse do današnjega dne. V SDS si bomo prizadevali, da bi bil sprejet čimprej, je dejal Janša Na državnozborskih volitvah leta 2000 je potrebno državljanom RS, ki živyo po svetu, omogočiti, da opravijo svojo drža- teh smo bili domobranci, pa ne vsi. V velikem koncentracijskem taborišču, v katero so spremenili Zavode, so imeli zaprte tudi slovenske civiliste, moške in ženske pa tujce različnih narodnosti. Drugod po svetu raziskujejo, kuj se je dogajalo v koncentracijskih taboriščih na njihovih tleh. Pri nas o tem molčijo. Zavode so spremenili najprej v kasarno, potem pa so jih prebelili in vrnili. Od tega je že nekaj let, pa vendar niti ena sama spominska plošča ne omenja, kaj se je na tem kraju dogajalo. Mladi, ki tam odraščajo, ne vedo, da hodijo po zemlji, ki bi jo imeli kristjani v marsika- naj bi povedali, da se formulacija 10. člena - ta določa, da bodo „druga pereča vprašanja vzgoje in izobraževanja reševali pristojni državni organi in pristojna oblast Svetega sedeža” - dotika le perečih vprašanj šolstva, ki zadevajo Cerkev, ne pa vseh vprašanj šolskega sistema sploh. Ker sporazum še ni parafiran, je po Zgagovem in Jurijevem mnenju mogoče odpraviti nejasnosti brez kakršnih koli dramatičnih posledic, Marjan in Janez Podobnik pa sta drugačnega mnenja Na vsak način skušajo nekateri zavreči ali vsaj nasprotovati temu sporazumu. Bivši vrhovni sodnik dr. Krivic je podal drugo nasprotovanje, češ da bo tako cerkveno kanonsko pravo postalo enakovredno državnemu, kar je nedopustno. In še drugi so povzdignili svoj glas proti temu sporazumu, ki ni tako globok niti splošen. A proticerkvena gor\ja po medijih in celo intelektualnih levičarskih eminencah je precej močna. Videli bomo, ali bo koalicija zmožna te napade preiti, kot pravita Podobnika ali pa bosta morala požreti popravke in se tako zameriti Cerkvi ali pa se bo razbila kalicija. vljansko pravico na najbolj racionalen način. Zaradi tega mora vlada RS sprejeti ustrezne ukrepe, da se to uredi na evropski način, pri čemer je potrebno predvsem spremeniti neustrezen volilni rokovnik, to je, določiti primeren rok za vračanje glasovnic iz tujine. V SDS se zavedamo izjemno pozitivnega dejstva, da živi velika večina Slovencev v zamejstvu in po svetu v državah, ki so bolj razvite od Slovenije in imajo daljšo demokratično tradicijo od matice. Tega pomembnega dejstva žal sedanja vlada RS ne zna ali noče izkoristiti. Zato si bomo še naprej prizadevali za to, da se v Sloveniji tega zavemo in da to izkoristimo v obojestransko korist - tako matične države, kot Slovencev v zamejstvu in po svetu, je dejal Janša terem drugem narodu - za sveto. To ni več krivda rabljev, to je odgovornost preživelih iz istega duhovnega občestva Sinoda ki vabi, da bi se Slovenci odločali za življenje, ima lepo in pomembno poslanstvo. Prihodnost vsega našega naroda je v veliki meri odvisna od njenega uspeha. Vendar obstoja nevarnost, da odločitev za življenje ne bi vzklila s polno močjo in pognala bogatih, trajnih sadov, če je ne spremlja odločitev za resnico, tudi za resnico o kraju, na katerem so delegati zasedah in o ljudeh, ki so nekoč pričah z življenjem to, o čemer Sinoda razpravlja. STRAN 3: Šolstvo na prvem mestu mi ,e LJUBLJANA 3. Socialdemokrati o izseljencih Iz življenja v Argentini Tone Mizerit Naša skupnost živi V četrtek, 11. novembra, je bila seja Upravnega odbora Zedinjene Slovenije pod vodstvom predsednika, dipl. časnikarja Toneta Mizerita. V soboto, 13. novembra je bila v Našem domu v San Justo ponovitev odrske predstave „Veliki oder sveta” v režiji Blaža Mikliča V nedelo, 14. novembra, je bilo v Cara-pachayu srečanje bivših taboriščnikov v Traniju in prijateljev. V petek, 19. novembra, je bila seja Medorganizaeijskega sveta v Hladnikovem domu v Lanusu. V soboto, 20. novembra, je bil sklep Srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka v Slovenski hiši z razdelitvijo spričeval in proslavo. V nedeljo, 21. novembra je bilo srečanje S tematskim sklopom o bilanci totalitarizma v svetu in Sloveniji se je končal mednarodni simpozij z naslovom Deset let po padcu Berlinskega zidu - pričakovanja in realnost, ki sta ga pripravila Univerzitetno znanstveni in Kulturni forum SDS. O sklepni temi sta med drugimi razpravljala tudi Ljubo Sire in Jože Pučnik, bivši podpredsednik republiške vlade, oba pa sta poudarila dolgoročnost posledic komunističnega totalitarizma, ki zavirajo prehod skozi tranzicijo v novo obliko sistema. Razkroj vrednot in še vedno prisoten instrumentarij bivšega komunizma naj bi zaznamovala Slovenijo po padcu zidu. Pučnik je poudaril „usodne in trajne” posledice bivšega totalitarizma in ob tem izrazil prepričanje, da je »instrumentarij komunističnega totalitarizma še navzoč in zato tudi nevaren”. Dolgoročna nevarnost komunizma je predvsem v njegovem nauku, ki „vselej sili k uporabi sile za dosego željenih ciljev”. Hkrati naj bi komunizem v času vladanja, za razliko od ostalih oblik totali- Dopisnik NZZ (Neue Ziirher Zeitung, Švica) iz Ljubljane piše, da so Slovenci, ki so do leta 1991 sestavljali Jugoslavijo, najboljši poznavalci razmer v Južni Evropi. Oblikovalci slovenske zunanje politike pravijo, da so dogajanja v Črni gori nevarna, zato so previdni v svojih izjavah. Po njihovem mnenju so mednarodne varnostne sile na Kosovu vsaj za nekaj časa porok relativnega reda, med tem ko so v Črni gori razmere drugačne in bi naj zato bil Zahod boij previden v svojem ravnanju s to deželo. Črnogorski narod je namreč razdvojen v pogledu na svojo samostojnost, ker mnogi Črnogorci živijo v Srbiji in bi v danem primeru verjetno glasovali proti popolni samostojnosti. Črnogorski narod v svojih zahtevah ni tako homogen kakor je bil slovenski leta 1991,. Slovenski politiki ne izključujejo