List «a kortatl delev-ekege l|udetva. D»Uv oi mo oprtvlitni do veege War product re|o. This pa par Is devoted to the intereete of the working claaa. Work-•re are entitled to ell whet they produce. IiurMi« ••ooa4'OiaM tnait-r. iMo. «. It«» »t ta« offtM »I ChkoAfo lit aod«< lb* Act oMioagr««» of Mtrwb >r«i, IMT9. Office: 4001 W. 31. Str.. Ckici|i. Ill "Delavci vseh dežela, združite se!' PAZITE' ne Atevilko v oklepe|u ki ee nehale poleg ve-šege neelove. prlleplle-nege «podaj ali ne ovitku. Ako (3o2) |« številka . . tedal vem e prihodnjo Atevilko našega llete poteče naročnine. Proel-mo( ponovite takoj. Stcv. (No,) 361. Chicago, III., 11. augusta (August) 1914. Leto (VoL) IX. KRVAVA EVROPA. Buropa gori!... Strašni, krvavi plamen šviga malone po vtem kontinentu in požira milione in milione človeških bitij---- Cvetoča mesta ginejo v prah; ponosna polja §o zdaj puščave —1 posuta s trupli in poplavljena z rekami krvi!... Europa Zibel zapadne kulture! — Izvor modernega znanstva! Civilizacije! — Civilizacije? Ha! Ha! — Krtčanska Europa! Kakšno prokleUtvo te je zadelo! Kaj gi storila, Europa, da moraš pod noš in v ogenj? Kaj so storili milioni in milioni nedolžnih ljudi, da morajo padati kakor trava pod koso? — Kaj so storili milioni in milioni nedolžnih otrok, da morajo stradati in plakati za očeti, ki ao in bodo obležali pod kogo?... Zakaj? — Ljudje civilizirani, krščanski — zakaj? Cemu to? Euopa, kje so zdaj tvoje neštevilne cerkve, v katerih se je vsak dan glasilo: 4*Očuvaj nas Gospod vojske, lakote itd? ALI JE POMA OALO? Strašne besede mi silijo izpod peresa — ali naj bo!!--- Ako bi bil kdo rekel pred enim mesecem, da bo do tega prišlo, kdo bi bil verjel? Danes pa vidimo, da je tudi to mogoče. Danes imamo strašni dokaz, da je civilizacija, kultura, humani teta, krščanstvo — ENA VELIKA LAŽ! Vse to je le lepo pisana odeja na vThu, a spodaj je pa — BARBARIZEM, divjaštvo, kakor je bilo pred deset tisoč leti in še prej. Človek je še vedno barbar... zver..ki žre druga drugo... Človek je barbar zato, ker še vedno živi pod BARBARSKIM VLADAJOČIM SISTEMOM In ta je kriv vsega! Dokler se človeštvo klanja polbogovom: kraljem, cesarjem, carjem in kapitaii-stom, tako dolgo bo eksistiral barbarizem. Zakaj se je Evropa zalila s krvjo? Ali so morda tako hotele mase milionov, ki se koljejo? NE!. Ali morda temu kriv smrkovec, ki je v Sarajevu ustrelil jednega parazita? Nikdar! Kriv je demon s trojno glavo: MONARHIZEM, MILITARIZEM, KAPITALIZEM! Nesrečna smrt Franca Ferdinanda bi nikdar ne povzročila vojne — če bi ne bilo ravno tisti čas v Evropi toliko velikanskih kupov smodnika, kolikor je kronanih in nekronanih vladarjev! — Ce bi ne bilo smodnika, kanonov in morskih jeklenih pošasti, ne bilo bi vojne Monarhi —polbogovi — so zidali in zidali smodnik na kupe in narodi so ponižno plačevali; kovali so kanone, puške in gradili drednatke in narodi so plačevali. Ko je pa bilo smodnika že prevelik kup — moralo je priti do eksplozije. Čakali so prilike. In prilika je prišla.. Umor v Sarajevu je bila le pretveza, na katero so velemorlici dolgo čakali. In zažgali so smodnik... Evropa zdaj uživa!... Uživa sadove demona s trojno glavo. Lažnjiva civilizacija se zdaj reži in roga masam v obraz. Sistem, ki dovoljuje, da sme EN SAM ČLOVEK, kakor je avstrijski cesar, nemški cesar, ruski car itd., POGNATI MILIONE LJUDI smrti v žrelo, brez da bi jih vprašal, da li so s tem zadovoljni ali ne, zdaj plačuje masam njih pasjo pokorščino napram polbogovom. Strašna je cena! — Orožna je cena, ki jo mora plačati človeštvo. Milione ljudi, ki bi lahko delali za blagostanje družbe, gradili in ustvarjali bogastvo, rodili in gojili zdrave potomce, mora — poginiti — češ, nočeš — samo zato, ker tako hoče par ljudi... Leta i d leta je trajalo, preden so pridne roke delavcev zgradili železnice, mostove in neštevilne druge zgradbe v korist in napredek človeštva, a zdaj morajo delavci svoje delo uničevati, rušiti, podirati v nič, samo zato, ker tako hoče par ljudi. Učenjaki, učitelji, iznajditelji in dijaki, ki obetajo neštevilne koristi in dobra dela za povzdigo človeštva, morajo ostaviti knjige in delavnice in iti v klavnico, samo zato, ker hoče par ljudi... Strašna je cena! Ampak! — da bi le ne bila zastonj! Če že mora Evropa plačati tako grozno ceno, naša srčna želja je, da bi jo plačala za — pridobitev RESNIČNE CIVILIZACIJE IN PRAVE SVOBODE! Ta grozovita, najbolj barbarska vojna na svetu bi morala biti ZADNJA! Stari Orki so rekli, da kadar hočejo bogovi koga pogubiti, mu najprvo odvzamejo pamet. Kronani lopovi v Evropi so resnično zdaj izgubili pamet. ZATO JIH MORA ČAKATI POOIN! V Evropi ne bo miru, niti pravega napredka, dokler narodi ne poderejo vseh zločinskih tronov po vrsti; ne ustanovijo več republik ali eno samo združenih držav evropskih s popolno kontrolo ljudstva, dokler ne uničijo popolnoma MILIITARIZEM IN KAPITALIZEM! Povračilo za prelito kri v sedanji najbolj hudodelski vojni, kar jih pomni zgodovina, ne sme izostati! PROKLAMACIJA EVROPSKI KONTINENT-VELIKANSKA KLAVNICA. Štrajk premogarjev v Nanaimo, B. C. š«> vedno traja. Strajkarji so iz glavnega stana 441\ M. W. of A." dobili obvestilo, da jim organizacija teško izplačuje tedensko podporo, ker ima na vseh koncih velike stroške; toda štrajkarji so glasovali, da se štrajk nadaljuje. Svojo organizacijo so naprosili, da naj jim pomaga z denarnimi prispevki vsaj še do 18. augusta, in ako se do tega či^sa operatorji ne podajo, da bodejo dali na glasovanje za generalni štrajk vseh strok za Vancouver distrikt in o-kolico. Premogarji so prepričani, da potom generalnega štrajka lahko dosežejo svoje zahteve. Vsled velikega rožljanja z orožjem v Evropi, imajo ameriške tovarne za smodnik preko glave naročil. 44The I)u Pont de Nemours Powder Company" katera lastuje tovarne za izdelovanje smodnika v Pompton Lakes, Mountainview in Wayne, N. J. je razglasila, da bodejo njene tovarne obratovale s polno paro noč in dan. Kakor hitro se je v sedanjem evropojskom konfliktu sprožil prvi strel, je dobila omenjena družba kar na enkrat vse polno naročil. To je žalostno naročilo za one, kateri znajo misliti s svojim možgani. Delavci bodejo delali v tovarnah za smodnik in druge eksplozivne snovi noč in dan zato, da se drugih delavcev na stotisoče in morda na miljont' pobije. V Indiji, katera spada pod angleško krono, so se po šestintridesetih letih zopet pojavili resni nemiri in rebeli žugajo, da bodejo uprizorili splošno vstajo. Anglija zahteva od Hindustanov vsako leto $167,000.000 davka. Življenje teh revežev se ne more opisati. V zadnjih desetih letih je od stradanja pomrlo 20 miljonov mož žena in otrok. Seveda, Anglija je civilizirana dežela in angleški lordje potrebujejo mnogo denarja in potem ako vsi Hindostani od lakote poginejo. Angleška pluto k racija se igra i ognjem, ker ako se vzdigne 240,000.000 angleških podanikov v Indiji, potem se zna zamajati prestol v Londonu. AMERIŠKA SOCIALISTIČNA STRANKA PROTI KLANJU V EVROPI. Socialistična stranka v Zedinje-nih di/.avah ameriških izreka svoje simpatije delavstvu v Evropi v sedanjih bridkih urah, ko so ga pahnili zblazneli monarhi, zviti politikarji in požrešni kapitalisti v krvavi, nečuveni konflikt. Delavstvo Evrope naj pomisli, da delavci različnih držav, ki so prizadete v vojni, nimajo nobenega spora med seboj in da teškoče — beda, brezposelnost in tlaeenje — ki jih trpijo, niso povzročili delavci druge iffžave, temveč vladajoči razred njihove lastne države. Delavstvo .Evrope naj pomisli, preden se pusti slepo izrabiti od nečloveških despotov, ki so pripravljeni preliti kri tisočev in spraviti milione v nesrečo in žalost, opustošiti polja in uničiti civilizacijo v svrho, da zadostijo svojim zlobnim nakanam. Socialistična stranka v Zed i njenih državah protestira v soglasju načel mednarodnega socialističnega gibanja proti tej strašni vojni in proti vsaki vojni, naj nastane iz katerego uzroka hoče; vojna je divje, barbarsko in nečloveško sredstvo za reševanje opravičenih ali neopravičenih sporov, kajti to sredstvo je destruktivno ideji bratstva in človečanstva, čemur je posvečeno mednarodno socialistično gibanje. Socialistična stranka v Zedinjo-nih državah ogorčeno obsoja vladajoče sloje v Evrope in konštati-ra pred celim svetom, da so zadnji s svoji» akcijo v tej krizi jasno pokazali, da ao nesposobni vladati nad narodi in jih varovati. Socialistična stranka Zedinje-nih držav dalje poživlja vse inozemske delavec bivajoče v Ameriki, zlasti tiste, kojih domače države so zapletene v to vojno, da ae snidejo na javnih shodih in demonstrirajo bratstvo in solidarnost vsega delavstva brez razlik« na pleme, vero ali narodnost. Poživljamo krajevne socialistične organizacije, da poskrbe za te shode. Socialistična stranka Zedinje-nih držav nudi tem potom svojo pomoč socialističnim strankam v Evropi pri vsakem koraku, ki ga storijo v svrho miru in blagostanja med ljudmi. Socialistična stranka Zedinje-nih držav končno apeluje na zvezno vlado v Washingtonu, da zdaj pokaže vrednost svojega stališča za mir s tem, da takoj ponudi posredovanje in skuša na vse mogoče načine povspeši konec tega groznega konflikta. Odbor za hipno akcijo. Walter Lanfersiek, tajnik soe. stranke v Ameriki. 25.000 Nemcev mrtvih v Belgiji. — V Bosni Je revolucija. — Socialisti so do zda| preprečili vojno v Italiji. — Amerika čuti posledice. Srbski vojaški begunci. Na Ogrsko je p ribe žal o pretočeni teden čez 100 srbskih vojaških beguncev. Vsi izjavljajo, da so ubežali za to, ker so ravnali oficirji z njimi tako kakor z žl vino. Gorka jedila so dobivali le vsaki četrti dan. Ako začne preveč kruliti po želodcu, potem se neha 44 beseda sladka domovina" in potem ako je kedo še bolj navdušen ultra patriot. Srbski vojaki si iščejo domovine v sovraž-nikovej deželi na Orgskem, mi pa v kapitalističnej Ameriki. Brez domovine smo pa vsi, pa naj že bodemo slovenski ali pa srbski del»vei, kmetje, vojaki, policaji ali pa žandarji v svitlih uniformah. Zakaj bi se potem pretepali za domovino, ako jo pa nimamo. Lehigh in Wilkes-Barre prenio-gova družba v Pa., je zaprla eden, Delaware in lludson družba pa tri rove. 5,000 delavcev je izgubilo delo. Lchigh-Wilkes-Barrc rov bode zaprt deset dni? drugi trije pa za nedoločen čas. ZADNJE VESTI. Kilu, 9. avg. — Avstrijske bojne ladije bombardirajo Antivari v Crnigori. Iz Bosne neprestano prihajajo- vesti, da je tam revolucija. Bošnjaki so oboroženi. Bnuselj, 9. avg. — Nemci so vzeli Liege, ali utrdb še niso vzeli. London, 9. avg. — Iz Petrogra-da poročajo, da je pol ntilioria Ru-sov prekoračilo nemško mejo. NEZANESLJIVE VESTI Vesti iz bojišč peklenske evropske vojne so zelo nezanesljive. Cela Evropa je pod plaščem cenzure ,kakoršnc še ni bilo v modernih časih. Edine vesti, ki prihajajo, so 4uradna poročila' iz ene ali druge države. Anglija kontrolira vso brzojavno zvezo med Zedinje-nimi državami in Evropo in zato prihaja največ vesti iz Londona in od angleških zaveznikov v Parizu in Bruselju. Sempatje pride kak brzojav iz Berlina. Vse te brzojavke si silno- nasprotujejo. Zato naj cenjeni čitatelji vzamejo vsako vest za sedaj s soljo in poprom, to se pravi za dvomljive. Vse države v Evropi, ki se koljejo med seboj, bi rade pridobile simpatije Amerike na svojo stran, zato pa lažejo druga o drugi, da se kar kadi. BOJI V BELGIJI. Iz Bruslja poročajo v nedeljo 9. avg., da so Nemci izgubili pred trdnjavami Liege preko 30.000 mrtvih, Belgijci pa 8000 in da Liege se še brani. Iz Berlina pa poročajo, da so Nemci zavzeli Liege v soboto, vsledčesar vlada v Berlinu veliko sla vi je. Iz Pariza poročajo, da so Francozi potolkli Bavarce v provinciji Luxemburg in vzeli »v Alzaciji nemško trdnjavo Muelhausen. Dalje poročajo iz Pariza, da se je 100.000 Fran eozov združilo z Belgijci pri Na-muru, kjer se bo vršila druga velika bitka z Nemci. V Berlinu pe pravijo, da so bili Francozi tepe-ni v Alzaciji. Dalje poročajo, da so Angleži potopil i 19 nemških bojnih ladij, dočim trdijo nemške vesti, da to ni res, pač pa da so Nemci potopili pet angleških kri/ark. — Iz Londona tudi poročajo o velikih srbskih zmagah, da so Srbi vdrli v Bosno, potolkli Avtrijce pri Semendriji in da se Belgrad še danes brani. Največ teli vesti pride iz Niša preko Kima. Nasprotno pa poročajo iz Dunaja in Berlina, da so Srbi tepeni na vseh koncih in krajih in da so avstrijske čete »v soboto 8. avg. okupirale Niš, začasno prestolnico srbske vlade. (Zdaj pa verujte, komur hočete!) KDO SE TEPE IN KOLJE V Evropi divja splošna vojska. Nemčija je napovedala vojno Franciji in Rusiji, Anglija Nemčiji, Avstrija Srbiji in Rusiji in Črna Gora Avstriji. V vojno so zapletene tudi Belgija, Holand ska in Švica; Danska se bo tudi pridružila vsak čas. Na eni strani sta Nemčija in Avtrija in proti tema dvema stojilo nasproti Francija, Anglija, Belgija, IIo-landska, Rusija, Srbija, Črna Gora in Švica. Prvi dve imata okrog sedem milionov mož armade in nasproti tem jo okrog 15 milionov mož. Italija, katera se prišteva trojni zvezi, to je Nemčiji in Avstriji, je proglasila nevtralnost in z veseljem pozdravila ponudbo Zed in jenih držav za posredovanje. Nemški cesarje vsled tega silno razjarjen in zahteva od Italije, da mora držati svojo besedo in pomagati Nemčiji in Avstriji; toda Italija se še ni odzvala koncem zadnjega tedna, pač pa je talijanski kralj odre dil na tihem mobilizacijo 750.-IKK) mož za "»vsak slučaj". V resnici bi pa italijanski kralj rad ugodil Nemčiji, ali boji se — revolucije. Javno mnenje v Italiji je proti Avstriji in Nemčiji in socialisti so zagrozili, da bodo pričeli z revolucijo proti kralju takoj čim pride do vojno.—Grška in Bolgarska sta proglasili nevtralnost pod pogojom, če bo mirovala Turčija; Portugalska republika je sklenila pomagati Angliji. Švedska, Norveška in Danska so sicer tudi nevtralne, toda mobilizirajo vseeno v obrambo proti Nemcem. — Vojna pa ni samo v Evropi, temveč grozi tudi •v Aziji in drugod, kjer so angleške in nemške kolonije. Japonska je mobilizirala celo floto in obljubila pomoč Angležem, če bodo nemške bojne ladije napadale angleške kolonije na daljnem vzto-ku. Kitajska republika je proglasila nevtralnost po vzgledu Ze-dinjenih držav. SILNI PORAZ NEMCEV. •Vesti iz Londona, Pariza in Bruslja zadnjih petih dni poročajo o strašnem porazu nemške armade v Belgiji. Nemci so 4. avg. vdrli v Belgijo brez vsake napo-veli vojne z namenom, da pojdejo čez Belgijo proti Parizu; na ta način bi imeli do sto kilometrov krajšo pot in sicer čez francoske kraje, ki niso vtrjeni. Toda Belgija jim je zmešala račun. Pri mestu Liege ob reki Meuse so naleteli na odpor Belgijcev, ki so zavdali Nemcem velike izgube. 