Tržaške vesti. —t— Učiteljstvo C. M. šol v Trstu je v mesecu grudnu pret. 1. od svoje plače darovalo: mobHiziranemu tovarišu 20 K, za učne potrebščine učencem, katerih očetje so na bojišču, K9:23, za »Rdeči križ« 10 K. Skupaj K 39:23. —t— V vojnem ujetništvu je tovariš Andrej Cok, učitelj v Trstu. Ujet je bil na južnem bojišču ter se nahaja med onimi našimi vojaki, ki jih je morala Srbija izročiti Grški. Tovariš Čok bo torej čas ujetništva preživel na otoku Syrosu. —t— Jubilej slovenskega časnikarja. Koncem pretektega leta je obhajal gosp. Makso C o t i č, glavni urednik »ildinosti« petindvajsetletni jubilej, odkar deluje v uredništvu imenovanega lista. Petindvajset let dela v slovenskem časnikarstvu — to je dolga doba neumornosti, vztrajnosti, potrpežljivosti in samozatajevanja. A delo g. Cotiča je bilo uspešno, to moramo odkrito priznati. V veliki meri gre »Edinosti« in nienermi glavnemu uredniku zasluga, da se je Stovenstvo v Trstu tako mogočno dvignilo, zakaj dobilo je svojc knrenine v tržaškem slovenskem šolstvu, ki mu je zopet »Edinost« navdušena pospeševalka, bodreč tržaške Slovence k požrtvovalnosti v korist narodnega šclstva. Ta požrtvovalnost je naravnost brezprimerna, imponujoča in sijajna! Dokler bijejo srca tržaških Slovencev v tako veličastnih ptemenih ljubezni in žrtvovanja do naših kufturih vprašanj, toliko časa je zagotovljen našemu narodu ob Adriji obstoj, in sicer trdnejši od kraških skalin! — Že z ozirom na napredek in blagotvorno delovanje našega narodnega šolstva na tržaškem ozemlju in v Trstu samem, ki ima ob tem veselem dejstvu tudi skromni glavni urednik »Edinosti« svoj pošteni delež, se njego\ega časnikarskega jubileja tudi mi kot glasniki in propagatorji koristi in lnteresov slovenskega učiteljstva in šolstva od srca veselimo in mu iskreno čestitamo! Na zdar, ljubi tovariš Makso! — K Cotičevemu jubileju nam pišejo iz tržaških učiteljskih krogov: Novega leta dan je praznoval glavni urednik »Edinosti«, g. Makso Cotič 25letnico urejevanja našega Msta. Za nas je pomemben ta jubilej, ker teče delo časnikarstva in delo učiteljstva nekako vzporedno in se ta dva poklica nekako izpolnjujeta, zakaj učiteljstvo daie narodu elementarno vzgojo in izobrazbo, ki jo časnikarstvo razširja in izpopolnjuje. Sta si pa ta dva stanova precej tesno v zvezi, ker se drug drugega često pri dosegi smotrov neobhodno potrebujetau Učiteljstvo — kot poedinci ali tudi v celoti — se več ali manj peča s časnikarstvom, ako prestrogo ne vzamemo pomena te besede. — Toda danes ni čas razprave, temveč se nam je pečati z iubffliantorn samim. Delo njegovo na politiškem in s tem časnikarskem poliu so ocenili drugi, vendar ne od te strani, ki se nam zdi jako značilna in potrebna priznanja pri g. Cotiču. Kot vzgojevalcem se nam je pečati z vzgojo! G. Cotič je namreč eden onih značajev, ki svoj demokratizem in narodno prepričanje uveljavlja na onem mestu, kjer ga človek najbolj pozitivno uveljavlja in lahko najbolj pokaže: na vzgoji svojih otrok! G. Cotič se je narmreč vedno zavedail) svoje narodne doližnosti in je svoje otrokc tudi pod naitežiimi okoliščinami za otroke pošiljal v slovensko šolo, kar sicer ni navada in je velika hiba marsikaterega tržaškega slovenskega inteligenta, ki je sicer poln rodoljubja, a na vzgoji otrok greši s tako hibo — seveda, s sto in sto izgovori — da skoraj ni vreden, da ga slovenska družba trpi na onem odličnem mestu, na katerem se nahaja; g. Cotič je eden onih slovenskih inteligentov. ki se ni sramoval' tega, da njegov otrok sedi v šofeki klopi poleg delavčevega otroka. In vendar je g. Cotič danes lahko ponosen na svoje otroke, ki so mu vedno v čast. To nam dviga njega posebno, in kot dosleden in neizprosen značaj zasluži priznanje in tem iskrenejše čestitke ob jubileju! —t— Otroško veselico učeiicev in učenk C. Mi. šol so zopet ponovili preteklo nedeljo popoldne v gledališki dvorani »Narodnega doma«.