možnosti, da Miloševič ne bi izzval spora s Črno goro ali z muslimani v Sandžaku, medtem ko bi bil zelo previden z madžarsko manjšino v Vojvodini, ker ne bi imel rad težav z Madžarsko, ki je članica NATA. So pa mnenja, da bi bil odhod Milo- za fante in dekleta iz vseh okrajev po maši na Pristavi s predavanjem dr. Jožeta Rožanca o alkoholu, tobaku in drogah. Isti dan je bila v Slovenski hiši ob 16. uri svečanost ob prazniku Kristusa Kranja in 40. obletnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana V cerkvi Marije Pomagaj je bilo slovesno somaševanje dušnih pastirjev. Pel je Slovenski pevski zbor Gallus pod vodstvom Anke Savelli Gaser. Sledila je v dvorani škofa Rožmana spominska akademija. Slavnostni govornik je bil dipl. jurist Božidar Fink. Sledila je recitacija za soliste „Križa teža in plačilo”, spisal dr. Marko Kremžar. Nato je bil nastop Mladinskega pevskega zbora iz San Justa pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. tarizma, zavzel vse podsisteme družbe; kar je temeljna posebnost komunizma. Z zavzetjem vseh podsistemov naj bi komunizem „ponotrax\jil” nasilje. ..Ljudje so bili vselej prestrašeni, ker so bili prepričani, da jih vselej nadzornjejo, zato direktno nasipe niti ni bilo potrebno. To pa čutimo še danes,” je dejal Pučnik. Zagovornikom komunizma je očital intelektualno nedoslednost, ker napake niso bile storjene naključno, temveč so bile vselej načrtovana dejanja. V Sloveniji naj bi velik del ljudi še danes odklanjal pogovor o zmotah komunizma, in sicer zaradi občutka moralne soodgovornosti in nezmožnosti kritične presoje svojega početja v bivšem režimu. Udeleženci simpozija so tako v dveh dneh poleg bilance totalitarizma razpravljali še o treh tematskih sklopih, in sicer o Evropi deset let po padcu Berlinskega zidu, človekovih pravicah deset let po koncu komunističnega totalitarizma in o elitah v totalitarizmu in demokraciji. ševiča koristen za vse južnoevropske dežele, tudi za Bosno in Makedonijo. Zato je treba beograjski režim izolirati, toda na način, da srbsko ljudstvo ne bi preveč trpelo. Tudi je treba Jugoslaviji preprečiti vstop v EZ, čeprav se Miloševič zaenkrat za to še ni potegoval. Dizidenti v Beogradu pa niso pravilno organizirani in jim tudi manjka odločnih in močnih voditeljev. Slovenci računajo, da bodo leta 2003 le dobili mesto v EZ, seveda če bodo med tem uredili potrebne notranje reforme v svoji državi. Dopisnik NNZ dostavlja, da se Slovenci čutijo prizadete, ker niso bili sprejeti v NATO. Pravijo, da so bili žrtev obzira Severne Amerike do Francije, ki je vedno ščtila Romunijo. Slovenci so nezadovoljni, ker jih uvrščajo v isto stopnjo kot Romunijo, ki pri svojih 22 milijonih prevbivalcev gospodarsko ini tako razvita, kakor mala slovenska država s komaj 2 milijonima pripadnikov. V zunanji politiki se zato radi kažejo samozavestne. Beograjski krogi pa so že mnenja, da Slovenija ni tako šibka, kako so mislili do nedavnega. D’ova Bliža se čas nastopa nove vlade in vzporedno s tem se večajo problemi. Ministrstva so dejansko že zasedena, kar je seveda povzročilo že prva trenja znotraj Povezave. To se je seveda šele začelo. Kako pa se bo nadaljevalo, od tega je odvisna stabilnost in uspeh izvoljenega predsednika in njegove ekipe. ZA PRGIŠČE OBLASTI Ob vsem sedanjem in zlasti bodočem političnem razvoju ne smemo pozabiti, da bo vlada, ki ji načeljuje De la Rua, pravzaprav neke vrsta koalicijska vlada. Enostavno bi lahko odpravili besedo „Povezava” in jo nadomestili z oznako „koalicija”. Tako tudi nastopa in med radikali in frepasisti teče vojna za večjo ali manjšo oblast na določenih področjih. Ob tem je treba priznati, daje De la Rua nastopal precej svobodno. Kaj malo se je oziral na pristiske in je popustil bistvenole v dveh primerih. Gospo Gracielo Fernandez Meijide je nastavil na čelo Socialnega ministrstva; Federico Storani pa je zasedel notranje ministrstvo. Prvo je bila koncesija podpredsedniku Alvarezu in Frepasu, drugo pa Alfonsinu in vodstvu radikalizma v provinci Buenos Aires. A tu se je tudi nehalo, kljub nezadovoljstvu med enimi in drugimi. A to nezadovoljstvo se je stopnjevalo, dokler ni doseglo viška ob imenovanju vzgojnega ministrstva Še za časa volilne kampanje smo omenjali važnost tega položaja. Spričo dejstva, da je Povezava levo usmerjena formacija, smo izražali prepričanje, da se to na gospodarskem področju dejansko ne bo poznalo, izražali pa dvom, kako bo na vzgojnem polju. Za to mesto se je zlasti zavzemal Frepaso in njihova kandidatinja za to mesto je bila zloglasna Adriana Puigrros. Kakšno je bilo presenečenje, ko je bodoči predsednik to mesto ponudil Llachu. Juan Llach je ekonomist, ki pa se je zadnje čase iz teoretične analize zelo približal vzgojnim problemom. Tega sicer tudi njegovi nasprotniki ne zanikajo, pač pa mu ospora-vajo zlasti ideološko orientacijo. Gospe Puigrros pa je bilo ponudeno podministrsko mesto, a gaje prvotno zavrgla In še najbolj zanimivo: najhujše kritike niso padle s strani Frepasa, temveč levega krila radikalizma (Moreau in provincijski alfonsinizem). Še več: v presenečenje vseh je bodočega predsednika in to polemično imenovanje zagovarjala gospa Fernandez Meijide. Vzroka temu še ne vidimo, a čez čas bo vse jasno. Zakaj tako huda kri spričo Llachovega imenovanja? Gotovo je vzrokov dovolj z vidika levih skupin. Ne le da so, kar se vzgoje tiče, imele svoj načrt, marveč tudi dejstvo, da je bodoči minister iz krščanskih liberalnih krogov. Poleg tega mnogim ne prya njegova ekonomska diploma, še manj pa dejstvo, da je bil gospodarski podminis-ter za časa, ko je argentinsko gospodarstvo vodil Cavallo. In končno, Llach izhaja iz peronističnih skupin, saj je v letih 70 sodeloval pri „Comando Tecnologico” kateremu je načeloval znani