120.000 Nemcev, cela tretja dm-zija obstoječa iz štirih korov pod poveljem generala von Emmicha je pet dni napadala Liege, ali pri vsakem napadu so se morali Nemci umakniti. Mesto Liege je dobro vtrjeno in brani ga 65.000 Belgijcev. Poročilo od petka se glasi, da so Nemci osvojili mesto po silnem boju z bajoneti na ulicah, toda utrdb naokrog mesta pa še niso zavzeli. Poročila govore, da je obležalo čez 25.000 Nemcev samo pj-ed Liege, med tem ko so belgijske izgube zelo majhne. V soboto jc hitela nova nemška armada na pomoč, toda od druge strani so prišle v Belgijo francoske čete do 100.000 mož in izkrcalo se jc tudi 45.000 Angležev, da udarijo na Nemce. Ako Nemci vzamejo Liege, tedaj jih čakajo še hujši boji pri Na-muru, ki je tudi zelo vtrjen. Poročajo. da so Belgijci zajeli do 10.000 Nemcev, med temi pet tisoč konjikov, takozvanih ulan-cev. Vse hiše v Liege so polne nemških ranjencev. Nemške čete so razdejale belgijsko mesto Vise in pobile na stotine belgijskih kmetov, ki so bežali pred Nemci. (Te »vesti prihajajo le iz protinem ških virov, iz Londona in Bruslja vsledčesar so lahko pretirane.) SRBI PODIJO AVSTRIJCE; PRODIRAJO V BOSNO. Iz Rima poročajo 8. avg., da so Srbi prepodili Avstrijce iz srbske zemlje in da zdaj prodirajo v Bosno in na severu »v Slavonijo. V petek s«1 je vršila vroč« bitka blizo Semendrija in Srbi so potolkli celi avstrijski regiment, o-krog :UMK) mož. Dalje poroča 4'Matin" v Parizu, da je avstrijsko brodovje na Donavi skušalo šest dni izkrcati vojaštvo v Srbijo čez Savo, ali ni se jim posrečilo. Belgrad še danes ni padel Avstrijcem v roke. Še vedno ga bombardirajo in veliko hiš je «v razvalinah. Iz Niša poročajo 6. avg., da so Srbi prekoračili Savo in vdrli v Slavonijo, kjer poziv- ljajo llr.vate na vstajo proti Avstriji. Avstrijska armada ob srbski meji šteje zdaj samo kakih 10.000 mož; vse druge čete so odšle v Galicijo proti Rusom. To je dalo Srbom korajžo. Iz Belgrada poročajo 8. avg., da je bil poražen šesti regiment avstrijskih topničarjov z velikimi izgubami blizo Obrenovca zapadno od Belgrada. Avstrijci so pobegnili proti Savi in pustili topove Srbom.— Iz Milana poročajo 8. avg., da je črnogorska skupština (parlament) v petek glasovala za vojno z Avstrijo. Črnogorske čete so se že združile s Srbi in prodirale bodo v Bosno. (Vse te vesti prihajajo iz Niša (Srbija) potom Rima in Pariza.) GROZODEJSTVA V AVSTRIJI. V Avstriji se godijo strašne reči. Natančnih poročil ni, kajti avstrijska cenzura danes prekaša tudi rusko, ali nekaj vesti je le ušlo in iz te je razvidno, da se godijo tamkaj grozne reči. Iz Pariza poročajo, da se je v Bosni uprl eden češki regiment, na kar so bili «vsi vojaki dotičnega regimenta do zadnjega moža ustreljeni! Dalje poročajo, da se je veliko čeških rezervistov uprlo doma na Češk eni in obsojeni so bili na smrt. 'V Zagrebu obešajo vsak dan "uporne" Srbe in druge "veleizdajalce"; rabelj ima neki toliko posla, da ga ne more sam izvrševati in dobil je pomočnika iz Budimpešte. Iz Rima poročajo 7. avg., da se v Trstu vršijo veliki nemiri in da je bilo veliko Jugoslovanov (Srbov) ustreljenih, ko so javno demonstrirali za Srbijo. Neki Srb po imenu Milosevic je med ustreljenimi. Da jo položaj zelo resen, razvidno je iz dejstva, da je večji del avstrijske flote odplul iz Pulja proti Trstu. —Vse te vesti seveda niso nikjer potrjene, ali avstrijska vlada jih ne zanikuje in to je značilno. Iz Avstrije sploh ni nobenih uradnih poročil, a drugih pa še manj. Nihče ne ve, .kaj se tam godi Vest ,da je bil cesar umorjen, se zanikuje v Parizu in Londonu, ali iz Avstrije ni nobenih pojasnil. — Iz New Yorka poročajo, da je avstrijska vlada naročila 52 kvartov zdravila 44tetanus serum" za rane od krogelj v New Yorku. RUSI SE GIBLJEJO POČASI. Avstrija je 6. avg. formalno napovedala vojno Rusiji in avstrijski poslanik je še tisti dati ostavil Petrogtad. Iz Petrograda poročajo 8. avg., da so avstrijske čete prekoračile mejo v Galiciji blizo Radzivila. Na ruski meji ima Avstrija 160.000 mož a razen tega je na poti »v Galicijo še 250.-000 mož. Do pravega boja ne bo prišlo še najmanj deset dni, kajti glavna sila ruske armade še ni mobilizirana. Rusi se gibljejo zelo počasi zaradi pomankauja železnic. Car je pozval v armado vse, kar zamore nositi orožje. Na rusko-nemški meji so bile zadnji teden majhne praske in kakor poročajo, bili so Rusi povsod potisnjeni nazaj. Nemci so vdrli v rusko Poljsko in osvojili tri mesta. POSLEDICE KLANJA. Betlehem Steel Co. v South Be-tlehemu, Pa., je 5. avgusta odslovila 2000 delavcev vsled pomanjkanja naročil iz Evrope. Nekaj se govori, da bo jeklarski trust naredil isto tudi po drugih krajih kjer so njegove jeklarno in železarne. Hudo je prizadeta tudi ln-ternational Harvester Co., ki veliko eksportira v Rusijo. pkoletarkc gg IZ NASELBIN. KDO NAJ BRANI DOMOVINO? Conemaugh, Pa. Namenil sem se napisati par vrstic, ki naj bi služile v opomin vaem tistim rojakom, ki so av atrijski državljani, ter sami ne vedo, česa bi ukrenili na pozive izdane od avstrijskih konzulatov, češ, da jih kliče domovina, kajti ista je sedaj v nevarnosti, vai ti sti, ki se. niso hoteli odzvati na prejšne pozive za orožne voje, se po istim (avstrijskim) zakonu smatrajo za ubežnike (dezerter je). "Njegovo apostolsko veličanstvo" (za poč t) je velikodušno odpustilo jim vsako kazen, vsem tistim, ki pridejo nazaj tej hudi krizi, seveda le pod po-KO jem, da gredo v vojno, ter se tam puste postreliti ali pa na kak drugi način od vsego hudega poginiti. Te izdane pozivnice so tako milo doneče spisane zlasti za Slovence, da bi človek, ako bi ne-poznal razmer, res mislid, da je slovenski narod najbolj spoštevan v Avrtiji. V resnici je ali le tistikrat ko je treba več tisoč ljudi pognati v klavnice za avstrij ske lenuhe in kapitaliste, kadar ho jim poželi gledati borbo na življenje in smrt v moderni areni starorimskega amfiteatra.) Njih namen je, obdržati si še nadalje suverenstvo nad ljudstvom, kajti razumevajo, da je zlasti de lavstvo različnih plemen začelo spoznavati »voje tlačitelje, in da se bliža čas, ko bode poroletarjat obračunal s svojimi krvosesi. Za to so si sedaj hitro domislili voj no, kakršne se svet ne pomni. S to vojno so stvar dobro proraču-nali, kajti današnja civilizacija bode zopet padla za 50 let nazaj, poklani bodejo ljudje, ki jim danes delajo napoto in prekrižavajo njihove račune itd. žal, da se jim bode želja deloma izpolnila. — Žal, da bode nešteto siroti ostalo brez rednikov, ki bodejo prepuščene nemili usodi in žal, da ve« liko nezavednežev bode pohabljenih za sve svoje življenje, ter bo« dejo odvisni od usmiljenih prole-tarskih src. Žal, da je na tisoču zavednih Slovencev, ki si nemore-jo pomagati tam onstran oceana, ter so primorani iti v smrt s krvavečim srcem zapoščujoč svojce v bednem stanju, ki se nikdar več videli ne bodejo. Predstavi si, brat delavec .gorje, ki ga rodi en sam migljaj enega kronanega bedaka. Ali ni on in vsa njegova handa odgovorna za miljonske umore nedolžnih ljudi? Ali niso ti ljudje povzročili, da si moral zapustiti svojo rodno grudo, ter se preseliti na drugi del sveta, da si se preživel, ker tam nisi mogel več živeti? Sedaj pa te ravno ti tvoji smrtni sovražniki kličejo po svojih agentih, da prideš nazaj ter ti "velikodušno" odpuščajo nekakšno kazen, katere pa nik dar zakrivil nisi. Sedaj pa si ba je "najboljši avstrijski držav Ijan". ( "as je prišel, da jim odgo tvoriš s tem, da se ji mne odozves v našem časopisu jim pa povej da cesar Fran Josip .kateri je nekak nadapostel, in prismojen Viljem, Mikolavž in vsi drugi kralji in cesarji naj zberejo svoje pristaše; to je škofe s papežem vred in doli do zadnjega popa vse svoje sluge, to je diplomate, konzule, visoke (nebodigateba oficirje, magari dr. .lohn Suste-šiča in vse kranjske klerikalce, terejalke, menike, nune, skazi-inirje (zlasti Skazimirja je dolžnost, ker dobiva subveneije v ob liki 5000 kron za vzdrževanje njegove a»ve mice, od avstrijske vlade), nadalje tudi naj se jim pridružijo še ostali uredniki slo venskih katoliških listov kot .Ta nez, Kranjski pop, Klopčič, Po-nikvar (magari s vsem njegovim zarodom) (Klopčič ima sedaj naj lepšo priliko, naj zbere vse ske-be, katerim je bil voditelj, ker so isti baje zelo bojeviti. Stari avstrijski norec bi mu gotovo pripel na njegove junaške prsi ple-hast križec, ker baje manjka zla ta, bi se mogel zaenkrat s takim zadovoljiti.) (Janez Kranjski bi zbral svoje verne o»včiee, ter pokazal svojo udanost "uzor kato liškemu vladarju". Tudi on bi bil deležen križea za njegovo juna št vo.) Ta svojat naj si poišče to rišče, ki bode pripravno za boj, kje v kaki zelo katoliški državi Kvropi, ter naj si razbijejo buče eden drugemu, ostanejo naj na bojišču vsi do zadnjega, ter tvorijo gnojilo v dobrobit naj poznejši generaciji Ti delavec-trpin pa ostani tu v Ameriki. Ako greš v staro domovino .tedaj bode* svojcem napra-vil veliko večjo žalosti in bedo, kajti ako se podaš nazaj kot vojak, tedaj »i ti prvi, ki u obsojen v smrt in ■ tem je tvojim dragim oduzeta še tista skromna opora, ki jim preskrbuješ • «vojim mučnim delom, kajti sani jih ne bo-deš mogel ščititi. Oprimi ie edi ne rešilne vrvice, da ne utoneš, in ta vrvica je SOCIALIZEM. Slovensko časopisje naj vse kot eno opozarja ljudi na to, da naj se ne odzivljajo na milodone-če fraze avstrijskih potepuhov, niti naj se ne ozirajo na morebitno pretenje itd. Ameriško ljudstvo ne bode dopustilo, da bi se le en las skrivil kateremu, ako prav je avstrijski državljan. Toraj ostani tukaj! Bivši avstrijski podanik, sedaj ameriški državljan. ker poznamo njegov namen. Lsat-nik U. H. bi rad dobil nekaj novih naročnikov in zato bi rad nekoliko polemiziral s Proletareeni, ker drugače se boji, da bode njegov list izgubil svoj rokovnjaški značaj. Zakaj laže te, tla je dopisnik iz West Newton, Pa., napadel S. H. P. Z. Dopisnik je potipal Vas, ki niste "zveza." Ako vam pa Export, Pa. Dopisi od vseh dopisnikov se v sedanjej gospodarskej krizi strinjajo s tem, da po večini vsi dopisniki poročajo, da so delavske razmere skrajno slabe. V tem bodem poročal tudi jaz. Pri nas dopisnik m zaupal svojega pravega podpisa, poten» pa Vi sami pri-poznate, da so razmer«* pri vašem listu prišle »>» "hum," ker vam niti vaši lastiti dopisniki svojega pravega podpisa ne zaupajo. Ker pa vedno Čvekate, da mi zavijamo, zato vam stavimo jako ugodno ponudb«), da bodejo slovenski delavci na jasnem, kedo da laže. Vi in jolietski Janez imata navadno, da eden drugemu ponujata nagrade za dokaze. Poskusite to sedaj pri Prole ta reu. Vi položite $5.000 v ta namen, da mi nismo imeli pravega podpisa od dopisnika iz West Newton, Pa., še preden je ft< 1 dopis v list. Vrednik Proletarca nima denarja vkljub temu pa bode takoj položenih $5.000, du smo podpis imeli, in ga še danes branimo. Pokažite sedaj, da ste mol A-ko pa tega ne storite, vas bodejo pa še vaši lastni pristaši smatrali za lažnjivea. Gospodje, to je dovolj jasno povedano. no. Iz Pariza pa poročajo, da je nemški cesar ukazal ustreliti vseh 110 socialisiienib poslancev s sodrugom Liebknchtoin vred zaradi njihovega nastopa proti vojni, Mi ne verjamemo prvi, niti drugi vesti, dasi bi bila druga preje moguča kot prva. Dalje poročajo iz Bruslja, da je sodrug Krnile Vandervelde stopil v belgijski kabinet z namenom, da bodo vse stranke zastopane pri vladi proti ivanziji Nemčije. Tudi ta vest je skrajno neverjetna. Iz Pariza zopet poročajo, da so francoski socialisti v parlamentu so glasno glasovali za napoved vojne proti Nemčiji in opustili »vs« >roteste in akcije proti vojni. Ta vest je ravnotako izvita iz trte C'e pomislimo, da vse te vesti pri tajajo iz "uradnih virov" ene ali druge države in da je brzojav zaprt vsem drugim poročevalcem, potem lahko sodimo o resničnosti takih novic. ODMEVI UMORA NAD JAURESOM Sodrug Leon Jean Jati res, ka terega je umoril fatatični franco- Divje klanje v Evropi AVSTRIJA POMAGA NEMČIJI. Iz Dunaja potom Londona poročajo, da je Avstrija poslala dosti delavcev na izbero. Sloven-leden armadni kor v Nemčijo po se dela od 4 do 5 dni na teden. | Seveda so sedaj zelo rudniški ponosni, priganjači ker imajo ski delavci naj nik«lar ne hodijo semkaj dela iskat, ker ga ne bo [ dejo dobili, pač pa dobe delo Rusi, in sicer zato, ker so zapisani pri družbi kot "dobri" delavci | magat Nemcem na francoski ine ji. Avstrija je mobilizirala vse, kar se je dalo. Kavnotako je nemški cesar pozval korožju zadnje ga moža. Anglija mobilizira pol Rusi so v splošnem slabejši pre- miliona mož na suhem poleg svo mogarji kot pa Slovenci, za dobre pa ima družba te ljudi zato zapisane, ker so delali kot "skeb je" v westmorelandskem štrajku To je vzrok ,da so slovanski Rusi dobri ljudje; Slovenci, kateri pa so se v pretežnej «večini zavedali svojega delavskega dostojanstva, so pa v očeh West Moreland Coal Co. no good. Bratom društva "Sniarnica" št v. 26. S. D. P Z. tem potom naznanjeni. da smo sklenili na zadri jej redni mesečni seji dne 2. augusta, da se bode od sedaj dalje vršila mesečne (in sploh vse seje tega društva) pri sobratu Anton-u Martinšeku in ne več na prejšnjem prostoru. Toliko vsem bratom v prijazno Bratski pozdrav vsem delavcem. Louis Supancich, tajnik. jes ogromne flote. Canada je ob ljubila 20.000 prostovoljcev, če jih bo treba. BOJ NA MORJU V Severnem morju se vršijo neprestano spopadi med britiški mi in nemškimi križarkami, ter torpedovkami. Rusko brodovje se je umaknilo v Baltiško morje in poroča se, da so Nemci bombardi rali in deloma razdjali rusko po morsko mesto Libau. Iz Londona poročajo, da so Angleži 6. t. m potopili 19 nemških bojnih ladij v Severnem morju; vodstvo angleške mornarice zatiikuje to vest. Angleži so potopili več nem škib ladij v Sredozemskem mor-pojasnilo.l ju. Večje število nemških križark zavednimi v je le vsak transportni parnik Naj eeja nespamet bi torej bila iti zdaj «v Avstrijo na vojno. DRAGINJA IN LAKOTA V EVROPI. Zvesti tovaršici vojne — draginja in lakota že strašijo po Kvropi, zlasti v velikih mestih. Na Dunaju je neki silna draginja in otroci umirajo vsled pomanka-ttja mleka. Žito, ki je uprav do zorelo, leži na poljih in nima ga kdo žeti. Vse prometne zveze so pretrgane, železnice služijo samo za prevažanje vojakov, smodnika in drugega klavnega orodja. Vse države so prepovedale izvoz žive ža. Vsledtega grozi strašna lako ta in kar no bo uničilo orožje, uničil bo kmalu glad. Anglija nima več kakor za mesec dni svojih življenskih pridelkov. Mogoče bo draginja, glad in bolezen naučila mase, da se bodo nehale moriti. Delavski pregled. Premogarji in njihove družine v vshodnent delu države Oliio sira ski narodnjakar, je bil pokopan «lajo. Petinsedemdeset tisoč mož, Meadow Lands, Pa. Dne 26. t. m. se je vršila skupna seja društev 'Postojanska Jama' Stv. 138 S. N. P. J., "Jutranja Zarja", štev. 29 S. 1). P. Z., ter društ. štev. 113 S. S. P. Z. Vse tri zgoraj omenjena društva so se izrekla enoglasno za združitev; ter so sklenila sledeči apeli: 1. Apeliramo na pripravljalni odbor, da stvar čim preje vredi ter eno iz med resolucij sprejme ter jo da na splošno glasovanje. 