Julian Licastro. ZMAGA EKONOMISTOV, A NE EKONOMIJE Presenečenje ni bilo le ob imenovanju vzgojnega ministra. Že prvi pogled na novo vlado nam priča, da si je De la Rua zastavil cilj zmernega in varčnega vladanja V bodoči ekipi bodo ekonomisti večina Poleg gospodarskega (Jose Luis Machinea) in vzgojnega bosta ekonomista tudi na vodstvu zunanjega ministrstva (Adalberto Rodriguez Giavarini) in obrambnega Ricardo Lopez Murphy. Eden in drugi sta res zelo blizu novemu predsedniku. A gotovo je s temi imenovanji De la Rua hotel pokazati, kak- šna bo smer njegove vlade. Brez dvoma pa je tudi skušal pomiriti gospodarske kroge doma in v inozemstvu, ker je s tem celotni vlade dal pečat varčnosti. Seveda s tem še daleč ni zagotovljeno, da bo bodoča vlada uspešna Smemo sklepati le, da nastopa previdno in umirjeno. A j kljub temu naletava na številne težave, še predno je prevzela oblast. Tu mislimo zlasti na vprašanje proračuna za leto 2000. De la | Rua hoče, da kongres potrdi proračunski j zakon še pred njegovim nastopom. V tein ’ smislu je prejel zagotovilo s strani peronoma in tudi predsednika Menema, da mu ne bodo metali polen pod noge. Obljuba seveda še ni dejanje. Še več, doslej je poeroni-zem govoril eno, postopal pa prav obratno. A poglejmo stvari z druge strani. De la Rua želi, da naj bo proračun izpeljan prav tako v luči varčevanja Državna struktura bo prispevala svoje, zahteva pa močno znižanje potrošnje tudi s strani provinc. Tako hoče znižati vsote, ki jih province dobivajo v soudeležbi pri zveznem fondu. S tega vidika moramo zapisati, da je bodoči predsednik stvar zastavil nekoliko naivno. Ni smotrno domnevati, da bo on dosegel to, česar niti Menem ni zmogel na višku svoje moči. Tudi njemu celo peronis-tične province niso hotele odstopiti (prihraniti) potrebnih fondov, še mar\j bodo v tem pristale radikalni vladi. Morda se lahko dosežejo kake malenkosti. Ruckauf je iz političnih interesov pristal, da se mu za 309« zniža posebni prispevek „Fondo del Conur-bano”, katerega pa je De la Rua hotel enostavno odpraviti. Potrebno bo mnogo časa, dolga pogajanja pa truda in potrpežljivosti, da se najde neka srednja pot. Machinea je sicer mnenja da je nujno znižati državni deficit in provincam grozi s kaosom in propadom, če ne bodo pristale na varčevanje. De la Rua pa meni javno vreči na peronizem krivdo za prihodnje probleme, če mu ne pomagajo še pred nastopom potrditi zakona o proračunu. HITRA IMENOVANJA Ena izmed zanimivosti nove vlade je tudi ta, da bo na svojem mestu ostal vodja državne davčne politike. Walter Silvani je prejel presenetljivo ponudbo, naj kljub zamenjavi vlade še naprej pobira davke. Silvani je bil v mnogih ozirih uspešen, a ni mogel zamašiti luknje, ki je kriva, da 30% davčnih in 50% pokojninskih prispevkov nikdar n« pride v državno blagajno. To pa je za Argentino že znana postavka: ne bi bilo treba povišati davkov, še več, lahko bi jih celo j zmanjšali, če bi vsi vestno plačevali. A prehodna doba ali »tranzicija”, ki je v Sloveniji tako priljubljena beseda, v Argentini povzroča še razne druge težave. Ne na zadnjem mestu to, da Povezava zaskrbljeno gleda hitra in množična imenovanja pero-nističnega osebja na državnih mestih. Tu ne gre le za razne funkcionarje, marveč tudi za ni^ja mesta, kot je tisoč novih nameščencev v že tako razvpitem PAMlju. S tega vidika je izvoljeni podpredsednik Chacho AlvareZ zagrozil, da bo prihodnja vlada raziskala | vsa zadnja imenovanja in razveljavila vsa ^ so bila ali nepotrebna ali nezakonita. V istem smislu pa vlada Povezave grozi tudi z revizijo raznih pogodb na področju privatiziranih podjetij, ki jim odhajajoča vlada tudi potrjuje razne koncesije in podpisuje podaljšanja dob, čeprav bi zdrava pamet narekovala, nai počakajo nekaj tednov, da o tem odločajo novi upravitelji. Sodnij-sko pa se je zataknila tudi velika finančna podpora, la jo je vlada v zadnjem trenutku namenila sindikalnim ustanovam za socialno skrbstvo. Del sindikalizma se je čutil prizadetega ter je vložil tožbo, sodišče pa je ukazalo, naj se s tem počaka, dokler se stvar ne razjasni. Tisk. ref. Zedinjene Slovenije Ostanki totalitarizma zavirajo modernizacijo Slovenije ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Slovenci in pogled na jug, kot vidijo Švicarji OBISK DRAGICE MOTIK IN MIHAELE ČERNELIČ KNEZ ŠOLSTVO NA PRVEM MESTU Slovenci v Argentini San Martin Od 5. do 22. t.m. sta se nahajali v Argentini dve strokovnjakinji za šolstvo in pouk slovenskega jezika V nekaj več kot dveh tednih sta obiskali domala vse tečaje, ki se ukvarjajo z poučevanjem slovenskega jezika in slovenske kulture. Ideja za to potovanje je nastala ob priložnosti obiska svetovalke na Ministrstvu za šolstvo in šport ge. Melite Steiner, ki je spremljala državno sekretarko za Slovence v zamejstvu in po svetu go. Mihaelo Logar. Tedaj so na posebnem srečanju številne učiteljice šolskih tečajev, ki delujejo v sklopu Zedinjene Slovenije, predlagale ge. Steiner, naj bi Argentino obiskala in se seznanila z delovanjem naših šol ga. Dragica Motik. Ona namreč v sklopu Ministrstva za šolstvo že od leta 1994 organizira pedagoške seminarje za naše učiteljice. S tem bi bili seminarji pripravljeni na podlagi realnega stanja in potreb našega šolskega sistema Očividno je bil predlog pozitivno sprejet. Ga. Motik je prišla v spremstvu ge Mihaele Černelič Knez, strokovnjakinje za poučevanje slovenščine kot drugega tujega jezika na fakulteti za Filozofijo univerze v Ljubljani, la je sodelovala pri organizaciji zadnjega seminarja v Sloveniji. Obisk je bil nadvse intenziven. Program je pripravilo veleposlaništvo RS v Buenos Airesu, svoje pripombe pa je dodal šolski referat Zedinjene Slovenije, ki ga vodi g. Prance Vitrih in svet voditeljic naših tečajev. Zato sta se gospe takoj po prihodu v petek 5. t.m. najprej sestali v Slovenski hiši z voditeljicami tečajev in obrazložili namen obiska in skupno pregledali pripravljeni program. Nato sta v teku šestnajstih dni obiskali skupno ali posamič vseh šest tečajev na področju Vel. Buenos Airesa (Slomškov v Ramos Mejiji, Baragov v Slovenski vasi, Balantičev v San Justu, Prešernov na Pristavi, Rožmanov v San Martinu in Jurčičev v Caparachayu), tečaj ABC v Slovenski hiši (Jegličev tečaj), srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka, tečaja sv. Cirila in Metoda v Mendozi in Aljaževega v Bariloč-ah, skupine v Rosariu in Cordobi, ter tečaja za odrasle in za otroke v društvu Triglav v Buenos Airesu. Povsod sta prisostvovali pouku, se seznanjali z načinom poučevanja, uporabo pedagoškega gradiva ter se razgovarjali z vsemi učiteljicami. Poleg tega sta imeli posebno srečanje s profesorji srednješolskega tečaja, pedagoško delavnico za učiteljice (v Slovenski hiši), srečanje za razgovor in predstavo pedagoškega gradiva -številnih knjig - (v Slomškovm domu), ki ga je poslalo ministrstvo za šolstvo in šport RS. Posebna pedagoška srečanja sta imeli tudi v Mendozi in Bariločah. Prisostvovali sta še zaključni prireditvi srednješolskega tečaja. Da spoznata pedagoško in socialno okolje naših učencev in dijakov, sta obiskali tudi eno državno in eno privatno argentinsko šolo. Zaključno srečanje z voditeljicami in ostalim učnim osebjem je bilo v nedeljo 21. t.m. v Slovenski hiši. Po pedagoškem uvodu sta gospe obrazložili strukturo pedagoških seminarjev, kot jih bodo organizirali v prihodnje na podlagi ugotovljenih stvarnosti naših tečajev. Gospa Mihaela Knez je še vzpodbujala k sestavi novih šolskih knjig, ki jih moremo le mi pripraviti tako, da bodo najbolj primerne in uporabne za naše šole. Splošen vtis ob obisku je bil pozitiven. Obiskovalki sta odšli z najboljšimi vtisi o naših tečajih in večkrat občudovalno označili prizadevnost in požrtvovalnost naših učnih moči, kot tudi pedagoško pripravljenost. Prav tako sta tudi ugotovili, da vse, kar so učiteljice prejele na seminarjih v Sloveniji, uspešno uporabljajo pri svojem delu. Zato je tudi pričakovati, da se bodo seminarji, ki se sedaj organizirajo vsaki dve leti, povrnili na prvotno vsakoletno pripra- V torek, 26. oktobra je prišel na obisk v San Martin eden izmed urednikov Družine v Ljubljani, Jože Pavlič. Zbralo se je lepo število ljudi in g. Pavlič je najprej pripovedoval o razvoju Družine, potem pa je pogovor prešel v dobo pokristjanjevanja Slovencev, ki so prostovoljno sprejeli katoliško Cerkev, kar nekateri radi zanikajo. Časnikar, ki je tudi poet, je prebral nekaj svojih kratkih pesmi, pa tudi omenil, da so ga počastili s častnim naslovom Malteškega viteza. Saša Golob, ki je prebrala njegov kratek življenjepis, je povedala, da ima teološke študije, da je poročen in da ima štiri otroke. Dne 16. in 17. oktobra letos so se v Coomi zbrali številni veterani ob jubilejnem praznovanju 50. obletnice začetka gradnje gigantskega hidroelektričnega projekta v Sneženih gorah, med njimi tudi mnogi slovenski veterani. Po 50 letih se je izpolnila želja naših rojakov-veteranov Snowyja, da je med mnogimi zastavami na .Aveniji zastav narodov” v Coomi končno zavihrala tudi slovenska zastava. Slovenci v Avstraliji smo zato upravičeno ponosni na vse tiste naše rojake, ki so doprinesli svoj delež pri gradryi Snowy Mountains Scheme projekta. Gradnja v Sneženih gorah ali v Snowy Mountains, ki seje pričela leta 1949, ni bila le uspeh v konstrukciji sami, bila je uspeh tudi v socialnem pomenu. Avstraliji je primanjkovalo izurjenih in sposobnih strokovnjakov ter zanesljivih, pridnih in dela vajenih mladih fantov, ki naj bi ta projekt izpeljali. Avstralija je zato odprla vrata mnogim povojnim političnim in socialnim beguncem razdejane Evrope in med njimi seveda tudi mnogim mladim in nadebudnim slovenskim fantom. Med leti 1949 in 1974 je bilo nad 100.000 delavcev zaposlenih na tem velikanskem projektu. Od teh je bilo kar 2/3 novih emigrantov nad 30 različnih narodnosti. To je bil vsekakor prvi in uspešen začetek avstralske multikulturnosti. Tukaj so mnogi slovenski fantje našli svoj prvi dom, prvo delo, se učili prvih besed angleškega jezika ter se privajali novemu načinu življenja. Mnogim so bile to bogate izkušnje in celo „odskočna deska” za poznejše zaposlitve. Delo v rovih s krampi in lopatami ni bilo lahko, bilo je trdo in nevarno, saj je na tem projektu izgubilo življenje pri raznih nesrečah kar 121 delavcev, med njimi tudi štirje Slovenci: Franci Sedmak, la je umrl v goreči baraki, Bogomir Mori se je smrtno ponesrečil s traktorjem, Egon Kurent je bil ubit od leteče skale in zelo popularni rojak Romeo Iskra se je smrtno ponesrečil pri železniški nesreči. V prvih 25-tih letih konstrukcije hidroelektričnega veleprojekta Snowy je bilo zgrajenih sedem naselij in 100 kampov, ki danes o njih žal ni več sledu. Zgradili so 1600 km cest, nastala so nova mesta. Rojak Ivan Kobal nam je že zapisal mnogo zanimivih in nepozabnih zgodb iz teh gora v svojih knjigah o „Možeh, ki so gradili Snowy” in v novi izdaji z naslovom „Snowy-zibelka nove Avstralije”. Vsak izmed Snowy veteranov seveda nosi svojo zgodbo v svojem srcu in spominu. Torej, kako velik pomen za vse nas in lep spomin za naše potomce je nova knjiga Ivana Kobala o Snowyju. Trenutno tudi Florjan Au-ser iz Sydneya dela na projektu „Slovenci v Snowyju, dokler nam ne uide čas”, ki bo obsežen in zajemal dokumentarne posne- V Argentini si je marsikaj ogledal. Zanimala gaje katedrala z grobom generala San Martina, najbolj pa so mu bile všeč Barilo-che zaradi gora, katere ljubi. Rad ima pohode na gore, prav tako gozdove in nabiranje gob. Vse to ima na