2. Da se pri S. S. P. Z. takoj drugi sobrat voli v pripravljalni odlxir. kateri r.e bode glodtl zvt osebno ampak na delavsko korist. 3. Apeliramo na pripravljalni odbor naj vso stvar ako-le mogoče reši potom splošnega glasovanja in ako-le mogoče naj s«* združitev zvrši brez konvencije. 4. Vse tri društva dajejo popolno zaupnico sedanjemu pripravljalnemu odboru. 5. Da se to priobči v " Proletar-cu", "Glasilu" in "(lias Sv." J. Ambožič. S. Bizjak, zapisnikarja. NEKOLIKO SOCIALISTU Dotieni, kateri se je v Št v. (»1 "Glas Svobode" za hrbtom uredništva kazal slovenskim delavcem, da je tudi nekoliko socialist - in kateri v štv. 63 njegovega lista zopet veže otrobe; dotieni naj v prihodnji izdaji "(Jlas Svobode" tudi delavcem pové, da je tudi nekoliko kapitalist pa bode mirna Bosna. Mi na nekoliko socialiste ne damo nič. McNaughton, «lavni ravnatelj Calumet in lleela družbe se tudi pred kongr. preiskavo v llancoek, Mich., izrazil, da je nekoliko socialist. Temu nesoeia-listu (mož ni nikjer pri soc. stranki) ne bodeino dosti odgovarjali, se je nahajalo v Sredozemskem morju preden je izbruhnil požar «vojne in zdaj jih lovijo franeo-ske in britiške torpedovke. Z vedenci pravijo, da bitka na morju med angleško in nemško floto bo odločila sedanjo vojno. BOJI V ZRAKU Klanju na suhem in na morju se je pridružilo tudi klanje v zraku. Vsak dan poročajo o zračnih poletih nemških zepelf-nov in francoskih, belgijskih, avstrijskih in ruskih aeroplanov, ki lovijo drug drugega in mečejo bombe visoko iz zraka na sovraž na mesta in armade. Tako se gla si vest, da je nemški avijatik zadnji petek kj»ožil nad mestom Lic-! ge in vrgeNjvc bombi, eno v trd- j nja»vo in drugo na glavni trg mesta; prva ni eksplodirala, druga pa je in 30 oseb je bilo mrtvih. Druga vest zopet pravi, da je pri-plul nad urdbe nemški zepelin, J toda Belgijci so ga prevrtali * j« kroglami in ponosni balon je padel z 20 Nemci med nasprotnike. Na francosko-nemški in rusko-avstrijski meji kar krgoli aeroplanov v visoeini. Iz Dunaja poročajo, da je zaglavil glasoviti ruski avijatik M. Sikorski, ko je letel nad Galicijo severno od Lvova. Z njim sta bila dva ruska častnika, ki sta delala oris dežele. Avstrijski strelci so pa namerili top, ki je nalašč narejen za streljanje v zrak. in sklatili Sikor sk«-ga na tla. NEVERJETNE VESTI O SOCIALISTIH. Iz Berlina, Bruslja in Pariza prihajajo dvomljive in skoraj gotovo lažnjive vesti o socialistih v Nemčiji, Belgiji in na francoskem. Tako se glasi vest iz Berlina, da so nemški socialistični poslanci v parlamentu soglasno glasovali za vojni kredit 500 mi-lionov mark in se izrekli za voj- 3. avgusta. Pogreba se je v dele-žila kljub prepovedi «vlade velika množica delavstva in med njimi vsi socialistični poslanci. Navzoči so bili tudi poslanci vseh radikal nih strank. Demonstracija pri pogrebu je bila mirna, toda z velikim vtisom. Premogarji v okrožju Alba, katerega je zastopal .laures, so v znak protests ¡noti umoru in v znak sožalja zaštraj kali. Sodrug Jaures je bil zelo priljubljen med premogarji, ker je vedno neustrašeno branil nji hove pravice in se boril za njiho ve zahteve. Ko se je «v torek 4. avg. sešel francoski parlament v svrho, da glasuje o vojni z Nem čijo, je cela zbornica ožigosala o studili umor in v znak sožalja so vsi poslanci stali s sklonjenimi glavami eelo minuto. V celi zbornici je bil samo eden sedež prazen in ta je bil — Jauresov. PROKLAMACIJA NEVTRAL NOSTI Predsednik Wilson je 4. avgtt sta proklamial nevtralnost Zedi njenih držav napram evropski vojni. Glasom proklamacije je državljanom in prebivalcem naše republike prepovedano nabirati prostovoljce za katerokoli tujo ar m ado v mejah Zedinjenih držav; dalje je prepovedano na ameriških tleh zbirati oborožene ljudi za katerokoli tujo armado. Isto časno je predsednik ponudil diplomat ično silo Zedinjenih držav v posredovanje za dosego miru med evropskimi državami, ki so v konfliktu. Zastopniki dotičnih držav so ponudbo formalno sprejeli, toda odgovora do danes še ni od- nikoder, kar dokazuje, da zdaj še ne marajo posredovanja. —Kongresnik Harrison iz Missis sippija je stavil «v zbornici pred logo, da se zabrani povratek v Zedinjene države vsem tistim, ki zdaj odidejo kot vojaki v evrop sko vojno.—Zvezna vlada je zad nji teden predložila načrt za o mejitev finančne panike, ki je grozila izbruhniti radi evropske vojne. Kongres je naglo sprejel načrt za izdajo posebnih nujnih bankovcev, za katere jamči «vlada in kater«' dobijo banke, da ne bo zmanjkalo denarja. Teh bankov Cev je bilo izdanih zadnji tedei» v znesku tisoč milionov dolarjev. 1'odzakladnica v Chicagi j«> dobi la 50 milionov dolarjev tega denarja. ki bo razdeljen med eika-ške banke. Steni nas tolažijo, da panika in kriza preprečena. Bomo videli! POT V STARI KRAJ ZAPRTA Vse parobrodne zveze med A meriko in Kvropo so pretrgane in parniki ne vozijo več. To je velik udarec za t ist«' države, ki imajo tukaj veliko rezervistov kot) n pr. Avstrija, kajti nob«*«len Mic more naprej čez morje. Avstrij ski poslanik Dumba v Washing-tonu j«' obvestil vse konzule v Ameriki, «la naj nehajo zbirati rezerviste, ker ni pamikov, da bi jih peljali domov, V New Yorku baje čaka 20.000 avstrijskih, nemških in francoskih rezervistov. Konzulat v Chicagi naznanja, «la se je do zdaj priglasilo 4000 avstrijskih rezervistov tukaj. In če bi tudi 'dobili parnike, veliko vprašanje je, da li bi srečno prišli v Avstrijo. Znano je, da po Atlantiškefh in Sredozemskem morju neprestano križarijo angleške bojne ladije, ki bo gotovo žena in otrok nimajo ničessr jesti. Nekaj jih je že od revščine pomrlo. Po večini ti ljudji' nimajo ne živeža, ne oblek«' in n«- denarj^da bi si isto kupili. To so premogarji na štrajku, katerih j«' 14,500 v «•-nem distriktu bilo ob delo s 1. a-priloin. Klic na pomoč za te reve-ž<» je izdan v Cl«'velandu. «I. Al-basin, predsednik «listrikta 5. in Frank Ledvinka, mednarodni organizator 'United Mine Workers' kat«ra «Iva sta prišla v Clcvcland, «la prosita za denar, grocerijo, čevlje, obleko, moko in sploh za vs«\ kar bi moglo revnim d«'lavc«'iii y<-magati. Dne 1. aprila so bili pmnogovi rovi v vstočnem «l«'lu in sploh v «•«•-I«'j državi Ohio zaprti na povelj«* operatorjev, ker lastniki rovov nikakor niso hoteli podpissti nove plačilne lestvice in pripoznati novo postavo za premogokope, imenovano "Minc-Run Law." Premo-garska organizacija "l*. M. W. of A." je v hudih škripcih. Veliki štrajk premogarjev v ('«do. in drugi manjši štrajki so njene blagajne skorti popolnoma izčrpali. Od 1. aprila pa do «lanes j«' dobil vsaki štrajkar v Ohio 1<- #7.50 podpore od unije. T«> je ravno toliko, da se odžene volka iz proč vrat. Vsak«lo si lahko sam naredi sodbo, kako se živi nad četeri inc-s«'«*e z omenj«'no svoto, pa naj ž« bode samec, kje pa so očetje kat«» ri morajo poleg t «'ga š«' skrbeti za družino in plačevati drag rent Prevzetni in vsega siti miljonarji so jim takoj ko so prenehali dela ti, tudi v prodajalnah, katere t lopovi lastujejo — odpovedsli vsaki kredit. Premogarska organizacija si m more drugače pomagati, kakor da apelira na ljudstvo, na dobra srca vseh delavcev, (kapitalisti itak uič ne dajo, pač pa samo grabijo) kateri pognajo gorje pomanjkanja, da po svojih močeh pomagaj«) svojim tovarišem «lelavcem v državi Ohio. Med temi siromaki je tudi mnogi» Sloveiici v v nsjvečjej potrebi. Vsak razredno zavedni delavec nerad prosi, kjer se saveda, «la po zakonih narave bi mu ne bilo treba prositi, pač pa da jim j«' kapitalistična družba mnogo dolžna. Apeliram«» na tist«\ kateri lahko pomagajo, «la naj se spomnijo t«'li štrajkarj«'v, k«-r drugače si niti ne bodejo mogli obdržati svojih «lo-bro«lelnih društev. Konvencija je tudi izrekla zahvalo in zaupnico NVilsonu, tajniku delavskega departmenta Z. 1). kateri se je pokazal ob času velikega štrajka bakropačev v Mirhi-ganu, kolikor toliko delavcem naklonjenega. Vlada Združenih držav last nje iu obratuje preniogokop v Willis-ton, N. D. Preteklo j«- ž«' š« st let kar s«> v rovu stalno d«*la, vendar se m- siš pripetila nobena posebna nesreča. Rov je opremljen z moderno ventilacijo, tako, da imajo premogarji vedno dovolj svežega zraka. Pred ne«lolgiin časom se je nekoliko poškodoval neki premoga r. Ta premogar je popred zaslužil po $4.72 za osemurno delo— in vla«la mu je omenjeno svoto plačevala ko je ležal v postelji, dokler ni popolnoma ozdravel. Stanovanja teh prenogarjev so o-piv m I jena z vsemi sanitarnimi potrebami. Za 25 centov dobi vsak premogar dober obed, stanovanje pa imajo brezplačno. Delavci zaslužijo «»«I $3.50 do za osemurno delo. Zakaj so v tem premogovniku vs«' te idealne da-njilt razmerah, ka«lar bodejo glasovali im delali za sebe — takrat m bodejo imeli Se boljše čase, ka-toršne imajo s«'«laj delavci v vladnem premogokopu v VVilliston, N. Dakota. Arthur Krohn, deček v starosti osem let je šel iz Posey Count.v, Indiana v 15 milj «nldaljen Kvans-villc, da si poišče delo. Fantiček pravi, da bi rad dobil delo v kakšne j tovarni. Sta riši od dečka so )omrli in tako je s«'daj obsojen na stradanje. Ako bi živeli v socialistični družbi, potem se Arthur Krohnu ne bi bilo potreba boriti z lakoto. Imel bi "dom" pa naj bi že imel žive ali pa mrtve stariše. Dan na dan žvižgajo različni ig-norantje znano pesmico, da "socialisti hočejo zrušiti domove". Bedaki! Ne socializem, pač pa današnji "norčavi sistem" ruši «lo-inovc in potiska delavcem beraške palice v roke. Zadača socializma j«', «la «lelavcem ustvari domove, ne pa da jih podira, kar dandanea «lela kapitalizem. Komite ravnateljev od 95 za- padnih železnic, o«l katerih so in-ženerji in kurjači prošli teden glasovali za štrajk — so zopet naprosili pr«'dsednika Wilsons, da naj posreduje med «Iružbsmi in de lavci. Nekaj zahtev so ž«' družbe delavcem dovolile, ostale pa bodejo tudi morali, ker drugače izbruhne v« lik štrajk, pri katerem bi bila prizadeta «•«*!« dežela. V Turčiji, v d«'želi konservatiz-ma j«' bilo pred balkansko vojno kaj malo slišati o«l socializma. Sedanja poročila pa kažejo, «la so se t tuli bivši strakopitni turški «le-lavei začeli zanimati za razredni boj. POSTNA UPRAVA NAS JE OB VESTILA «la so znižali peno pošiljanju denarja v staro domovino. Naši či-tatelji naj vzamejo to v poštev in naj pošiljajo «lenar svojcem direktno pašti. (Vne s<» sb deče za : V Denver, Colo. se je 4 t. m, zaključila «»noindvajseta konvencija "W. F. of M." Pred zaključkein konvencije so še delegatje in izvr-ševalni odbor omenjene rudarske organizacije enoglasno sj)r«,j«>li re-solucijo proti sedanjej eVropejaki in proti vsaki vojni sploh. Sprejeta j«' bila ttnli resolucija v katere j se v imenu cele organizacije obsoja strahopetni buržoazni u-mor velikega misleca, vodjo francoskih socialistov Jean Jauresa. Prihodnja konvencija t«' organizacij«4 s«» vrši v (Jreat Falls, Mont. "W. F. of M." j«* pripravljena se združiti z s«'strsko pmnogarskn organizacij«) "U. M. W. of A." V glavnih odborih obeh organizacij bodejo vsi dogovori kmalu konča, ni, nakar pojde predlog za združitev na splošno glasovanje organi ziranih rudarjev in premogarjev, kateri spadajo k tem dvem unijam. $ 0.01 io $ 10.00 $ .10 10.01 20.00 .20 20.01 30.00 .30 30.01 40.00 40 40.01 50.00 .50 50.01 60(H) .60 60.01 70.00 .70 10.01 80.00 .80 hO.01 90.00 .90 90.01 100.00 1.00 Za v račun jen je m sn jši nih pošilja t ev so cene v «losti slučajih več kot za polovico znižana od prejšnjih cen. Ta sprememba se je izvršila na podlagi, k«'r se je \widelo, «la odkar j«' poštna uprava upeljala svoj poštni hranilni oddelek, da ljudstvo ne pošilja več toliko denarja v hranilnice v staro domovino ter so večinoma pričeli ula-gati svoje prihranke na poštno hranilnico v Združenih državah, ki jih tu«li popolnoma jamči ptuj-c«'in kot domačim in plačuje po 2r/r obresti ,tno in s tem prihrani strošk«' pošiljanje v staro domovino kakor tu«li «lolgo čakanje za «lenar, ako ga slučajno zopet rabi ulagatelj. pkoletarkc advertisement SLOV. DELAVSKA UMAMVIjmi« dM l*. PODPORNA ZVEZA lnk»rt*orir»aa IS- sprite v drU* »**oi» Sedež: Conemaugb, Pa. (¿LAVNI l' HA DNI K l: Predsednik: F KAN PAVLOV&C, bos 705, Couemaugk, P* Podpredsednik: JOIAIP ZOBKO, B. F. D. 8, bo« »h*, West Newton, F». Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, bo* 187, Conemaugli, Pa pomožni tajnik: IVAN PROSTOR, bo* 120, E*port, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, «108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: J081P MARIN^lC, 540» »t. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VI URI 11, bo i 528, Conemaugb, Pa. NADZORNIKI: VILJEM 8ITTEK, 1. nadsornik, Lo»*k boi 57, Couemaugh, Pa FRAN TOMAtlC, 2. aadaornik, Gary, Ind., Toleston, 8ta., boi 73. NIKOLAJ POVSE, S nad*., 1 Craib »t., Numrey Hill. N. 8. Pittsburg, P» POROTNIKI: IVAN OORAEK, 1 porotnik, Weat Mineral, Kanaas, boi 211 JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 27* Lunnen Street, Johnstown, Pa. AUOZIJ KARLINOER, 8. porotnik, Oirard, Kansas, H. F. U. 4. boa VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J Kern, M. D.t 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio GLAVNI URAD v hiti it. 46 Mm»u Street, Coaemaugh, Pa. PO M Oft Nt ODBOR. hreuielj Jožef, bo* 275, Conemaugb, Pa. Gačnik Ivan, 425 Coleman ave., Johnstown, Pa. Zaman Franc, bo* 556, Conemaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa. Rupert Jakob, bo* 238, Soth Fork, Pa. Gabrenja Matija, R. D. 1, box 120, Johnstown, Pa. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUATEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, bo* 57, Conemaugh, Pa élan S. U. P. Z Zavertaik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, HL, 61an S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., élan S. S. P. L. Hrast Anton, P. O. New Uuluth, Minn., élan 8. N. P. J. étetanéié Martin, bo* 78, Frauklin, Kana., élan dr. sv. Barbare. Frank J. Aleš, 4006 W. 31st St., Chicago, 111., élan S. U. P. A P. U. Oortek Ivan, bo* 211, West Minerai, Kans., élan A. 8. B. P. U. Uradno Glasilo: PROLE A RTC, 4006 W. Slst Street, Chicago, III. Cenjena druitva, oairouia njih uradniki, so uljudno proèeni, poàiljati vse dopise in denar, naravnost na giavuegm tajuika in nikogar drugega Uenar naj •o poiilja glasom pravil, ediuo potom Poétoih; Eipresnib; ali Banénih denarnih aakainie, nikakor pa ne potom privatnih éekov. V sluéaju, da opaiijo druitveni tajniki pri poroéilih glavnega tajaifca kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajtoika, da se v pri kodnje popravi. Dr. Oton Bauer: NARODI, KI VSTAJAJO. Do vpeljave splošne in enake volilne pravice v Avstriji je polnil javno življenje nacionalni boj med Nemci in Čehi. Nemška bur-žvazija in nemška birokracija na eni. češko fevdalno plemstvo in češko malomeSčanstvo na drugi strani — so bili voditelji boja. Njihovi boji so bili na dnevnem redu v parlamentu od leta 1861 do 1897, od 1897 do 1905 in so delovanje parlamenta vedno bolj o-nemogočavali, končno pa razbili privilegirani parlament. Z vpeljavo splošne in enake volilne pravice je postalo drugače. Nemško-eeški problem je stopil v ozadje, razvoja. volilne reforme vsako dela.v par men tu onemogočeno? Čakati na vsako socialno reformo tako dol go, da se poljski žlahčiči spravijo z rusinskimi odvetniki? Ali splo nimamo nobenega parlamenta več? Ali je zastopstvo osmi avstrijskih narodov le še oder, na katerem se uprizarjajo zoprne ko medije galiških strankarskih bo jev, dokler igra odra ne vžge? Toda, kakor je umevna nevolja delavskih množic, se vendar ne sme tako soditi, dokler se ne pregleda zgodovine. Zoprni parlamentarni zapletljaji se zde neveščemu samo neumestno motenje plodnega dela, vendar niso nič drugega, nego bolesti polna znamenja pribodnjocti in bogatega Navidezno tako nepo- Jugoslavenski, ter gališki pro- membno početje ui znamenje problem stopata v ospredje našega paia^ ampak znamenje nasledkov javnega življenja. Našo zunanjo polnega začetka probuje miljo-politiko vodijo bolj skrbi, ki jih ri0Vf doslej revni, nezavestni, brez niia velesila vsled Jugoslovanov. V8t, Volje, stopajo sedaj na oder Strah pred privlačnostjo z lovo- zgodovine. Vedno oviranje parla-rom zmage ovenčane Srbije na menta z rusinsko obstrukcijo in Jugoslovane, živeče v Avstriji, poljskega strankarskega boja se Ogrski, ter Bosni pod habsburš- |e Z(|j ogroženje demokracije; to-kim žezlom je gonilna sila bal- da probujenje gališke kmečke ma-kanske politike v monarhiji. Tn se> kj je zadnji vzrok teh bojev, kakor vodijo zunanjo politiko ju- bo bližnji prihodnjosti novo jam-goslovanske skrbi, tako stoji naša 8tvo demokratične preosnove. V notranja pod vplivom galiških ho- raati demokracije na avstrijskih matij. tleh je danes menda najvažnejši ocUtotkov kmetov, ki obdelujejo e 28 odstotkov zemlje. Poleg neugodne razdelitve je treba vpošte-vati tehnično zaostalost gališke-ga poljedelstva. Povprečno daje v desetletju 1 hektar zemlje samo 0 centov pšenice, na t eskem 6.9, na Moravskem in Nižje Avstrijskem 15.7 centov pšenice! Premalo posestva in neznatna odovitnost zemlje — to je usoda gališkega kmeta, izvor njegove revščine, njegove neizobrazbe, njegove nemoči. In revščino tmečkega ljudstva in njegovo neonu ko so izkoriščali in izrabljali oholi plemiči, požrešni skopuhi, grabežljivi politiki. A moderno gospodarsko življenje se tudi na meji Galicije ne ustavi. Kmet se začne gibati. Vsa-to leto pošlje pol miljona svojih sinov na Nemško kot sezijske de-avce in kot izseljence v Združene države. Od tam se vračajo čez leto in dan v domovino. S prihranjeni»! denarjem kupujejo zemljo od žlahte.V mnogih okrajih je že izginilo srednje posestvo—od kmetov pokupljeno, z denarjem, prihranjenim na Pruskem in v A-meriki. Povprečno preide zdaj vsako leto 20.000 hektarov gospo ske zemlje v kmečke roke. In i teni denarjem prihaja tudi nov luh v gališko vas. Pridelek zemlje narašča. Kreditne zadruge prt pode izkoriščevalca iz vasi, Natu-ralno gospodarstvo se hitro umi ka denarnemu gospodarstvu. Gospodarskemu napredku sledi ozobrazba. Šolani kmečki sinovi —8 učitelji, duhovniki, odvetniki, časnikarji — prinašajo v gališko vas časopis, letak, organizacijo Pride splošna in enaka volilna pravica. Kurija veleposestva jzgi-ne. Poljski plemič doseže le še z žuljavimi kmečkimi rokami mandat, ki pomenja moč in dobiček Za glasove kmečkih volileev se bije boj. Politika prodira v kmečke hiše. (iališki kmet se zbuja. Na vzhodu je k »let Husin, graščak, uradnik, meščan pa Poljak. Dokler je k »let bil reven, brez omike, one mogel, je vladala poljska manjši na nad veliko maso rusinskih kmetov. Zdaj, ko si opomore kmečko gospodarstvo, ko se zbu ja zavednost kmeta, se kmet do misli svoje narodnosti. Iz kmeč kega ljudstva je izšla rusinska in teligenca in se pridružila kmeč ke»iu gibanju. Stavlja mu narod ne cilje: Husinsko vseučilišče, ru sinske deželne odbornike in urad nike, močnejši vpliv naroda državi in deželi! Ona izsiljuj* parlamentu posluh z obstrukcijo Prisili vlado in poljski klub b koncesijam. Vso državo ovira njena politika. Gotovo ta politika je nam neprijetna in nas »loti pri drugem delu. Gotovo, inteligenca zlorablja moč gibanja kmetov za svoje sebične namene. A kakor so zoprne te politične soprikazni socialnega razvoja, vseeno je vendar nekaj velikega gledati, kako vstaja naenkrat narod treh in pol miljonov ljudi iz stoletja otrplosti, kako narašča njegova volja. In v istem času se giblje tudi na zahodu dežele. Tukaj je tudi kmet Poljak. A poljski k»iet ni prenašal nič manj težko gospod- Druiabni red. Dober, vzoren, družab- Poizkusi poljskega plemstva in njegovega spremstva v meščan- neprecenljiv je današnji druzab stvu in v duhovščini, da razbije ni red. Eni delajo, drugi uživajo rusinsko kmečko gibanje in raz-'— to je vendar red. Kakšen ne cepi gibanje poljskih kmetov, ter red bi nastal, če bi hoteli naen-jih kompromitira, so morali osta j krat vsi ljudje le uživat». Tako ti brez uspeha. Kajti vstajenje je pa "višja moč" vse lepo or gališkega kmeta ima svoje vzroke j ganizirala in razdelila delo in v nerad rži j i ve m gospodarskem in užitek. Na dosmrtno delo so obsojeni proletarci, na dosmrtno u-živanje posedujoči stanovi. Co proletarec ne more več delati, tedaj je zanj čas, da izgine s sveta, da pogled na njegovo izmozgano telo ne žali estetčnega čuta mogotcev tega sveta. Kadar si dal zad»jo trohico svoje moči, potem eži za plot in čakaj, da pride smrt; čemu kališ torej "družabni cd," ki je urejen samo za ti dve rsti ljudi? Da današnja družba ne more dovolj preskrbeti starih judi, kaže naslednje: Policija v Milanu je nedavno našla na cesti staro, onemoglo ženico, ki ni mo socialnem razvoju dežele: V po-množitvi gospodarske produkcije, v prehodu od naturalncga gospodarstva k denarnemu gospodarstvu, v zadružnem organiziranju k»ietov, v razširenju ljudskošol-ske izobrazbe, v splošni in enaki volilni pravici. Boj galiških kmetov zoper plemstvo — to je ozadje političnih dogodkov zadnjega leta: Rusinske obštrukcije, razdora poljskem klubu, razsulosti avstrijskega parlamenta. V eni četrtini Avstrije se zbujajo ljudske »»ase, ki so doslej mirno prenašale vlado svojih gospodarjev, eni četrtini Avstrije bojuje fevdalizem svoj zadnji boj. To je ;>roces poln bolesti in homatij, a kar je danes le ovira demokratičnega razvoja, a jamstvo demokratičnega napredka in prihodnjosti. BELEŽKE Evropski kralji, carji in cesarji so zagodili kmavo kolo in oboroženi mil ioni zdaj plešejo. Danes mogoče še godejo-ali jutri zna nekdo udariti po godcih. Ne»iški kronani norec je zapo vedal, da mora cela Nemčija poklekniti in moliti boga, da bi njegovi kanoni pobili čimveč Francozov, Rusov, Angležev itd. Isto je storil tudi babjeverni ruski car Ko»tu bo zdaj bog pomagal? Pobesneli kronani velemorilci ki ženejo milioue ljudi v smrt sa »10 zato, da ohranijo svojo 'čast in rejene stolčke, zdaj zavračajo svoja ostudna hudodelstva na bo ga in vsak zase prosi, da mu bog dela čudeže! Pa pravijo, da se brezverci norčujejo iz boga! Ka.i bi dobra krščanska duša rekla, če bi ta ali oni lopov, bi se priprav Ija na umor nedolžnega človeka prosil boga, da mu naj da srečo da bo dobro zadel z revolverjem Ravno to delajo danes kronani morilci! Škandal! Nekateri slovenski listi opevajo Jugoslovanstvo in se hlinijo ka kor «la bi simpatizirali s Srbijo— a kljub temu pa objavljajo pozive rno-žoltih konzulov za mobiliza ci jo brez komentarja. Za danes samo konštatiramo to tudi brez komentarja. Zvezni kongres je na prošnjo predsednika dovolil poltretji mi lion dolarjev za bogate američke postopače, ki se klatijo po Europi in ki sedaj ne morejo nikamor ra d i splošne vojne. Dotični postopa i radi opevajo militarizem in pri segajo na oboroženo silo v ob tambo kapitalizma, zato bi jim prav nič ne škodilo če bi zdaj ne kaj časa tam smrdeli, da bi se na učili, kako prijetno je biti v senc! topov in smodnikovega dima. stvo poljske žlahte, kakor rusin ski razredni tovariš na vzhodu. Tudi tukaj vre v vaseh. Ustano- Kamorkoli pogledamo v našem dogodek vzbuja galiških kmetov, javnem življenju, povsod so nam • • • na potu gališke zadeve. Parla- Izmed 28.6 miljonov prebival-j vitev poljske ljudske stranke, v rnent hoče skleniti nove davčne.cev v Avtriji, kakor jih izkazuje izvoru in sestavi prave kmečke zakone, ugoditi hoče zahtevam u- zadnje ljudsko štetje, odpada na stranke, je bil prvi učinek tega radnikov, urediti deželne finance (Jalicijo osem miljonov, celih 28 gibanja. Poljsko plemstvo se pre — rusinska obstrukcija mu zapira odstotkov. Galicija je pa kmečka straši. Da bi uklonilo kmete, po-pot. Vlada išče delamožno večino «|ežela. Kmetje tvorijo v obrti kaže stradajočim bliščeče zlato. — medsebojne spletke voditeljev revni deželi tri četrtine prebivat Stapinski, kmečki voditelj, ki je poljskih strank rušijo nekoč tako 8tva j zbudil tisoče in tisoče zaspanih močni poljski klub. Danes vežejo Strašna beda vlada od nekdaj duš, podleže izkušnjavi. Ljudska tega, jutri drugega ministra. So- med galiskimi kmeti. 43 odstot- stranka vstopi v Poljski klub, sialno zavarovanje bi se moralo kov V8ejl poljedelskih obratov jc prepusti vodstvo veleposestnikom, skleniti; izjemne določbe za Gali- zej0 niajhnih, z manj kakor dve-j A od Rusinov započeti boj za vo cijo ovirajo delo že celo leto. Šele ma hektaroma zemlje. Teh 43 od- lilno reformo raztrgajo sramotno včeraj je postal boj med paro- 8t0tkov poseduje samo 6 odstot-brodnimi družbami za pospeševa- kov plodne zemlje. Dalje je 38 nje galiških izseljencev javen u- odstotkov malih obratov z 2—5 praven škandal, danes že blatijo hektaroma zemlje. Teh 38 odstot-odkritja kupčij gališkega mini- kov jma 8amo 17 odstotkov zem-stra Dlugoša s poljskim vodite- ]je skupaj tvori torej 81 odstot-Ijem Stapinskim. Vedno Galicija, kov vseh obratov v deželi naj-povsod Galicija, ovira vsega par- manjše in le majhne obrate z naj-lamentarnega dela. več 5 hektaroma zemlje in teh 81 Delavci alpskih in sudetskih odstotkov vseh obratov ima samo dežel se čudijo, razočarani in o- 23 odstotkov vse zemlje. Na 5467 gorčeni nad tem početjem. Ali velikih obratov odpade več kakor smo se zato požrtovalno borili za tretjina, nad 803.075 malih in naj- enako volilno pravico, da demo- manjših obratov manj kakor četr- kratizirani parlament ni nič dru- tina zemlje! In med življenja ne- gega nego nekaka pralnica, v ka- zmožnim parcelnim posestvom na teri se pere umazano perilo ga- eni, veleposestvom na drugi stra-liških politikov? • ni jc samo tenka plast trdnih Ali moramo potrpežljivo prena- kmetij s 5 do 100 hektaroma zem- Sati, da je zaradi gališke deželne Ije. K tej plasti spada samo 20 pogodbo. Razredno nasprostvo razdre to vsled podkupljivosti sklenjeno zvezo. Plemstvo vidi, da hodi v volilnem boju Poljska ljudska stranka skupaj z Husin i, vidi svojo nadoblast ogroženo vsled zveze obeh kmečkih strank. Razkrije zadevo Stapinskega, da obglavi kmečko stranko jo kom pritnitira, razcepi. Javno mnenje zakriči o korupciji. A vzlic uma za ni aferi ne smemo pozabiti, kaj je jedro stvari: Boj, za dušo vzbu jajočega se kmeta; obupni poiz kusi so, kmeta, ki se je zbudil in se zaveda, Se enkrat speljati suženjstvo plemstva. Tudi te zoprnosti so samo simptomi velikega vstajenja štirih miljonov ljudi. Pl§ma . Jake Štrigla Lub sodnih redakter ! K' si» k romp'r okopou, k' ma-zdej niva, odkar sma uzel mogla nikamor več. Peljali so je , ^ državn'm 8Vet, sm v urad in tam je povedala da je ^ . stara 106 let da berači, da nima ^^ ^ u stanovanja da nima žive duše na £e m,kaj v zraku nad na. svetu, ki b, se pobngala ^"J0 mo zavri8tilo. Ko pogledam v sme-in da tava ze leta in leta iz kraja ^ ^^ jal ^ m v kraj. Imela je sinove, pa so vsi I. b WtroBtjo kra*ke burje bli-pomrli, ko so bdi stan ze ža|a prikazen, ki je imela na čelu 70 let. Policija jo je «pravila po-1 ^ z ^Umi in svitlakajo-te», v hiralnico. - Sluraj je b U, črkami. Kdo Mm ja2? (Jiava da je zajela policija starko na ^ ^ . ^ ^ jc gle. cest,, drugače b, se dalje beračila: brezizraznih oči srepo res, dober, vzoren in neprecenljiv1 je današnji družabni red! vame, život je nosilo dvoje dolgih nog, ki so se premikale ohlapno in gugaje kot noge konja, katerega Neizmerno uživanje alkobola je jezdil gtrah pu|čave. Liano ea- in njegove poaledice. Po podat ta(.ai0> _ junak Karla May a v kih, ki jih izdal nek nemški list, pov<'8ti o pusčavnih roparjih ob umrje v nemški državi radi preo mej¡ Nove Meksike in Texaau. V ilega in nezmernega uživa,>j» 0braz so bile zarezane poteze ciga-alkoholnih pijač vsako leto 40 dol ükoli U8tt,n w iffrai l£¿j¡ 50.000 ljudi, med katerimi j«1 8meh konjskega tatu in inešetarja. 1600 samomorilcev. In dalje se q^ jevi rami je vigei podolgovat jih iz tistega vzroka ponesreči kakeršne »o nosili svoje časno 1300; 200.000 pa jih pride pred ropargki vitezi> Hotel sem obrniti kazenskega sodnika. Zopet iz ti- glavo v stran, da bi ne gledal grde stega vzroka jih pride 53.000 v poSagti Aj¡ neka tajna 8¡|a je o-norišnice ali pa zapadejo pijanski braeala mojo glavo vedno"rfsialo-blaznoati. 