Gorenjskem, kjer živi, sicer pa službeno redno potuje po domači deželi in tudi fotografira. Vrnil seje spet domov, ali upamo, da bo ohranil nas in Argentino v lepem spominu! ... Pri zadnjem sestanku sanmartinske Zveze žena mati je govorila Katica Dimnik. Pripovedovala je svoje vtise o Mariboru, ob papeževem obisku in proglasitvijo A. M. Slomška za blaženega. Vse to bo gotovo r\jej in drugim ostalo v prelepem spominu. tke, zapise, zbiranje starih fotografij in dokumentov. Zbira in beleži številne neizpovedane zgodbe iz anonimnosti, z upanjem, da jih bo tudi objavil v posebni knjigi. Slovenski doprinos na Snowy-hidroenergetskem projektu tako ne bo nikdar pozabljen. Tako so se letos ob praznovanju 50. obletnice ponovno zbrali mnogi preživeli slovenski veterani oz. nekdanji delavci Sneženih gora in obujali spomine na te težke, pa vendar lepe in pomembne čase, ki jih je zgodovina zabeležila za vedno. Za našo slovensko skupnost v Avstraliji je bil to velik in nepozaben praznik. Odgovornost za postavitev slovenske zastave v Snowyju je prevzela Avstralska slovenska konferenca SSK. Odsotnega predsednika ASK SSK Cvetka Faleža je zastopal predsednik SNS VIC Štefan Mrzel, ki pa gaje celo doletela čast, daje prerezal trak na uradnem odprtju obnovljene »Avenije zastav narodov” v soboto zjutraj, 16 oktobra v Coomi. Slovenska skupnost po Avstraliji je nato ponovila slovesnost dviga slovenske zastave v nedeljo popoldne. Slavnostni program je predstavil in vodil Cvetko Falež ml., ki je referent za javnost pri ASK SSK. Slovensko in angleško himno je zapela operna pevka Vivien Falež iz Canberre. Pater Filip Rupnik OFM iz Sydneya je zastavo blagoslovil in vodil molitev za rojake in domovino. Sledili so govori Štefana Mrzela, predsednika SNS VIC, Marka Polajzerja, zastopnika slovenskega veleposlaništva iz Canberre, in častnega gosta, župana občine Cooma Petra Cochrana. Pozdrave in čestitke predsednika SSK dr. Jožeta Bernika je prebral Marjan Cesar, član SNS NSW. Ivan Kobal je recitiral pesmi iz svoje knjige in za konec je zaigral mladi slovenski harmonikaš vesele in poskočne melodije, preden so se rojaki z avtobusi in osebnimi avtomobili odpeljali na dolgo pot domov. Za Slovence v Avstraliji je poseben ponos in čast, da na »Aveniji zastav narodov” v Coomi končno plapola tudi slovenska zastava. Iskreno se zahvaljujemo za denarne prispevke mnogih društev, posebno še Slovenskega društva Triglav z Sydneya, ki je tako širokogrudno in največ prispevalo. Poskrbeti pa bomo morali tudi za prihodnost, da bo slovenska zastava obnovljena vsako leto in nam ponosno vihrala v bodočnost, zato je vsak prispevek v poseben sklad zelo dobrodošel. Pozdrav našega predsednika ASK SSK, Cvetka Faleža, ki ga je poslal iz Slovenije, naj bo obenem tudi naš skupni pozdrav: „Bodi pozdravljena, slovenska zastava v sneženih gorah! Vihraj nam ponosno, vse dokler bo slovenski rojak romal po daljni Avstraliji/“ Jožica Gerden, Tajnica ASK - SSK in SNS VIC vo. -e-t Na Pristavskem dnevu 80 zaigrali odbojko in nogomet tudi starejši Šolska počitniška kolonija v domu dr. R. Hanželiča Kolonija, ki jo pripravlja Zedinjena Slovenija, bo od 2. do 15. januarja 2000. Cena na otroka je 330 pesov. Za člane Zedinjene Slovenije, ki so s članarino na tekočem pa 300 pesov. Polovico vsote se plača ob vpisu, ostalo do 29. decembra. Prijave v društveni pisarni od ponedeljka do petka od 10. do 19 ure. Pri prijavi je treba navesti otrokove podatke in izpolniti dovoljenje za potovanje. Zedinjena Slovenija Ob slovesnosti dviga slovenske zastave v Snowyju Cooma, Avstralija, 17-10-1999. IVAN KOROŠEC Maša na sv. Urhu za vse žrtve vojne Slovenija — na sončni strani nogometa! Naj višji predstavnik katoliške Cerkve v Sloveniji je na svetem Urhu daroval sv. mašo za žrtve vojne, (verjetno je mislil za pomorjene v boljševiški revoluciji pri nas). V svoji homiliji se je opravičil za žrtve, ki so jih zagrešili kristjani. To ponovno obžalovanje in kesanje vodstva slovenske Cerkve daje povod čudnim zaključkom, posebno tistim preživelim, ki smo bili vojaki posadke na tem kraju in vaščanom pod sv. Urhom, ki so varno živeli v zaščiti te posadke. Če bi bila maša take vrste n.pr. v ljubljanski stolnici, bi lažje razumeli tako opravičilo. Ker pa je bilo kesanje na kraju, katerega so komunisti izbrali za svoj krvavi teater, z namenom, da zakrijejo lastne zločine in genocid, je dejai\je cerkvenega predstavništva nerazumljivo, posebno še, ker je bilo tudi to svetišče po vojni oropano, razbito in pol stoletja onečaščeno. Za ta teater so pripekali žrtve iz drugih grobov, poleg zajetih po vojni in pobitih na sv. Urhu, da »primemo” pripravijo »vseslovensko ljudsko sodbo domobrancem”. Ob teh orgijah so strašno mučili Svetka Alojzija in duhovnika dr. Petra Križaja, katera so usmrtili z obešei\jem. „Bog, narod, domovina" in „Mati, domovina, Bog”, sta bili gesli branilcev pred boljševiškim nasiljem, na katera je tudi slovenska Cerkev dala svoj blagoslov. „...