32.000 ji morajo iz rav- ¿^no smer in nehote sem čital: no istega razloga javne ustanove Kdo sem jaz7 za uboge sprejeti v svojo oskrbo; Xapel sem vse svoje sile, da bi 4200 pa jih dajo v delavske kolo - na vprašanje odgovoril — cigan nije, 40 do 50 oo kaznilnicah ravno tam, — do mene in silno zahropla, iz nje-V nemški državi se na leto izda n¡h U8t je pa prišlo počasi, votlo za alkoholne pijače 3,809.000.000 in zategneno: "Ha, molčiš in ne mark, ali' pa $95,222.2222. To so p0Veš, kdo sem jazIMolčiš, bojiš grozne številke, ki nam pravijo,Le mej Ker molčiš, bom gorvoril da umre, ali se pohabi ali pa za- jaz: pade javni dobrodelnosti v sami js;a mj j0 8top¡l nirzel znoj, nemški državi v enem samem letu Zobje so mi šklepotali, da jih je več ljudi, kakor jih je ona v tem bilo čuti kot udarce mrtvaškega smislu izgubila v svoji vojski « zvona. V tem obupu sem rozprstrl Francozi 1. 1870-71, ali kakor so roki> bi zagrabil pošast, ji obr-jih v bojih s Turki vse štiri zdru- nii ¿n vidol njen grb. Ali prižene balkanske države skupaj kazen je pričela ginovati pred n,a-izgubile. Ali ni to poglavje o smr- n0. Spreminjala se je v temno sentí in sicer najžalostnejše smrti? co> ud katere je prihajal strašen Kaj je vendar žalostnejšega, ka-Lmra(j. Počasi so zginjali obrisi kor pogled na človeka, ki je v prikazni, smrad jc postajal čim-pijanosti padel v blato obcestne dalje večji in vbadal v nosnice ga jarka in tam našel svoj sramo kot ostre jeklene igle. Vse je že ten in nesr^en konec? DELO IN VARČEVANJE. Nemški kronani Viljem je resnici znorel! Zaradi njegovi nspiracij in nečuvene besnosti je do zdaj že padlo do 20.000 ljudi Toda on hoče ho več! Kaj če bi se njemu plačalo po svetopisemskem zakonu: zob za zob, glavo za glavo... Kolikokrat bi moral vi-seti! Grozno klanje v Kuropi je porinilo vse druge dogodke v ozadje. Toda kljub silnemu grmenju topov, kriku in joku, ki odmeva po celem svetu, no smemo pozabiti, sodrugi, da je v Coloradu še vedno štrajk premogarjev kakor tudi v Ohiu in da delavsko gibanje u Ameriku mora naprej. postalo sonca, le jekleni ščit je še kljuboval razkrojevalnemu proce su. Nakrat so se robovi ščita pričeli širiti v obroč, na katerem so Učitel: Zapomnite si, dragi u-1 nastajale črke, ki so se zlivale v čenči, da je le potom dela in var- besede. Napel sem oči, da bi čital čevanja mogočo obogateti. Poglej- besede na ščitu. A sedaj je nastal te našega gospoda župana: Bil je silen pok, da se je pretresle ozrač-le reven kmet, zdaj je bogat go- je. Obroč ae je razletel in razločno spod; znal je pridno delati in var-1sem videl pred sabo gomilo s spo-čevati. . . Učenec: Tudi vi gospod učitelj ste vedno delali, kajneda?. — Ob, vedno, vodno! In ste kdaj morda zapravljali? Kakšne radovednosti so to? Dalje ne smemo pozabiti, da se bližajo kongresne volitve in da prvi teden v septembru je "rdeči teden" za agitacijo naše organi zacije in našega časopisja. Končno-last but not least— tudi ne smemo prezreti, da »vitezi Kranjskega Janeza tudi napo vodu jejo "mobilizacijo" črne bri gade zoper socialiste. Črna briga da je sicer So daleč, daleč za na mi, toda, toda dobro je pa le opa zovati, kako napihujejo svoje papirnate kanone. Če ne drugo, i mamo aaj "Spas'M menikom, v katerega so bile vklesane besede: Rajska dolina,. Šmir", Graft in Knof. Zdaj som stegnil roki, nekaj sem zagrabil in so prebudil iz sna. V rokah som imel obskuren listič, katerega je veter prinesel od nekod tik mene listič, ki se živi od osebnega boja, izmeček umazano žurnalistiko, na-— Oprostite gospod učitelj: če | pafJ na zdravo človeško pamet, ste vi vedno mnogo delali in ni- kdar zapravljali, zakaj niste tudi vi postal bogat? — Brezobraznož! Za tvojo obnašanje dobiš trojko! Danes, 11. auglista imajo slovenski popi v Chicagi svojo konferenco. Morda ste radovedni kaj da ti gospodje mečkajo. Glarvna Tišina. Učenec povesi glavo; točka dnevnega reda bode; kak- učitelj pokašlja. Trenotok nato z šno taktiko naj zavzamejo slo- bolj milim glasom: venski popi v Amervki, da odsta- _ To no vstvarja šo primero; nejo slovenski delavci vedno suhi. mi učitelji smo bili namreč vodno večni sužnji in pokorni sluge ka- slabo plačani. . . pitalistov. Prepozno! Slovenski Učenec (ki se je zopet osrčil):I P°P» mlatiJ° Prazn0 slam0- Tudi moj oče je delal, vedno in ni nikdar zapravljal; in vendar je umrl, ne da bi pustil vinarja . Ali ste zapazili, da Vam je, ali da Vam bo v kratkem potekla na- To nam pripoveduje vedno mama ročnina? in nam pravi tudi, da je gospod Za vsak slučaj poravnajte ta župan postal zato bogat, kor jo | koj, da te Vam ne vstavi ligta. imel vedno veliko delavcev, ki so mu delali za borno plačo. Z delom . . . drugih je obogatil. — Zadosti! Hoko na klop in či-tajte! KDOR AE NI PORAVNAL ZAOSTALE NAROONINfc, NAJ TO 8TORI TA-KOJ, KER 8E MIT RTCER V KRAT KEM USTAVI LT8T. OakaM bomo samo tista, ki se javijo, naj se 1.26 sa pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivaliSfa je poleg novega naznaniti tudi Stari naslov. riuiucil« Jug©«I — iwltlUlUM «»•»• * A««rikl. — Vst pntoibe glad« nsndnsf psMMsnjs liata in dnigih nerednosti, je poiiljati predaedniku druibe is-. Podlipcu. 5039 W. 2S. PI Cicero, 111. PROLETARIAN OwmJ aad publi.had «»mt Tu««day bjr South Slavic Vorkmii'i Pabiikiag Compny cmciii, Mliiais._ Subacription rates: United States and Canada, $2.00 a year. $1.00 for half ▼ear. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. -:- -:- -:- -> Advertising rates on agreement. NASLOV ADDRESS): "PROLETAREC" 4008 W. 31. STREIT, CHICAGO. ILUNOIS Telephone: LAWNDALE 9677 KLERIKALNE LAŽI 0 SOCIA LIZMU. Odgovor "Ara. Slovencu". "Amerikanski Slovenec" je menda sprevidel, da s pobesnelimi napadi na posamezne socialiste nič ne opravi in zdaj je zavihtel bat nad socializmom samim. To nam je dobrodošlo. Sklenili smo, da bomo malo ali nič več odgovarjali na osebne napade in trivijal-ne zafrkacije, s katerimi so najeti hlapci kapitalizma v Jolietu do zdaj "pobijali" socializem med slovenskimi delavci v Ameriki: Odgovorili pa bomo z vso vnemo na zavijanja, kriva tolmačenja in gole laži o socialističnih načelih — če pojde stvarno naprej — in dokazali bomo, da s«' "ubijalci" socializma pri "A. S." sijajno motijo, pa naj pišejo iavirno ali pogrevajo to, kar so se drugi zla gali. Za danes navajamo v odgovor spis katoliškega duhovna in do minikanca Hev. McNabba. "Am. Slov." nas je pred kratkim na-hrubil, da naj citiramo samo enega katoliškega duhovna, kateri b> pobijal njihove laži o socializmu Danes jim lahko ust režemo. Rev. Vincent MoNabb je objavil članek o socializmu v časopisju "The Catholic Transcript" 4. junija t. 1. v Harfordu, Conn. On sam pravi, da ne zagovarja socializma, temveč piše le, kar je resnica. In to je prav. Socializem ne potrebuje zagovora. Reverend McNabb hoče le ovreči banalne in nelogične argumente, katerih se poslužujejo klerikalni nasprotniki socializma. Če bi konfuzionisti pri "Am. Slov." mislili in pisali o socializmu tako kakor omenjeni duhoven, ne bi spravljali na dan največjih konfuzij in smešnih otročarij kot jih spravljajo že cele mesece. ( lanek Rev. McNabba se glasi v celotnem prevodu: "V svrho obuditi trezno mišlje-nje glede socialnih zadev namenil sem se podati nekaj misli o socia lizmu. Resno pa priponi nem, da * tem ne mislim zagovarjati socializma Nanesti hočem le socialna dejstva s katerimi sem sc seznanil potom opazovanja. Zapisal sem jih kakor zvezdoslovec zapisuje in zaznamuje svoja astronomična opazovanja ne vedoč, v kakšno potrebo bodo; ali njegova dolžnost je, da jih zapiše brez ozira, dali bodo kedaj v porabo ali ne. Neki pokojni pisec je pribil v vplivni katoliški reviji, da katoliški socialist ne sme dobiti odveze pri spoved zato, ker stališče socialistične stranke je proti»ver-sko. Njegov argument, sestavljen v šolsko priučeni obliki, je zelo prikupljiv. Ali na pomislek jc razvideti, da podlaga, s katero bi pisec rad opravičil smoter svojega spisa, zamorc opravičiti ne malo drugih zaključkov, s kateri mi se pisec nc bi bil strinjal. Socializem je obtožen, da bi rad doprinesel mnogo nezaželje nih reči. Navada pa jc, seveda, da sc socializem zavrača z udrihajo-čim in z nadrobno prcmletim sli-kanjem, kako neznosne in celo nepravične razmere bodo zavladale če za gospodari socializem v družbi. Nekaj primor. 1. Ena pmih obdolžitev zoper socializem je, da hoče socializirati vse in vsakega; vsledtega bi ml vsi postali sužnji, izvzemši državnih uradnikov, ki bi nas zbirali v regimente, plačevali, hranili, oskrbovali in pokopali. Ta argument, če ga skrbno nariše čuteč človek, zamore napraviti «vtis. To je menda "locus comiiiunis", ki me je tekom let vselej ganil, kadar sem to slišal. Ali če pomislim ,se mi zdi, da ta nečloveški program, ki ga pričakujemo od socializma, je že večidel vresničen, toda ne po so cialistih. Mr. Belloc m drugi, ki izrecno niso socialisti, pravijo, da socializem zagovarja omenjeno sužnost. Vendar pa ne tajijo, da so obstoječe politične stranke doprinesle že dober del tega. Citati je treba "The Servile State" in eden ali drugi bo prešinjen z mislijo, da no samo obstoječi socializem, temveč tudi konservativne, liberalne, demokraške in republikanske stranke imajo v svojih programih točke v prilog socializiranih naprav, ki slonijo izrecno na temelju prisilnega dela, odnosno sužnost i. V popolni monarhiji kakor je Nemčija so mnoge socialne funkcije postale socializirane in sicer taki meri, kolikor za svojo socialistično državo. V luči moderne politične izobrazbe bil bi program vsake napredne stranke, da se spremeni formula najbolj absolutne monarhije ne v obliki, pa<* pa v notrajščini. To potrjuje tudi diagnoza, katero jc naredil Leon XIII. glede stanja socialnih razmer: "Majhno število velikih bogatinov je navalilo na mase delavskega ljudstva breme, ki se malo razlikuje od sužnosti." (Rerum Novarum.) Kvidentno je torej, da je socializmi obdolžen, da bo prinesel tak»' razmere, ki že danes obstoji-jo. Dalje jc tudi evidentno, da socializem ni zakrivil razmer, katere jc obsodil omenjeni papež; če moramo te razmere pripisati kateri stranki, potem jih pripiši-i no konservativcem, liberalcem, republikancem in demokratom. (Dalje sledi.) VOJNA IN SOCIALIZEM. V kritičnih dneh. Cela Evropa jc na povelje nepotrebnih monarhov in plutokra cije ponorela. Socialisti, katere so v manjšini ne morejo preprečiti velikanske vojne. Najprvo je Avstrija napovedala Srbiji vojno. Avstrijski patriotje po poklicu so zaukali; vse kar misli z veteranskimi možgani, se jc postavljalo in hoče biti deležno najnovejše slave. Prostovoljni lakaji cele Evrope so sc opijanili vojaške glo-rije. Obilne so bile priprave za navdušenost; "maček" jc bil toraj neizgogibciu Poja\jl se je kmalu in danes cela Evropa rožlja z orožjem in preti, da pomori na miljone proletarcev v cvetu njihove mladosti, da se za interese mo-loha kapitalizma in kronanih glav prelije na reke krvi, in da naj plaka na miljone očetov, mater, vdov in nedorasle dece! Znano je dejstvo, da smo socialisti proti vojni. Da pa bodejo naši čitate-lji popolnoma na jasnem, kakšno stališče zavzemajo socialisti, zato bodemo v "Proletarcu" ponatisnili nekaj govorov, katere so v dunajskem parlamentu govorili so-cialični državni poslanci ob priliki, ko j<> leta 1908 Avstrija a-nektirala Bosno in Hercegovino in je bila nevarnost, da izbruhne splošna vojna. Žc takrat jc bilo treba poguma za nastop prott veteranskemu hura-patriotizmu. Govori avstrijski soc. državnih poslancev iz dotične dobe imajo trajno vrednost, zato jih priobčimo sedaj, ko je na pritisk kronanih glav in plutokratskih diplomatov —ponorela stara Evropa. BOJ VOJNI! Iz govora poslanca Daszynskega na seji avstrijskega državnega zbora 17. marca 1909. Socialni demokratje sc dobro zavedamo, da sc oglašamo v resni uri za besedo. Tako slepi nismo, da bi soglašali s htijskajoči-mi glasovi, katere ubira del dunajskega časopisja proti Srbiji, Fbogi srbski narod jc dane razdeljen v šestih državah in vsak na rod mora smatrati tako raztrga nost za težko krivico. Vemo tudi. da jc Srbija gospodarsko odvisna od svojega soseda, Carinska •vojna še ni pri kraju, a ta carinska vojna je tehten dokaz, da postane Srbija lahko odvisna eventualno od muhe avstrijskega ministra za zunanje zadeve. Razumemo torej tendenco Srbije, ki želi dobiti za svoj promet z blagom in za svojo trgovino več o-bode. Čimbolj smo pa pripravljeni, razumevati tendenco srbske ljudske politike, čimbolj sočustvujemo z vsakim narodom, ki se bori za svojo enotnost in neodvisnost, tembolj moramo kot prebivalci te države odločno nastopiti proti temu, da bi se s povečanjem moči Srbija ustanovila ruska predstraža na Balkanu, ki bi bila v stanu, izrabiti vsak težavni položaj Anstrije za neugoden pritisk na državno in ljudsko življenje v Avstriji. Če opažamo, kar se godi Že pol turški parlameuat pritrdi. Tedaj hoče enkrat vladati ne psrlamen 'ti in življenja naših vojakov in se nam ni mnogo bati od Srbije;| tarično, ne ljudsko, ne poljudno, življenja agrarnega preftiča, nt- nobenega odločilnega koraka namamimk staroavstrijsko in tedaj se ui treba storiti, dovolj je, da si o-i je našel Bicrnerth. (Odobravanje hranimo položaj, ki smo si ga do-1 in vesclost.) Ali nas morete pri-slej ohranili morda v viharnejših < siliti, da bi tej staroavstrijski vla- časih. Lahko pravimo, da smo dovolj veliki, da se obranimo vsakega oboroženega vmešavanja, vcA pa ne, kakor to. Vsak pameten človek ve, da nimamo v Srbiji ničesar iskati in ničesar pridobiti, da nimamo namena anektirati Srbijo, da bi tam brez potrebe iskrvsrveli, oslabeli svojo državno in vojaško moč in lahko doživeli trenutek, ko nc m bili toko močni, kakor smo sedaj. (Pritrjevanje pri socialnih demokratih.) Pozabiti ne smemo, da Rušija ne izpusti Srbije izpod svoje protekeije. Kolikor utegne biti ta protekcija oficiclne Rusije nezvratna in izdajalska, je vendar za Rusijo predmet časti in leta v Srbiji, lahko razločujemo ugleda, neprenehoma protežirati dva momenta : Najprej dinastično Srbijo. politiko, ki je jctnica svojega So-1 Sedaj je "kadet" Maklakov v vinizma, svojega stremljenja po dumi izdal oklic, da naj Evropa popularnosti, politiko, ki jo pred razmišlja, če naj bi se vzel v Bos- stavlja mali Gjorgje. Ta politika čuti instinktivno, da je morda ni in Hercegovini referendum (splošno ljudske glasovanje) na usoda dinastije pri kraju, Pc «e pomoč, da bi Bošnjaki izjavili, zdaj potegne in nastopi pot miru. pod katerim žezlom hočejo živeti. Zato igra va banque, tla bi si kolikorkoli bi bila ta ideja opra- ohranila mesto na čelu zaslepljenega naroda. (Živahno pritrjevanje pri socialnih demokratih.) Kovačnica vseh teh političnih podjetij in diplomatičnih not srbskih državnikov je v Peterburgn, kjer se niti ne trudijo preveč, da vičena, bi vendar opozoril gospoda Maklakova ua dežele, ki so mu bližje in kjer bi bil tak referendum nad vse koristen. (Odobravanje pri socialnih demokratih.) Naj gre na Rusko Poljsko, kjer zdihujc 11 in pol inilionov ljudi v di dovolili rekrute! Ali morete zahtevati, da bi dali tej državi vse, ne da bi vedeli, kam nas hoče voditi ta država? Dr. Uessmauu nas je danes vzpodbujal, da naj ž njim kričimo "llura!" Gospoda d rja Gess manna ni treba biti strah za našo miroljubnost. Nam ni treba, da bi ž njim kričali "Hura", da izjavimo vsemu svetu, da smo za mir in proti vojni. Naša miroljubnost je tudi v tem trenutku »v interesu Avstrije. Vojna s Srbijo bi bila nepotrebna izguba krvi iu nepotrebna izguba stoterih inilionov. Bila bi pustolovščina brez cilja iu zmisla. Kaj pa šele svetovna vojna! Preroka se nočem igrati, ampak pravico imam reči, da si v zadnjem momentu še drugi faktorji, ki iiuajo odločevati o vojni in miru, o blaginji in zlem in o bodočnosti narodov kakor kralji in cesarji, kakor diplomatje in ministri, da celo kakor parlament. (Živahno pritrjevanje pri socialnih demokratih.) Zato tudi ne morem tako lahko verjeti, da bi se vnela vojna «v bližnjih dneh, temveč mislim, da bi Avstrija, če se je kdaj znala kaj učiti iz zgodine, morala to storiti zdaj in se vpra siti: ("e ne vojne, kaj potem? Krščanska Evropa in barbarizem. bi zatajili to dejstvo. In kakšna resnični sužnosti, ali pa v Vkraji-je ta kovačniea? Zgodovina rus- no. kjer je ves jezik 25 inilionov kega protektora jc obenem zgodo- duš obsegajočega naroda z eno-vina trajnega ruskega izdajstva, stavnim carskim ukazom sprav-prav izdajstva narodnih intere- 1 jen s sveta; in prebivalce teh sov. (Pritrjevanje.) Avstrija si d» žela naj vpraša, če hočejo imeti cer nikdar ni veljala za zaščitnicoI"belega carja" za »vojega vlatlar-Srbije, a vendar ni bila njena po- ja. (Burno odobravanje pri soci-litika nikdar Srbiji tako so v rs ž- j alnih demokratih.) "a. | Lahko bi se obrnil tudi do svo- f'e se misli, da jc bila nesrečna I jega velikoruskega naroda: am-usoda srbskega kralja Aleksan- j pak ne uanietuje naj se demokra dra, da je vzel Drago za ženo, naj tič Evropi za zaščitnika balkan-sc nc pozabi, da je bil ruski car škili Slovanov, za protektorja in za poročno pričo. Ali bi bil morda starejšega brata Bošnjakov in Peter mftgel stopiti na krva»ve Hercegovcev. stopnice prestola, če bi Rusija ne Seveda se mora tudi vprašati, bila dala svojega dovoljenja? kakšno idejo more Avstrija po- (Ži\ n h m o pritrjevanje pri socialnih demokratih.) Ruska balkanska politika j< tako brezumna da si ni mogoče mi sliti brezumnejše. "Rusko hipno zo" jo imenuje Vladan Georgije-vič in srbska politika ni imela nikdar toliko moči, da bi se bila rešila te hipnoze. Srbska politika ni nič druzega kakor bojevnica ruske oficiclne, doslej bankrotne politike na Balkanu. (Odobravanje pri socialnih demokratih). Z o žirom na to bi bila Avstrija in ž njo vred mi neumni, če bi ne hoteli videt i tega, če bi prav sedaj hoteli voditi politiko, nc pravim popuščanja, ampak umikanja. Na srečo pa sc nam sploh ni treba umikati, saj smo izjavili, da skic nemo naprej mir s Turčijo, dn se preneso suverenske pnrvicc od slaviti proti oni ideji vscslovan-skega pobratimstva. V Avstriji imamo dva svetnika, ki sta pa med širokimi množicami žc davno izgubila svojo svetost; to sta stranka! Na to pa je nujni odgovor: Ako naj vlada resničen in odkritosrčen mir med Avstrijo in balkanskimi državami, sc mora gospodarsko razmerje med veliko državo Avstrijo in med malimi balkanskimi državami temeljito izpremeniti! (Burno odobravanje pri socialnih demokratih.) Kdor noče «vojne, kdor je z nami vred za mir mora biti tudi za dobro carinsko iiv trgovinsko po-godbo med Avstrijo in Srbijo. Da. ja/. se nc bi ustrašil niti enotnega carinskega področja med Avstrijo in bankanskimi državami. (Odobravanje.) Industrialna Avstrija je nakazana na agrarne balkanske dežele. (Pritrjevanje pri socialnih demokratih; ugovori pri krščanskih socialnih.) sem ne en trenutek v zadregi. (O-dobravanje pri socialnih demokratih.) Človeka volim in pravim: Prvi zakon državne notranje politike ni agrarni žep, ni prešič agrarcev in njegova cena, ampak narobe: Konzumujoče ljudstvo, državljani, ki tvorijo moč te monarhije. Vlada naj bi ne računala preveč s hura-patriotizmom teh gospodov, kajti če hoče v bližnji dobi doseči mir, bo morala voditi boj ž njimi. (Živahno pritrjevanje pri socialnih demokratih.) Razumelo se bo, da se socialni demokratje nikakor nočemo spuščati v pustolovščino vojne, kajti prepričani smo, da se bomo mirnim potom lahko na kak način pobotali in spravili s srbskim naro- frankov, Cigurira kot kitajski tolmač, čeravno so di-plomatični odnošaji z Venezuelo prekinjeni žc od leta 1907, so dobili nastavljenci tega poslaništva, ki žc darvno več ne obstoje, nič manj kot 92.462 frankov plače. Nič bolje in proračunu mesta Pariza. Cbogo mesto mora vse sveti Birokracij in sveti Milita-rij. (Odobravanje pri socialnih demokratih.) Iz teh dveh svetnikov sc pa nc bo dala izvajati moralna moč, s katero bi sc mogla postaviti politična in državna moč proti pan-slavizmu. Vrniti se moramo pač k »virom te monarhije, k življcn-skim interesom narodov. Ne -votle fraze v ustih ministrskega predsednika, ampak resnična enakopravnost vseh narodov jc j krščanskih socialeih.) In prav ta moč in bodočnost Avstrije. (T*nr- stranka ima hura-patriotc v svo-no pritrjevanje in ploskanje pri jih vrstah. socialnih demokratih.) Schuhmeier: Rajši kri drugih. kakor svoje krajcarje jc njih načelo. * Daszinski: v Ce imam odločevati izmed smr- mnogo dražje plačevati kot drugi Dr. Diamaml: Mir. vojna, gmrtniki. Za čisto enostavno namazan jc ključavnice mora mestna uprava plačati 15 do 18 frankov. Naprava zvonila na vratih neke dekliške šole je stala 365 frankov, poprava zvonilne vrvee v deški )aszinski: Le s tem, da izprašamo svojo vest. tla uredimo svoje razmerje tlo balkanskih narodov na zdravi podlagi, bomo preprečili, da bi imeli danes ali jutri opraviti z izbruhom sovraštva balkatiskih-narotlov proti Avstriji, zakaj noben narod se nc tla zadaviti, ne tla bi protestiral. »V tej zbornici imamo stranko krušnega oderuštva, (Protesti pri Biencrthova vlada jc seveda sa tlirlkoga sultana na našega ce-jmo slučajna vlada. Nastala jc iz sarja. Posrečilo se nam je, dose-: bede iu klavernosti stare Avstri či sporazum in vsi upamo, da mu je. Zgoraj se je šepetalo, da sc Soli 205 frankov. Peči v šolah, katerih poprava je zaračunana na letnih 1192.(HM) frankov, — 80 frankov za popravila vsake peči — stanejo, četudi vedno v istem izdelku, 220, 270, včasi pa tudi 360 frankov, ln računska zbornica, ki vse to pregleduje? Imela bi pač mnogo opravka, če bi hotela pregledati vseh 160.000 aktov, ki ji dohajajo iz raznih ministrstev. Večini teh aktov se godi kakor tistemu, ki je pesnik Emil Gou-deau vanj položil kislega slanika, pa ga je po več mesecih našel še vedno notri. dugoslov. socijalistična Zveza v Ameriki. EKAUCUTIVA: FUip Qodlna, B. B. 8»vič, Frauk Petrlč. M. Lučič, Fr. Ale*,, M. Polovlna, J Krpan, t Bajakič, Alex Dubravac. Frauk Hren ln J. Beglc DlJa ftuinlar fl. tajnik, Mid City Bank Bldg., 4th Floor, cor. Halated and J Madlaou 8ta., Chicago. I1L Seje ektekutivne »o vnako prvo aoboto v iuen«M*u ob S uri zvečer. NADZORNI ODBOR: Mik«* Mavriek, Chicago, 111., Johu Bogel, «alle, 111., Nick lliuicb, Milwaukee, Wia. ODBOB ZA UPBAVO ZVEZNE TISKARNE. 0. Berger, Jos. Zavertaik nil., B. K. ISavick, 1. Mteioer, Fr. Petrick. blagajuik. _ Vk informacije o tiskarni daje ¿ajnik tega odbora Jo«. Zavertnik ml., 2821 bo. Crawford Ave., Chicago, 111. Klubi, kl tela govornika, naj ae obrnejo na gL tajnika. ARKANSAS: — 83. Jeu n v Lind, Ark.—Jugoal. aoc. klub, ta j. Anton Pe£ar, R. F. D. 3, bos 147. 107. Huntington, Ark.—Jugotl. »oc. klub, tajnik Jno. Jarciuovich. 140. Hartford, Ark. — Tajnik Louif Slamnik, box 30, Hartford Ark. TiakiSS?ian Franciaco, Cal.—Jugosl. iioc. Udrui., tajnik F. Pintar, 987 Jacktou. 138. Han Francisco, Cal — Tajnik John Golobicb, 7l»7»a sSau Bruno ave., San Francisco, Cal. ?olo. — Jugosl. soc. klub, tajnik Chas. Pogorolec, 508 Moffet 8t. ILLINOIS: — Ate v. 1. Chicago, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Filip Uodina, 28UÖ So. 41. ave. 4. La Salle, 111. — Jugosl. soc. akupina, tajnik John Kogel, 1037 — 2nd St. 6. Chicago, 111. — Jugosl. Soc. Udruienje, tajnik Jos. Horvat, 1830 So. Racine Avenue. 80. Chicago, 111.—Jugosl. soc. udmienje, taj. Petar Kokotovicb, 2296 Clybourn Avenue. 45. Waukegan, III. — Jugosl. soc. klub, tajnik Paul Peklaj, 527 Belwedere St., organizator J. Zakov&ek. Seje so vsako drugo soboto v mesecu ob 8. uri zvečer in vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v dvorani J. Stražišarja. 46. Panama, III. — Jugesl. sac. klub, tajnik Jee Ferjaa£i£, baz 10. 60. Virden, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Fr. Reven, box 12. Seje sa vsake 2. in 4. nedelja v mesecu eb a«mi uri zjutraj v Umen Hali. 66. East St. Louia, 111. — Jugosl. aocialiati^no udruienje, tajnik Johu Badalich, 1119 N. 3rd St. 60. Cicago, 111. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik S. Sekulich, 3247 Kmeral ave. 64. Livingston, III. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Frank Krek, P. O. 67. Springfield, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Br. gar, K. R. 8, c. o. Kramzar. .84. Witt, 111. — Jugosl. »oe. klub, tajnik John Milo*i«h, Box H»2. 92. Zeigler, 111. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Vidakovieh, Box 166. 100. De Pue, 111. — Jugoel. soc. klub, tajnik Jos. Omerza, Box 651. 109.Granite City, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik S. t»juri»hirb. b. 665, Madison, 111. 110. Staunton, ill. — Jugosl. sot. klub, tajnik Jos. Mostar, box 351, organizator John Pukl, box 147. 115. Buckaar, IlL—Andrew Bar mo h 120. So. Chicago, 111. ^.Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Pretnar, 11256 Fulton A v. 121. E. St. Louia, 111.—Jugosl. soc. Udrui., tajnik K. Viiintin, 3217 Louisiana B1 120. Peoria, lll.-^Jugoal. soc. udrui., taj M. Markšič, £000 So. Adama 8t. 128. Nokomis, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Mekin.la, box 607. 135. Palos Park, 111. — Taj. P. Shejatovi« h, box 24. INDIANA: — 25. Indianapolis, Ind. — Jugosl. soc. skupina, tajnik J. Bruder, <10 Iiolmer avenue. 41. Clinton, Ind. — Jugosl. soc. klub. tajnik Karl Poglodič, box 192; organizator Ant. Ladiha, 824 N. 9th St. Seje ho vsako prvo in tretjo aoboto v mesecu ob 7. uri zvečer. 53. Gary, Ind.— Jugosl. soc. udruienje, tajnik Lj. Bogdanovi« h, 1317 Wash. St. KANSAS: — 30. Breezv Hill, Kans.—Jugosl. aoc. skupina, tajnik M. Smolšnik. R. R. 2, b. 208. 31. West * Mineral, Kans.—Jugosl. soc. skupina, tajnik John GorAek, box 211, W. Mineral. Kans.—Seje so vsako 2 in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v E. Mineral, dvorani it. 0. 34. Frontenac, Kans. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Fr. kraj/el. Box 108. •0. Franklin, Kana. — Jugoal. soc. klub, tajnik Frank Vegel, Box 38. 61. Skidmore, Kan».—Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Cemažar, Box 34. •t. Carona, Kaaa.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Blai Mezori, Box 102. 91. Stone City, Kana.—Jugoal. aoe. klub, tajnik Mike Maček. Box 484. 133. Dunkirk, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnica Apolonia Br«tovar, Dunkirk, Kansas. MICHIGAN: — «8. Calumet, Mich.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jo». Ozanich. 407H—5th 84 01 Detroit, Mich. — Jugosl. soc. udrui., tajnik M. Pet rov ich, 11 SO Russell St. 88. Detroit, Mich.—Jugosl. Udrui., tajnik M S.tojadinov, 39 Hastings St. 114. Detroit, Mich —Jugosl. soc. klub, tajuik Jos. Primer, 416 Philadelphia Ave. MINNESOTA: — 22. thiaholm, Minn.—Jugoal. aoc. udruienje, tajnik M Maunn, box 223. 54. Aurora, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik J. G. Mihelich, Box 251. 119. Biwabik, Minn. — Jugosl. soc. klub. tajnik Frank Mahnich, Box 332. 142. Irontown, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajuik Frank Butara«, box 284. 145. New Duluth, M inn.—Jugosl. soc. klub. Tajnik John Bergast, 9719 McCue St. MISS0URI. — 14. St. Louis, Mo. — Jugosl. soc. udrui., tajnik F. Ferenčevicb. 1 129, St. Louis, Mo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Vinc. Cajnkar. 2213 Ferenčevicb. 1858 8. 9th 8t. Gravéis Ave. 18. 49 62. '2 70 MONTANA:— 73. Red Iiodge, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gerkman, box 44.' 90. Bear Creek, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik A. Errmnc, Box 57. 101. E. Helena, Mont. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Frank Benchina, Box 201 Seje ao vsakega 2. v mesecu ob 8 uri zvečer. 111. Butte. Mont.—Jugosl. soc. udrui., tajnik Sim. Fabianic, 212 8. Shields av. 134. Klein, Mont.—M. Meznarich, box 127. NEW YORK: — 124. Albion, N. Y.—Jugosl. »oc. udrui., taj. Petar Putnik, Box 55. OHIO: — 2. Glencoe, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik T. Žleinb»'rgar. — Redne mesečne seje so vsako 2. nedeljo popi. pri aodr. N. 2lenib»-rg«'rju. 18. E. Youngstown, O. — Jugosl. soc. udruienje, taj. 8p. Markovich, 58 Sy-carftore St., Youngstown, O. 26. Ne ff s, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Kari Derna«-. box 26. 27. Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Andr. Bogataj, 1095 E. 71st 8t. Vine. .Turman, organizator. — Seje rsak 2. četrtek ,n <\etrto soboto ob 8. uri zvečer v mesecu na 1107 E. 61. St. Eaat Palestine, O.—Jugoel. ooe. akupina, taj. Jak. Iatenich. b. 304. Seje »e vrt« vsako zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri »odr. Fr. Bogataju. Orga nizator Frank Hostnik Collinwood, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Ko*. Kabaj. 442 K. I56th tšt.. Cleveland, O Youngstown, O. — Jugosl. »oc. klub, taj. John Petrich, b. 6^0. Youngstown, O.; organizator Anton Kikel. 71. Cleveland, O. — Jugosl. »ocialiitično udruienje, tajnik 8. Apoljarec, 5327 Standard St. Collinwood, O.