šli bomo srčno v nove boje za prenovitev sveta, vitezi tvoji, o Marija bodo rešili ga zla.” Pred pol stoletja smo bili „vitezi”. Nasilje komunizma je nas gnalo „v nove boje za prenovitev sveta”, vsaj slovenskega sveta! „Bog in domovina vas kličeta, fantje", je bil poziv tudi iz Cerkve. „ ...vitezi tvoji, o Marija, bodo rešili ga zla". Kako in s čim naj bi rešili narod tega zla, ki je bilo naučeno v sovjetskim peklu z metodami nasilja in krutosti v brezboštvu in sadizmu? Proti temu nasilju z orodjem smo se branili in reševali z orodjem. Več kot leto so nas bili po enem licu, pa smo jim nastavljali še drugo. Ko pa so nam razbili lica in nas začeli pobijati, je bilo konec »osvobodilne burke”. Vprašamo cerkveno vodstvo in vse, ki nas še ne razumejo: „Ali smo imeli pravico živeti?” „Ali smo imeli pravico biti svobodni Slovenci in kristjani? Papež Leon XIII. je dejal: „Boljševizem je najhujša kuga” (Enciklika Quod Aposto-lici muneris). Maršal Pilsudski, bivši predsednik Poljske: „Boljševiki so divjaki, ki hlepijo po krvi in ropu". (Iz njegovih govorov, krvjiga 5, str. 76). Churchill: „Suženjstvo boljševizma je hujše od smrti”. (London, 20. jan. 1940) General Rupnik: „Komunistično kugo je treba iztrebiti z vsemi sredstvi". V doživljanju težkega časa pred pol stoletja, ki ga je tedanje cerkveno predstavništvo tesno živelo in trpelo z narodom, se današnje predstavništvo dviga nad tisti čas ter ga ocenjuje in toži po bilanci, la dokazuje izgubo za slovensko Cerkev: Verska mlačnost in brezbrižnost mnogih, po materializmu zasvojena mladina, izguba verouka po šolah, izguba cerkvene posesti, protiverska gonja medijev itd. Ni pa s te strani odločne obsodbe krutosti barbarskega nasilja v vseh mogočih oblikah zločinov: Ustrahovanja, ropi, ugrabljanja, nečloveška mučei\ja, posilstva žena in nedolžnih deklet, strašne smrti ranjenih in živih, zmetanih v brezna, večkrat še živih zasutih, privezanih na debla in zoglenelih na grmadi, z bodečo žico kronanih in razčetverjenih ter sam Bog ve še kako. Vse to in še marsiksu je za nekatere pozabljeno in zasuto, z vsem slovenskim trpljei\jem. Zlo satanskega nasilja boljševiške revolucije, ki je nujno rodila odpor, ni opravičljivo v nobenem primeru in času. Tudi nihče ni dolšan po nobenih postavah opravičevati se temu zlu, ki si je danes nadelo masko NOB. JOŽE RANT (11) Varovanje arhivskega gradiva — in še kaj Postojnska jama in Idrija Naslednji dan, v soboto, 3. julija, smo se odpeljali najprej v Postojno, kjer so nekateri prvič uživali to naravno čudo, še drugi pa smo se razveselili zaradi raznih prenovitev. Ob vstopu sem se spomnil na svoj prvi obisk leta 1969, Kot tedaj, so bili napisi tam, kjer naj bi se zbrale skupine po jezikih, v katerih bi naj jim vodič govoril. Kot tedaj, so bili tudi sedaj napisi: angleško, nemško, italijansko; a glej, tokrat tudi slovensko, ne jugoslovansko, kot v letu 1969. Ko sem takrat opazil pomanjkanje slovenščine, sem seveda to povedal vodiču, ta pa me je poslal v jugoslovanščino. Rekel sem mu, da jaz jugoslovanščine ne znam, in da, kolikor vem, tega jezika sploh ni. Ko smo se vsi zbrali, je vodič vprašal, koliko nas govori slovensko; ker smo bili v večini, je rekel, da bo govoril slovensko in jugoslovansko — (to se pravi srbsko-hrvaško oz. njih mešanico)! Letos pa me je z vrha pozdravljal napis »Slovensko” in vodič je bil tako prijazen, da nas je hitro odpeljal naprej, zato da bi se oddaljil od drugih skupin. Sprva nismo razumeli zakaj, potem pa, ko smo se nekateri skonyžili in nekoliko filmali, je drug vodič od zadaj de- jal, da malo filmanja ne škodi, če ne uporabljamo razsvetlitve, nikar pa da naj ne fotografiramo. Tako smo še z večjim zanimanjem pričeli enourni sprehod skozi rove in bleščeče dvorane, ki nekajkrat po prevladujoči barvi dobivajo po njej tudi svoja imena. Razumljivo je, da sta nam nazadnje v koncertni dvorani samoniklo zapela grlo in srce: Hvala večnemu Bogu! Vožnja v Idrijo je ena izmed najbolj zanimivih v Sloveniji. Ne le zaradi zelenja, ki samo potrjuje, kar človek vidi drugje: da je v Sloveniji res več kot polovica površine gozdov. Tudi zaradi tega, ker se pot vije gor in dol v ozkih dolinah, dokler se pogledu ne odpre tam nekje na dnu majhna, a kot vsa slovenska naselja, tako z naravo skladna Idr\ja Najprej smo se kar temeljito okrepčali v gostišču Barbara, kjer smo poskusili slovite idrijske žlikrofe z dobrim naravnim zrezkom, na vrh pa še „porit rov”: rahlo čokoladno pecivo, na njem pa stepena sladka smetana s sladoledom. Potem pa smo šli poslušat starega rudarja, ki nas je nato prepustil nepredolgi in silno zanimivi slušno-zvočni predstavi. Oblečen je bil ves v črno, ker je pač šlo za predstojnika ali nadzornika Če bi kdo pred dobrim letom dni trdil, da se bo Slovenija uvrstila med 16 najboljših reprezentanc v Evropi, bi ga verjetno razglasili za norega. Po žrebu skupin, ki je Slovencem namenil Norveško, Grčijo, Gruzijo, Latvijo in Albanijo, so nekateri vendarle napovedali boj za drugo mesto, toda uspeha ni pričakoval nihče. Vendar je Slovenski nogometni reprezentanci le uspel veliki met. V povratni tekmi kvalifikacij je 17. novembra namreč v Kijevu z Ukrajino igrala neodločeno 1:1 (0:0) in si s skupnim izidom 3:2 priborila vozovnico za pot na Nizozemsko in Belgijo. S tem je slovenska nogometna reprezentanca dosegla (do sedaj) največji uspeh v zgodovini slovenskega nogometa. Heroji (do naslednjega poraza) so bili: Dabanovič, Karič (od 73. Osterc), Rudonja, Milanič, Galič, Milinovič, Novak, Čeh, Udovič (od 57. Ačimovič), Zahovič, Pavlin. Varovanci Srečka Katanca so v Kijevu dokazali Ukrajincem, da so boljša reprezentanca. Če v prvem polčasu bi lahko tudi vodili, toda v sklepu akcij niso bili dovolj zbrani. V drugem polčasu je bila ukrajinska premoč bolj očitna, a večjih priložnosti si gostitelji vendarle niso pripravili, čeprav so v 68. minuti vendarle povedli. Za to je najbolj zaslužen nemški sodnik Heyne-mann, ki je po prekršku nad Ševčenkom prestrogo pokazal na belo točko, la jo je v vodstvo spremenil Rebrov. Toda veselje 65.000 gledalcev na olimpijskem stadionu je bilo kratko. Že osem minut pozneje je po strelu Rudoi\je Pavlin letu žoge spremenil smer in ta je končala za hrbtom vratarja Šovkovskega. Na svoj račun je prišlo tudi 100 navijačev iz Slovenije, ki so že začeli proslavljati zgodovinski uspeh. Poročila pa so prinesla kar neksy ocvirkov, ki bi si človek mislil, da so v lasti Argentincev, bolje Latinoamerikancev. Najprej omemba selektorja Srečka Katanca ob koncu igre: „Moram reči še, da Bog obstaja. Videl