—Jugosl. »oc. klub. tajnik Frank Koielj, 4429 Aspenwalle av Euclid, O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik John Ulaga, Cut Rd. A Goldar St., organizator Karol Kotnik. 86. Akron, O. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik S. Horvat. 369 Washington 89. Lorain, O. — Jugosl. aoe. klub, tajnik Geo. Petkoviek, 1794 E. 29tb St. 95. Pinev Fork, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Fr. 8edej, P. O. 113. Bridgeport, O. — Jugosl. soc. klub, th'jhik Frank Matko, RFD. 2, Bo* 33A. 123. Maynard, O. — Jugosl. soc. klub, taj. Dom. Feltrin, Box 272. OREGON:— 47. Portland, Ore.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik 8. Zlodi, 141 N. 16. 8t. 141. Steubenville, O.—Jugosl. soc. udruienje, ta jnik Peter Mnndich, 4IS S. 3rd st. 143. Newark, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik A. Gradisber, 346 Wilson St. PENNSYLVANIA: — 3. N. 8. Pittsburg, Pa.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Fr. Gayer, 408 E. Ohio st. Conemaugh, Pa. — Jugosl. »oc. skupina, tajnik Frank Podboj, Box 218. — Seje so v*ak drugi in četrti četrtek v mesecu. Forest City, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Ratais, box 685. E. Pittsburgh. Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik 8. Blagič, Box 388. John Gračanin, organizator. 13. 8ygan, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Kvartieh, b. 453, Morgan, Pa 10. Clairton, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Dugina, box 155, Blair 8ta., Pa. Farrell, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Frank Buyer, 1051 Hamilton av West Newton, Pa. — Jugosl. aoe. ikupina, tajnik Jon. Zorko, Box 91a. 51. Monessen, Pa,—Jugosl. aoc. udruienje, tajnik 8tef. Pogledič. box 329. 57. 8o. Side Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Z. Mamula, 2620 Sarah St. New Brighton, Pa. — Tajnik J. Svilkovich, Beaver College, Beaver, Pa. Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Frsnk Rome, box 100, R. F. D. 3, Irwin, Pa. Johnstown, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Hribar, 509 Broad 8t. Herminie, Pa. — Jugosl. aoc. klub, tajnik L. JesenSek, box 307. I ¿arge, Pa. — Jugosl. soe. udruftenie, tajnik Niek. Jakrlin, Box 102. Willock, Pa. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Frank Dolinar, L. Box 112. organizator Jack Mikl^nčii, L. Box 3. 5. 10. 12. 19. 32. 59. 03. 05. 69. 70. i i. 75. 77. /a. 47. #0. S3. 97. 98. 99. PKOLKTAKkC Braddoek, Pa. — Jugosl. aoe. udruienje. tajnik H. Mihalleh, 22 — 5th ave McKees Rocks, Pa. — Jugosl. soc. udrui. Tajnik J. G. Dobričič, box 88. Ambridge, Pa.—Jugoal. »oc. udruienje, tajnik Vid Habitwv, Box 668. Hej« vsake tretje uedelj« v me», ob 9. dopoldne u prostorih «oc. Ed. Bureau. Fayette City, Pa. — Jugoal. »o«, klub, tajuik Johu Gartuar, b. 378. — Organizator John Baraga. Seje ae vaako sadujo nadalje v uivaeeu. Primroae, Pa. — Jugoal. »oc. udruienje, tainik P«t. Bacher, Box 707. Broandale, Pa. — Jugoal. aoc. klub, tajnik I1. Verbaja, box 140, Fore»*, City. Hoiuer City, Pa. — Jugo»i. »oc udruienje, tajnik Stevo Janič, Box 421. Garrett. Pa. — Jugoal. »oe. klub, tajaik Johi. Kralj, box 227. McKees Port, Pa. — Jugosl. »oe. udruienje, tajuik M. F« Kolibash, 521 Sprtug St. 100. Kllsworth, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jon. Puikarich, box 101, Flliworth, Pa. 104. Woddlawn. — Jugo»l. soc. udruienje, tajnik M. Preinuzieh, Box 770. 105. Marianas, Pa. — Jugosl. »oc. klub, tajuik Ijouin Miheve, box 25. 112. Leinont Furnace, Pa.—Jugosl. »oc. klub, tajnik Frauk Grame. 110. JohiiHtoau, Pa. — Jak Kocjau, 274 Luuueu St. 117. Lloydell, Pa. — Anton Zalar, Box 127, Beaversdale. 118. Meadow Laud, Pa.—Jugosl. aoc. klub, tajnik 1'aul Posega, box 305 Canon» burg, Pa. 127. Duulo, Pa. — Jugosl. »oc. klub, tajuik Loui» Goaiizel. 130. Bessemer, Pa. — Jugosl. »oc. udrui.. tajnik R. Babieh, Box 80. 131. E. Pittsburgh, Pa.—Jugosl. aoc. klub, tajnik B. Novak, 0508 Roman Ave. 144. Fitz Henry, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Lastajuar, box 112. WASHINGTON: — 28. Roslyn, Wash. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik Mike Ozanich, Box 905, 102. Buckley, Wash. — Jugosl. soc. udrui., tajnik J. Pokarich, P. O., Spiketon, Wash. WISCONSIN: — 9. Milwaukee, Wis,—Jugosl. soc. udrui., tajnik Thos. Stepicb, 377 Greenbush avenue. 11. Kenosha, Wis. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik 8. Knezek, 119 Maple Court. Organizator M. čubrilo. — Seje bo \nako zadnjo nedeljo v mesecu v na Socialist gl. stanu. 35. West Allis, Wis. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik 8. Beshenich. 409 — 51st Avenue. 37. Milwaukee, Wis. — Jugosl. soe. skupina, tajnik Joe Preaechnik, 444 So. Pierce St. 122. Racine, Wis.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Mark Pavlov, 1323 Wash. St. 137. Kenosha, Wis. — Tajuik Frank ¿abukovec, 264 N. Congress 8t. WEST VIRGINIA: — 139. Davis, W. Ya. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Andr. Kocjan, box 348. WYOMING: — 8. Cumberland, Wyo. — Jugoslovanski soe. klub, tajnik M. Verčič, box 232. 44. Superior, Wyo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Luitas Groser, box 341. An d rej KržiSnik, box 103, organizator. Sej» so vsako drugo nedeljo v mesecu popoldne »b 2. uri v Hali K. PeruAka 85. Sweetwater, Wyo. — Jugosl. soe. klub, tajnik Jernej Bajda; organisator Paul Hribar. — Seje so vsako zadnjo nedeljo v mescu ob 0 uri zvečer v stanovanju Paul Hribarja. 108. Cambria, Wyo. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik R. Bogichevich, box 103. 136. Rock Springs, Wyo. — Jugosl. hoc. klub, tajnik Math. Batich, box 427. 146. Gun, Wyo. — Jugosl. soc. klub, tajuik Frank Tomiuc, Bož 20. KONFERENČNI ODBORI. At. 1. Zapadna Pennsylvania. Tajnik F. Randa, 722 Emlin St., N. 8! Pittsburgh, Pa. *t Ohio. Tajnik 8p. Markovich, 58 Sycamore St., Youngstown, O. At. 3. Chicago. Tajnik V. S. Ojokovič, 2296 Clybourn ave., Chicago, 111. At. 4. Wisconsin. Tajnik T. Stepič, 307—6th ave., Milwaukee, Wis. At. 5. Missouri in Juini 111. Tajnik F. Franič, 1727 So. 3rd St., St. Louis, Mo. Waukeff&n, 111. Bil sem opozorjen, da stoji 1'ro-letarec na slabem finančnim sta-lifieu, da zaradi tega kar najbolj mo^o(V povspešim agitacijo za list. V listu, katerega sem dobil, so navedeni gotovi uzroki kateri o-virajo, da ne dobi Proletarec toliko postranskih pripomočkov kakor jih je pred par leti. V kljub temu bi se po mojem mnjenju dalo pomagati. Ne samo, tla se zastopniki bolj potrudimo, ampak na sledeči način: Jugosl. del. tis. družba naj si nabavi naročilne. kaii«*, kakorfine ima n. pr. Appeal to Reason. Karte naj bi bile tri •vrste in sieer: za celoletno, za pol letno, in četrt letno naročnino. Te karte bi si nabavljali soc. kljubi in jih razdeljevali med svoje . člane kolikor bi kdo hotel vzeti. Na ta način bi nastalo namesto 100 zastopnikov najmanj 500. Ako vzamemo, da vsakdo proda vsake tri mesece po eno karto, kar menda ni teško, posebno v naselbini kakoršna je naša, dobimo na leto 2000 novih naročnikov. Provizija katera gr^ sedaj zastopnikom, naj bi imeli potem klubi. Na ta način bi bilo pomagano 1'roletareu in soc. klubom, zakar je dolžnost vsacega sodruga delati. Soe. pozdrav! John Zakovšek. pa hrvaškega črkostavea. Novo nastavljeni češki črkostavei pa najrajši' tam popravljajo, k j« t jim nihčr n«- ukaže. J S. Ymn^stown, O Vam bodimo morali poslati "kranjsko pra-tiko" ali pa hrvaški koledar. Vi vaša naznanilo vedno prepozno pošljete, zato jih ne tmuviro priobčiti. Zapomnite si, da mi moramo zadnje rokopise dobili roke v sobot > popoldan. V nedeljo ne dobimo pošte, v pomleljeh s"i<> pa v tiskarni. Zdrav mož / ja močan in pln fcvljania. Bolni mož aa/počuti utnys-neira vadno akrbi. js slaboten, onemogel na y ral^ — Ako občutite kake U znaka, na obotavljajte takoj pridati xdravljanj» s SEVERAS balsam of life (Severovim življenakim balaamom) Ur sa apravita na pot k zdravju. Drugi, ki ao to atorili. pravijo, da jt tonika va-like idravilske vrednosti. Popravi ■•prebavo In odpravi zapeko. Je Hplotua tonika ra moike la zeaake. Slabo krvaira ljudem poni a oi I kri. DlepeptIČnem ljudem v redi prehevne nerednoetl. IS a red I Jedila bolj okuana la prebavljiva. Cena 76o. Severa's Gothard Oil (Se*e»o*o OolhartUko OW»> Zoper bolečina in okorelosti. Mazilo samo za vnajno rabo. On» » la ao centov. Severa's Tab-Lax. (Se*er»>v« Tab-Lai). Sladkorno odvajala Za otroka in odraala. C«u* 10 iu » mintuv. Zahtevajte samo Severove Pripravke. Ako vas lekarnar ne more zalotili, naročij te jih od nas. W. F. SEVERA COm C.dar Rapldt, lowa Pazite na ta ovitek! Nttvredoe ponaredbe slavnega Pain Expellcr-ia dobile ceslo ako niste pa-zni. Pazile na sidro in ime Rirhler 25c in 50c pri vseh dobrih lekarnariih / F. Ad. Richter & Co., 74-80 Washington St, New York, N. Y. LISTNICA. V upravnistvu sta se po naključju zgubile dve listine z naročili za knjige. Eno naročilo se glasi za 60e. Denar za to naročilo je bil poslan v srebnih deseticah. Dotičnike, ki so poslali naročnino prosimo, da ponovc in pošljejo izpisek naročenih knjig, da s»' jim pošljejo knjige. John Matelieh, Calumet, Mieh.: Naročnino za P. Keržeta, Calumet. Mieh., prejeli. Pozabili ste pa poslati njegov naslov; Calumet je velik pa mislimo, da brez ulicc In hiš, številke pošta ne more dostaviti dotičniku lista.—Pošljite torej njegov naslon-.—Pozdrav! .Fohn IVzdirc, Reading, Pa.:— Naročnino prejeli in vknjižili. Hvala!—Drugo je vse v redil.— Pozdrav! John Mekinda, Nokomis, Ind.: Ponovljeno naročino prejeli; hvala! Žal pa, da je prišlo obvestilo za shod prepozno za objavo.— Pozdrav! Vsied odsotnosti upravnika, bo vse delo v upravnistvu za par dni zaostalo. Cenjeni naročniki in so-drugi naj torej za par dni potrpe. Ko se vrn^ upravnik, ki se mudi v Detroitu, Youngstownu, ter Clevelandu, bo zopet vse v redu. V štv. 360 Proletarca je več tis karskih napak. Naslov Žlember-garjevega dopisa bi se imel glasiti. l"tisi z potovanju, ne pa: Vtisi z poslovanja. V Narodncj tiskarni ni sedaj nobenega slovenskega ali Kiffitalistični zločini. — Pred nedavnim časom je neko brazi-Ijansko podjetje potopilo v morje 6 miljonov vreč kave, da bi prišlo tako manj kave na sve: tovni trg in bi visoke cene kave ostale neizpremenjene. Kmalu nato so zopet več tisočev vreč kave pometali v morje. Uničili so tudi tisoč vagonov krompirja.— V Kaliforniji pa uganjajo kapitalisti enake zločine s čebulo in sadjem. Na tisoče sodov jabolk gnjije, ker so sindikati tako pritiskali na cene, da so farmerji iz»vili, da se neizplača prodajti jabolk. S takim zločinskim postopanjem se pretirava cene bla-ga na svetovnem trgu. Na milijone je delavskih družin, ki bi bili veseli, če bi lahko vsak dan jedli krompir, a požrešni, nenasitni profitarski kapitalisti mir-iiodušno uničujejo pridelke, ki jih daje narava v tako obili meri. e e • Položaj v Albaniji se je baje zadnji čas izboljšal. Kdor čita vesti ne le v Berchtoldovi "Albanski korespondenci", ampak v italijanskih, nemških, francoskih in angleških časopisih, ni pregloboko prepričan o tem izboljšanju. Vlada Turkana paše je n. pr. de-misionirala in dasi knez ni hotel sprejeti demisije ,vendar vztraja na svojem odstopu. Zdelo bi se, da to ni znamenje posebnega zboljšanja. Avstrijska paroplovna družba "Dalmatia" je pri albanski vladi protestirala, ker rabi njen parnik "Hercegovina" za bojno ladjo in obstreljava z njega vstaške pozicije; družba pravi, da je dala svojo ladjo albanski vladi le /a transport na razpolago, ne pa za boj. Tudi ta protest tri mogel /boljšati položaja vlade in kneza. Na Dunaju so nabirali prostovoljno armado za Albanijo, pa so morali ustaviti nabore. C e je to "zboljšanje, tedaj je Viljem res z malim zadovoljen. V godne vesti iz Albanije imajo sploh to neprijetno lastnost, da jih hitro slede neprijetne vesti. Torej je na vsak način bolje malo počakati 7. optimizmom. V Ontario, Can. so pri zadnjih volitvah dobili socialisti 5,18.r> leta 1011 pa samo 3,M04 glasov. fotografije najfinejša dela, najsibo ženitovanjske, »Iruitve-iie ali družinske, vedno dobro in okusno izdeluje Ivan Včelik PRVI HRVATSKI FOTOGRAFIST 1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. ul., CHICAOO, ILL. Z vsakim tucatom slik damo krasno darilo. Telefon: Canal 2599. ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\X\\VV\\\\VN'VVVVVVV\\\\\\\\\V\\\ K Kako je umrl avstrijski prestolonaslednik CESARJEVIČ RUDOLF? To nam opiauje pravkar isišla velezanimiva knjiga: Življenje na avstrijskem dvoru. < i • Grofica Uriafc. »«mdnica umrle av.trij.Vc nurif« Eliiabet*. i« prod n«d«vnim č«*>m obTavil» *v«u« »|K>mine i« ftivlieaja. - V.|>r*o trm«iin. UMd. t« mui.n,« n« J" _ . _ ____Uiiimh.ka. le vzbudila ta knjisa povand vali- «aJ*on*eVn^Mnrti'nj«£ v,budila ta kn,,*. ^ v.ll-kanu k o aanimanj*. V Avatriji j« prepovedana. Zakaj T Ker J« najti v njej vae intimnoatl. na av.trij.kVm ¿voru. Grofic. Un.hpiA. o 8* rti H.-notFA. torejo predmtt u. o katerem ae je napiaalo te cele kupe k nji«. De je njeno pisanj« verodoatujno. o tem avedoti njeno ime. R«Hn h Inkaaa - S«pi* »" -^S»-.. k" i* * ^ »^A^rill v ObMia 144 «traai ter Ui d*« m ^ FLlZAF ä JHETI a c«.o«Tk. RUDOLFA ia MMlas kaNsiM VtrSERE. b+mk* Cena knjigi • poštnino vred 1.— dolar. Denar pošljite v rekomandlranem ltatu all polt Money Order. NAROČILA JE NASLOVITI NA: John Putrich, 520 E. 77 St. Box 20. New York City. EJEDE DEDE Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2116-50 Bluc Island Avenue, Chlcago, II*. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:• •TROLETAREC" se tiska v naši tiskarni «» T^ADAR potrebujete društvene po-° trebščine kot zastave, kape. re- galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. J Lovro Kuhar: TADEJ PL. 8POBUAN (Dalje.) prahu. Zunaj po dvorišču so odmevali razni klici, veseli in razkošni, kot jutro samo; Tadej p» je glasno dihal peaein «panja. Mahoma je izginila prijetna idila in . kakor bi trenil, «o »e »ukale okrog 4Dober dan! Truden aeiu bil »ni ^ |||Ujli najinega položaja, »eni malo zadremal, pa «ta prišla Lrut# m resnične. Hitro »em v»tal 111 zbudil še tovariša. 44O solnce 1" ae je začudil, men-eaje »i oči. "Ali je »taree prineae vidva; prej vaju ni bilo Napil je nama in ponujal tobak Bil je majhen in »tar, nagrbane ga- dobrodušnega obličja in »meh-1 ^^f" j,, vprašal hipoma ljajočih »e oči. "Miruj, Anza, ti »i pijan! je pokaralo dekle. 