je, da bi bila uvrstitev Ukrajine krivica, zato je do konca pomagal nam”. Do sedaj smo vedeli, da je Bog Argentinec, nikjer pa (tudi dosedaj) nismo slišali, da bi lahko bil tudi Slovenec... Jopič vsakega rudarja pa mora imeti ravno 29 belih gumbov, ker legenda pravi, da je zavetnica rudarjev, sv. Barnaba, imela 29 let, ko je umrla. Doživetje zase je bilo seveda to, da smo se oblekli v zelene rudarske jopiče s črno pelerinco in si nadali na glavo zeleno čelado, potem pa smo se spustili po tim. Anto-nijevem rovu v notranjost nekdaj tako znanega rudnika živega srebra Zdaj ne deliye več, ker pač ni bil več zadostno donosen. Seveda je še videti sem ter tja po stenah bleščeče se srebrne kaplje, a ni več videti daljših ali širših plasti rdečega cinobra, iz katerega so pridobivali živo srebro. Iz spodnjega dela rova nas je vodič peljal v kapelico sv. Trojice, ki je v razširjenem in zvišanem rovu. Zapeli smo neksy pesmi v zahvalo, vodič pa se je po stari navadi zahvalil sv. Barbari, daje tudi tokrat srečno prišel iz rudnika Idrijski muzej je nastanjen v gradu, katerega značilnost je ta, da ne gre za plemiško last, temveč za last rudarskega ceha. Grad je res lepo obnovljen, muzej pa na taki višini, daje leta 1997 prejel nagrado kot najboljši tehnični muzej v Evropi. Težko je povedati, kaj vse je mogoče videti v muzeju živega srebra, pa tudi v rvjemu priključenem muzeju klekljarstva. Idrija je bila in je še v tej obrti eno izmed najbolj pomembnih slovenskih tozadevnih knyev. Preko Škofje Loke na Bled V Škoflo Loko bi morali priti dosti prej, In slavje. Slavje se je začelo še isti večer, ko je tudi Ljubljana doživela pravo »nogometno slavje”. Prešernov trg v središču mesta so preplavili navijači s slovenskimi zastavami in drugimi navijaškimi rekviziti ter peli slovenske pesmi in vzklikali imena junakov iz Kijeva. Največkrat omenjena je bila Slovenija, Slovenija, skakalo pa se je tudi na „Kdor ne skače, ni Slovenec ” Slavje v Ljubljani je potekal mimo, tako da policaji niso imeli večjega dela Zabava se je potem selila na Brnik, kamor so se je nekaj pred tretjo uro zjutraj zmagovalci vrnili iz Kijeva, tam pa je kljub snegu in mrazu v nočnih urah pričakalo približno 3000 ljubiteljev nogometa. Letališki prostori v zgodovini še nikoli niso bili tako polni kot ob tej vrnitvi iz Kijeva. Navijači so svoje glasilke najbolj obrabili ob vpitju imen Srečko Katanec in Miran Pavlin. Prvi je to zaslužil z odličnim vodenjem reprezentance na vseh kvalifikacijskih tekmah, drugi pa z odločilnim golom v Kijevu. Policija na kaj takega, kar se je v noči s srede na četrtek dogajalo na Brniku, ni bila pripravljena Navijače je komaj zadrževala, da niso »raztrgali” nogometašev, poleg pendrekov je morala uporabiti tudi solzilec. Na uspeh nogometašev so se odzvali praktično vsi politiki, ki so v svojih brzojavkah čestitali selektorju Srečku Katancu in ryegovim varovancem. (Tudi to že poznamo v Argentini). Slovenski nogometni reprezentanci je za uvrstitev na evropsko prvenstvo 2000 čestital tudi predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Joseph Blatter. »Čestitam vam za uvrstitev na evropsko prvenstvo, prvo v vaši zgodovini,” je med drugim zapisal Blatter in dodal, da upa, da se bo s predstavniki Slovenije še srečal, »morda na žrebu pred svetovnim prvenstvom 2002 v Tokiu.” Na evropskem prvenstvu bodo poleg Slovenije nastopih Belgijci, Nizozemci, Francozi, Italijani, Nemci, Španci, Portugalci, Jugoslovani, Čehi, Romuni, Švedi, Norvežani, Turki, Angleži in Danci (žreb skupin bo 12. decembra v Bruslju). Po STA a v Žireh nas je nekaj časa zadržala veselica ah sejem, ki jih je te dneve po vsej Sloveniji kar precej. Bilo je kar dosti narodnih noš, pa seveda gasilcev, brez katerih kaže, da doma ne more biti slavja. Zaradi zamude smo si ogledali samo stari del mesta, kjer nas je z neke hiše že od daleč pozdravila za slovenske razmere kar velika bela marmorna plošča v spomin na dr. Tineta Debeljaka. Potem smo si malo privezali duše, a noge so se nekaterim uprle, da bi se povzpeli še na grad. že proti večeru smo prišli na Bled in se nastanili v hotelu Astoria Bilo je kar premalo časa za skopanje in večerjo pa telefonske dogovore s sorodniki za načrtovanje prihodnjih dni. V sicer lepem hotelu nimajo dvigal, ampak „lifte za 4 osebe”. Ko sem pa enega izmed uslužbencev vprašal, kje je lift, mi ni znal povedati, dokler mu nisem rekel, da iščem dvigalo. Kdo je torej kriv za popačenje jezika in potujčevanje? Ne preprosti ljuclje! Drugo jutro, po maši v blejski cerkvi, smo odšli na grad. Tistim, ki so zaradi vljudnosti prišli zadnji na vrsto pri pijači in zato ostali na vrhnji ploščadi, je bilo dano, da se je na vsem lepem pred njimi prikazal prej v megle zaviti Triglav. Kdor je le mogel, gaje slikal, ostali pa seveda niti verjeti niso hoteli, da bi bil stari očak hotel pokazati svoj zanosni obraz. Nadaljevanje prihodnjič IBMttnHMHiHH g - 4MMRS Novice iz Pisali smo pred 50 leti... LITLJA/ČATEž - Popotovanja od Litije do Čateža, ki je potekalo trinajstič, se je udeležilo pribižno petnajst tisoč pohodnikov. Na 22 kilometrov dolgo pot so iz središča Litjje krenili med 6. in 9. uro zjutraj. Za tiste, ki bi jim bila pot predolga, so prireditelji letos pripravili tudi skrajšano pot, ki se je končala v Moravčah. SLOVENIJA - Celodnevno sneženje v nedelo, 21. t.m. je povzročilo precej preglavic voznikom v večjem delu države. Posebej hudo je bilo na posameznih območjih Primorske, kjer je bila zaradi sneženja in burje vidljivost zmanjšana le na 15 metrov, nastajali pa so tudi zameti. V vipavski dolini je pihala močna burja s sunki do 135 km/h, močni so bili tudi snežni zameti. Sneženje je povzročilo zastoje v avtobusnem potniškem prometu, zlasti iz smeri Primorske, Gorenjske in Dolenjske. V letalskem prometu ni bilo posebnih težav, v železniškem prometu pa so vsi vlaki vozili s pet- do desetminutnimi zamudami. Sneg je precej preglavic povzročil tudi v dobavi električne energije. Prihajalo je do motenj Pri oskrbi oz. tudi prekinitev dobave električne energije. Dežurne službe so bile na terenu in sproti odpravljale napake. Na območju Elektro Primorske so bile vse ekipe na terenu, saj je bil v okvari 20 kV daljnovod med Ajdovščino in Razdrtim. Najhpjšo težavo ekipam so predstavljali onemogočeni dostopi do krajev okvar zaradi odročnosti krajev in snežnih zametov. LJUBLJANA - V Sloveniji je neto plača na zaposlenega v poletjih in drugih organizacijah septembra povprečno znašala 109.907 tolarjev. S tem je bila za 0,6 odstotka višja od avgustovske in za 9,9 odstotka višja kot septembra lani. Povprečna bruto plača na zaposlenega je septembra dosegla 174.279 tolarjev, kar je 0,8 odstotka več kot mesec prej oz. 10,5 odstotka več kot pred letom dni. Stopnja registrirane brezposelnosti pa je septembra znašala 13,1 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke mai\j kot mesec poprej. V prvih devetih mesecih LJUBLJANA - V prvem srečanju dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na nogometno evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Nizozemskem in v Belgiji, je 13. novembra Slovenija v Ljubljani premagala Ukrajino z 2:1 (0:1). Za Slovenijo sta zadela Zlatko Zahovič in Mile Ačimovič, za goste pa je bil v prvem delu uspešen Andrej Ševčenko. Izidi ostalih tekem: Škotska - Anglija 0:2 (0:2), Izrael - Danska 0:5 (0:2) in Irska -Turčija 1:1 (0:0). BERN, Švica - Na svetovnem prvenstvu v latinskoameriških plesih sta slovenska plesalca Andrej Škufca in Katarina Venturini osvojila bronasto medaljo. Zmagala sta Angleža Matthew in Nicole Cutler, tudi evropska prvaka in vodilna na svetovni rang lestvici. Matej Krajcer in Jasna Koselj sta se prebila do polfinala in se uvrstila na osmo mesto, Kjer sta trenutno tudi na svetovni rang lestvici. SYDNEY, Avstralija - Franci Pinter je na mednarodnem strelskem tekmovanju za invalide kar večkrat stopil na stopničke za zmagovalce. Z malokalibrsko puško je v disciplini 60 leže osvojil 3. mesto (686 krogov), z enakim orodjem v disciplini 3 x 40 pa drugi (1235,9 kroga). Ernest Jazbin-šek je v tekmovai\ju s pištolo proste izbire osvojil 13. mesto. Na tekmovai\ju sode (j uje skoraj 130 tekmovalcev iz 24 držav. Pinter je nato osvojil še dve medalji. V disciplini zračna puška stoje je zmagal, z zračno puško leže pa prejel srebrno medaljo. letos je stopnja registrirane brezposelnosti povprečno znašala 13,7 odstotka. Septembra je bilo v Sloveniji 881.391 aktivnih prebivalcev, od tega je bilo delovno aktivnih 766.055 prebivalcev ali 0,4 odstotka več kot avgusta in 2,5 odstotka več kot septembra lani. MARIBOR - V mariborskem Vinagu so predstavili novo peneče vino Royal, ki ga pridelujejo v svoji 200 let stari tunelski kleti pod mariborskim mestnim jedrom. Po besedah enologa Franclja Železnika gre za vrhunsko suho penino, ki je pridelana po kasičnem postopku iz vina sorte chardon-nay iz odlični vinogradniških leg na Celestrini pri Mariboru. LJUBLJANA - Predsednik republike Milan Kučan je vročil visoki državni odlikovanji Zlati častni znak svobode RS literatu Igorju Torkarju za življenjski literarni opus in zvestobo slovenstvu ter arhitektu Vlastu Kopaču za zasluge pri ohranjanju in vrednotenju kulturne dediščine, za celotno življenjsko delo in za vse, kar je dobrega napravil za Slovenijo. Po Kučanovih besedah se z odlikovanjem popravlja krivica, ki je bila storjena Torkarju in Kopaču pri njunem pojasnjevanju resnice. KRANJ - Policijska uprava Kranj se je odzvala na dogodke na brniškem letališču, kjer naj bi po poročanju nekaterih medijev precej nepripravljena policija zelo nerodno ukrepala med slavjem ob prihodu slovenskih nogometašev iz Ukrajine. Po besedah policije je bilo mnogo od približno 4000 navdušencev slovenskega nogometa pod vplivom alkohola, pritisk množice pa se je stopnjeval do mere, ko dialog z njimi ni bil več mogoč. »Navijači so med tem pritiskom pljuvali in brcali policiste, jih verbalno napadali z vsemogočimi izrazi, poškodovali službenega psa in proti policistom metali korita z rožami, dimna sredstva in uporabili solzilno plinsko sredstvo,” je zapisano v sporočilu za javnost. Policisti so zato za vzpostavitev javnega reda in miru uporabili prisilno sredstvo, gumijevke. GLASGOW, Škotska - Slovenski telovadec Aljaž Pegan je na drugi tekmi gimnastičnega svetovnega pokala osvojil prvo mesto na bradlji in drugo na drogu. Na obeh orocljih je bil njegov največji tekmec Španec Carballo. Na bradlji sta tako Pegan kot Carballo za svoji vaji prejela oceno 9,75. V dodatni vaji, kjer se na vsakem oroclju pomerita dva najboljša telovadca, pa se je Peganu med vajo zlomila lestvina, tako da so se sodniki odločili, da si bosta Pegan in Carballo delila prvo mesto. Na drogu sta bila Pegan in Carballo zopet prepričljivo najboljša. Pegan je za vajo prejel oceno 9,75, Španec pa 9,5. V dodatni vaji pa je Pegan pri svojem nastopu naredil večjo napako, za ta ponesrečen nastop prejel oceno 8,75 in tako osvojil drugo mesto. LJUBLJANA - Po vrnitvi Tomaža Humarja, ki je uspešno preplezal južno steno Daulagirlja (8.167 m), se v Slovenijo vrača še uspešna odprava z Gjačung Kanga (7.952 m). Odprava na Gjačung Kang je kljub izredno slabemu vremenu vztrajala in uresničila dolgoletni načrt, to je prvi vzpon na zahtevno in zelo težko goro s tibetanske strani. To se je posrečilo kar dvema navezama 31. oktobra sta bila na vrhu v čistem alpskem slogu Peter Mežnar in Tomaž Jakofčič, 1. novembra pa še vo Im d ,; Cuenta N° 7211 g « § o Registro Nac. de la Propiedad