44Od česa!" »e je razardil Anza Obleke ni bilo nikjer in vstali *a|je moral v »voji »tari paradi, Šla sva na proato. Lepo je bilo zunaj nebo »ivomodro, redki oblački »o in zategni obraz v grde poteze, ^¿¡n po HVodu in žareli v »ol-a le obraz, oči »e niso spremenile I cu ^ ^ VHtajai0 j* 8Voje poste-in »e ljubko smehljale pod Lje |u kot i* studenca tenki curki brvmi. Začeli »1110 pogovor. Starec I ^ ^ njegovi žarki na vse »trani je bil silno radoveden, izpraševal vrhovi ponoanib gor »o -mu je naju naju kod in kam. 44Na Dunaj potujeva," »« je zlagal Tadej. 44 Na Dunaj t" »e je začudil sta ree. 4'Tam je že vse nemško, na šega jezika menda tam ne razumejo?" kopali v njih, polje se je zlatilo Postal »em navdušen ob pogledu in spominil sem »e kmeta, ki zau žije zjutraj borili zajutrk in potem vriska je odide na bleetečo polje. Tudi jaz bi prijel za delo z močnimi rokami, globoko bi di- Stran Ka \ .............. ZAPISNIK BEJE EKBEKtJTIVE J- B. Z. DNE 1. AUOUBTA IUI*. "Ne, tam govorijo nemško. Ali L| ¿¡Hti pian¡,mki z,.ak, tudi jaz midva razumeva ta jezik," j«' po noauo izjavil Tadej in izpregovoril nekaj nemških be»ed. bi »e radoval belega dne Svetoval sem Tadeju, da pustiva zajutrk in nadaljujeva pot. Kako je to učinkovalo! Stam' strašil (M>m ga y 4,Ä|jr»ki kotlini, /a njo se je vrstilo nižje, poraščeno hribovje, a daleč na oni strani »«» se zopet vzdigovsle visoke planine. Tu sva imela prvič čast, «la «v« se srečala z orožnikom. Mož po d «'j. "K, nič!" s«- je branil Anza. Takoj nato mu je ušel iz ust vzklik: "Pa je res!" 44Povej, kaj hočeš?" 4'Ničesar! Le to ... počakajte, «la vam povem: nemščino govorite ... pa nosite strgano obleko.. Tadej je zardel, ni vedel, kako bi se bil izkopal. Slednjič je dejal da radi varnosti; kot kaz je privlekel iz žepa svojo denar-I ^ ^ Maju I||rk|| I||otr^ nieo in udaril po nji. Zveneče s«> se oglasili po svetoval Ta«l« j, «la nekoliko leževa v travo ob cesti 'Nikamor s«' nama ne mudi," j«» l«'/.«'l za neki grm. Skušal s«'in oporekati, a zaman, niti odgovoril mi ni. Sledil sem mu š«' jaz in naposled »vo zaspala oba. Zbudila sva s«' šel«', ko s«' j«' selil ž«' mrak na zemljo. Kesala sva se oba in si očitala lenobo, vendar popraviti s«» ni «la- Navxoéi h«) PetriČ, AuAnar, Dubravac, < i o« Ima, Polovina, Bajskič, Begié, Hren, Ale* in Krpan. Oit na«iitoriiikov j«» t»» v/cm'1 Mavrič. CI ure«lnik«»v io«tr. T. Cvetkov za Ka«lničko Stražo in Nartalni (lian. »«Mir. ftavH /a Proletarea. Ker je bilo na aeji odbora /a tiskar no «Ine I», julija sklenjeno, «la se v«le-lati tu«li ta odbor bodoe* s«je eksaku-tiva, na kateri b«» |M>r«tfal o tiitkarnl, no navzoči ao«lr. J. Zavertnik ml. in O. Berger. Pre«lseduje Polovina.-- Zapisnik za«l-nja seje a«- prečita in sprejme. Prečita ho zadeva kansaAkih organizacij, tič«»-ča se tamolnjih naAih klubov. Tajnik drŽava* organizacije, s«»«lr, Leihegbe odgovarja na ugovor tnjniAtva «ve««', da bo eelo zndevo uravnal v smislu zahtev zveze. Poročilo kluba At. - v Ulem«»e, <>., «la au*|»endirnjo p«»sl«»vanje kluba /.a ne«l«>-ločen čaa vsled Atrajka, se vrane nagnati je. Prečita a» p«»ročib» gle«le p«»nesreče-nek'a *«>«lruga od kluba At. los v Cambria, Wyo. Zaključi r«i. P..r.M-ilo od kluba At. 92. Zeigler, III., v katerem apelirajo /a govornika /a I.abor Day, »e odloži do prih«»«lnje seje. Porodilo i/. Dunlo, Pa., kluba At. 127, ki ¿»'le imeti govornika /a Silvestrov veter, ne vzame naznanje in nadeva preda idov. upravnemu «alboru, «la pre skrbi govornika. Prebita in naznaje ae vsame porodilo «hI kluba At. .V» v VV. Allien, Win., ki žele prirediti z milwauAkimi nodrugi v meacK'U avgustu »1»<>«1 »n *ele j/«»\ orni-ka. Govornik ae preakrbi, n jim pa na loži, naj uvedejo atfita«*ijo 7.n nhod. Zahteva pt-nnHylvannke^a k«inferen«"-neya tnlborn At. jjlede govornika, ne «xlloli. Pretita »e lint aodr. M. Hogtlana, ki ?»«• pritožuje, «la mu Ha«lni«'kH Straža neêe »prejet «»^lann. P«» kratki «lebnti ne zaključi, da *e zadeva prepusti hr-vatakemu upravnemu miboru. Pre«" i tu h«' list od klubu At. I iz ('hi-•'a^f. ti«"'«»«" se zadeve mnlr. S»vi«*a, J. Zavertnika »nI. in F. (Jo«lin«'. Klub At. I pozi vi j«» *«nlr. Ha v i.-a. ki j«» napatlel «xir; tf«Mlinn «in zadnji .^-ji eksekutive '. nepristojnimi priimki in za«lnj«*tfa ib-janski nn tiskarskemu «»«Ibora 1«. julija t. 1., ko je «lejal, da so pri klubu M. I "anarhisti". Vsled tega klub At. 1 zahteva, «la so«lr. Havii vso te prestopke prekliče in obžaluje. Ker ao«lr. Havič radi tnosti is Ckirage ni na\z«»«\ se zaključi, «la pride za«leva na «Inevni red na drugi seji. Glede iniciativnih pre«llogov o«| «trani klubu At. 1 z «»žirom ua spremembo in d«Hlatkov pravil, por«»ča aodr, HuA-njar, da je klub At. 1 krAil pravila, ker ni poslal iniriativnega predloga, kakor predpisujejo pravila — njemu, «lu bi jih razposlal tu«li ostalim avaaaim glasilom. To — pravi — se je pozneje «hI strani stnlr. <>«»«liue popravilo. Dosetlaj je p«»«lpiral<» iniciativne pretlloge tr«»je klubov. — Zaklju«*i ne, «la i;re«lo iniria-tivni predlogi v naAa gluHila in «%e «lobe p«Hl|»oro, na planovanje. Prečita se iniciativni predlog kluba At. 1, ti«W se začetka tiskarne. Klub Atev. 1. stavi namreč pre«Mog, da se tiHkarno ne y.ačnc tako dolg«», dokler ni ."MMHi.OO v fondu na začetek tiskarne. Debata «» predlog»! se preloži /.u točko v korist zveze. Prečita se list orgnni/.arije At. Il», K. Pittaburgh, Pa., tičoč se ztuleve Orača na, ki nu je klub izključil, vsle«! če nar s«« nastale v klubu stranke.—Klub apelirn nn eksek utiv«», Avstrijsko Srbske vojne, ki ^a je p«»slal na hrvatske in »rbsk«' klube s«»«lr. ftuAnjar. — S«»«lr. Petrič je mnenja, da m«»ra Zv«'Z» izilati «»fieijelen manife.Mt. ki naj ga priobčijo zve/na glasila. Manifest naj izraža staliAče zveze z ozirom na Avstrijski» Srbsko vojno. K stvari govore PREOLED J. 8. Z je obljubil, da mu priskrbi do pri- lo l>S,)ala 8va> Uaj I)oit,ti. htKlnjega jutra svojo obleko. Oba ««|»oj(liva (lalje in si poiščiva sta bila za«lovoljna in p«»t«'iii smo «»stali skupaj š«' do noči, ka sva šla s Tadejem počivat na skedenj, L v "Pastir mi ugaja, pravi tip pla iiinskega človeka," s«'in opomnil t«*r se vlegcl v aeno. "Neumen, hočeš reči. Ampak «l«>kle... si j«> videl, kak obraz ima!" Razumel seni ga, «lekle mu je bilo všeč! pa tudi meni, da sem lovil njene ognjene poglede; ka dar so se rahlo srečali, me je po stalo sram in povesil sem oči. •"Gotovo bi se zaljubila va-me, ako bi vedela, da sem vitez, je modroval tovariš in mlaskal z jezikom. Spiva rajši!" sem odločil. "Jutri vstaneva zgodaj in odrineva s svitom." 111. Zbudil s«mii s«» ob prvem svitu. ojdiva dalje tn si pois« prenočišče," s«'in svetoval. On j«' bil za to, «la prenočiva "(Vinu bi lazila okrog?" j«' ut«'-meljevat svoj predlog. "Morebiti daleč v soseščini ni nikak«' bajte; tukaj si zakuriva og«'i»j in leživa ob strani, pa je!" Obveljala j«' njegova; pritrdil sem mu tem rajši, ker se j«' ob« tala l«'pa pomladna noč. Jasno im-bo s«' j«' zgrinjalo na«l gozdom, na«l njim so svetlo g«»r«'l«' prv« zvezde. Da bi z ognjem ne vzbudila pozornoeti na e«'st<», sva prodrla nekoliko globlje v hosto in s«' utaborila med grmovjem, na-vlačila sva skupaj suhlja«li in zakurila. Legla sva k ognju in se grela. Med tem s«' je znočilo popolnoma. Nizko k zemlji s«> j«' .»kloni mrak, nebo je zažarelo v polni Za kaši j al »em, da bi zdramil to- kraBoti in mii¡joni lučic so stnp« variša, a on je hrlil «lalje. "Vstaniva!" s««m mu zatrobil na ušesa. "Daj mir?" se je odzval zaspa no in spal dalj«*. No pa spi, greva pozneje, sem si mislil in ga pustil v miru. Prijetno j«» biti zjutraj v mehkem s« nu in opazovati, kako se širi dan Držav a Ark. 111. Prodanih /.nam k . .. 31 ... »» . .. IS . . . 20 Colo. Ind. Kans. Mich. Minn. Mont. Mo. Oho Pa. 140 1kov in vzdihov, ki nastajajo križem po goščavi in se zlivajo v harmonično melodijo dremotne uspavank«'. Hkrati je zadišalo v zraku po smoli, po travi, mahu in zemlji t«T po dimu. Sladka opojnost se j«> Sirila po gozdu in polašeala se je naju prijetna omotica. (Dalje prihodnjič.) The Jewish Socialist, oficielno glasilo judovçlje sekcije, katera je združena s soc. stranke, izhaja od osem do trinajst strani, ter ima nad 13,000 naročnikov. Kadar Kranjski Janez, Tone in Lu ka požrejo slovenske socialiste, potem bodejo imeli še dosti Ju dov. Wash. Wis, « » Wyo. Cal. advkhtiskmknt Avstf. Slovensko UsiMwvljMM» M jMUvtria 1m9i. Bol. Pod. Društvo InkiwiMjnrsnu ¡U f«»ocu «• i*uk « drtovi k*MM Sedež: Fronteimc, Kans. GLAVNI URADNIKI: l'redsodnik: MKAT1N UUE11ŽAN, Box 72, K. Mineual, kaue, i'od p red».: JOHN GOR&EK, Box 211, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOHN ČERNK, Boz 4, Breezy Hill, Mulberry. Kana Blagajnik: FRANK STARČlC,Boz 245.. Mulberry, Kana Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38. Prontenac K*aa NADZORNIKI: PONGRAC JURÖK, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Boz 482, bronteuac, Kana ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kan». POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. KRANK STUCIN, Box226. Jenny Lind, Ark. MATIJA SET INA, Box 23, Franklin, Kan». Pomožni odbor: FRANK SELAK, Box 27, Frontenac. Kan». JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac. Kan» Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1 50 V»; dopisi se uaj blagovolijo pošiljati, gl tajniku Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. Pri dr. štev. 20: Fr. Dolinšek, Louis Glavan in John Lušnak. — Drugi mesec: Lovrenc ('ižmar in Fr. Bergan t. Zopet sprejeti člani (ce): SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUÔTVIH A. S. B. P. D. V MESECU JULIJU 1914. Priatopli člani: št. 10: Josef Majdič, c. št. 19: John Božič, c. Mesto Kort Hmith ..... Huntington .... Ilsr.ifort..... K. St. Louis.... Wsukegan .... <'hit-ago a ..... (iranite City ... Panama...... Livingston .... Nokoniis...... Witt......... Chicngo 1 ..... Winlen...... Pueblo........ <'lintou....... Indianapolis . . . (iarv ......... Dunkirk...... Columbus .... Carotin....... W. Mineral .... Krontena«- .... Franklin..... < 'alumet.....*. Detroit «1 ..... Detroit HH ..... New Duluth .... < 'hisholm...... Hiwabik...... Irontowu ..... K. Helena ...... Klein........ Hear Creek ... St. Louis 12»... Cleveland 71 .. Hridgeport . . . Lorain.....: Cleveland 27... Newark..... Voungstown is Neffs....... Johnstown 110 . Johnstown 65 ....... ."» Primrose...........13 Dunlo.............1W Conemaugh........20 Hrowur«'»t Citv ......... 5» Llovdell . '..........23 Hlair Sta............20 NV. Newton ......... 14 Svgsn............40 Pittsburgh 133 ......80 Irwin . . . ..........40 Fayette City ....... 11 Fitz Henry ......... 17 McKees Port ....... 20 Hessemer..........35 McKees Hocks ...... 15 New Hrighton ...... 25 Woodlawn.........30 Fl I»wort h.........20 Pittsburgh 3 ........150 llerminie 64» ........ 14 Koslyn...................75 Milwaukee U ........ 47 W. Allis ............ 20 Sweetwater.........80 (Uimberlan«!.......12 (Junn.............. IS Cumberland.......10 Cambria...........30 Rock Springs .......30 19 San Francisco........ 20 Znamk na roki julij 1....... Znamk kupljenih celi julij... ZA MESEC JULLJ. Ha/deljeno Skupin ti|. stan sor. stranke dohodk i 3.40 .{»o "i L SO 2.00 .70 14.0O 1.0«» ,H|I 3.70 4.0«i 1.70 2.30 2.nco, «la se zberejo novi kandidatje r.n na«lzorniftkn mesta. To se naloži tajniku ohikaskega konferenčnega odbora. — S«»dr, Mavri«? poro« skupno z angleškimi sodrugi petnajste warde v nedeljo dne 16 (šestnajstega) avgusta popoldan v Indianapolisu, ind. Slov. soc. klub stv. 25 prijazno vabi vse jugoslovanske delavce iz Indianopolisu in okolice, da se tega piknika udeleže. Na pikniku bode raznovrstne zabave in razvedrila. Govorili bodejo govorniki v angleškem jeziku, v slovenskem pa sodrug Frank Sava iz Chicage. Vstopnina prosta. Kažipot: Pojdi do konca West Washington St., kjer se poulična kara obrača, in od tam na levo v gozd. Vaš za socializem Joseph Bruder, tajnik. Socialisti v Union City, Conn, so v prošlih volitvah izvolili ves šoThki odbor na socialističnem ti-ketu. DEVETI STRANKIN ZBOR. (Konec.) sodrug Laurencich, ki pravi: Ne poznam Vašega jezika, ampak duh razredne zavesti nati druži vse. Pozdravljam VaA zbor v imenu izvrševalnega odbora italijanake socialno demokra. tiene stranke v Avstriji. Vaše de 1Q spremljamo z največjim zanimanjem, ker je v Trstu velik del tdovenskega delavstva, ki deluje z nami in se z nami vojskuje. V Trstu trpimo poti vsemi zlemi po-aledieami ostrega, zločinskega na cionalistienega boja. V teh teža vah se moramo tem tesneje zdru žiti, tla razbijemo kapitalistične struje, ki so vzlic narodnostnim nasprotjem edine v sovraštvu do delavskega razreda. Popolnoma se pridružujem besedam sodruga VVinarskega, ki je pozival na tes 110 sodelovanje delavstva vseh narodnosti, zakaj v Trstu je ta mednarodna solidarnost dvakrat po trebna, če hočemo zlomiti moč buržvazije. Pozdravljam Vaš zbor še enkrat p res rč no in želim, da bo Vaše delo blagoslovljeno z bogatim uspehom. (Burno odobravanje.) V imenu socialno demokratične stranke na Hrvaškem in v Slavoniji pozdravlja zbor sodrug Jura j Demetrovič in izvaja: Interesirani smo na Vašem Kihanju nele kot člani med •narodne proletarske družine, ampak tudi zato, ker imamo z Vami enake težave in ker Vaše krize prihajajo tudi k nam. Doslej sicer ni še pri nas tako krepak klerika lizem in nacionalizem kakor pri \ as. Žel im, da odbija Vaša stran ka te napade reakcije» ker s tem pomaga tudi nam pri samoobram bi zoper klerikalno in nacionalistično infekcijo, ki prihaja od Vas k nam. Znane so Vam politične krize na Hrvaškem kjer tudi po odpravi komisariata ne pridemo do nor malnih razmer in ne do zapadno evropskega življenja, ker je vse naše javno življenje zastrupljeno s konfidentatvom in vohunstvom Poleg politične krize smo imeli tudi silen gospodarski zastoj. Pri nas živimo, kakor v blaznem kaosu. Ali upamo, da izginejo vse te neprilike in da dobi proletariat možnost, za uresničevanje svojih ciljev (Viharno odobravanje.) Po pozdravih podasta poročilo tajnik stranke sodr. Mlinar in blagajnik sodrug Lehpamer. Za kontrolo poroča sodrug Sitter in izjavlja, da so vso računi in vse knjige blagajnika v najlepšem redu. Predlaga absolutorij. — Sprejeto. Sklepi in resolucije strankinega zbora. Sedež izvrševalnega odbora. Z večino glasov sprejme stran kin zbor predlog tržaškega poli tičnega odbora, da se premesti se dež izvrševalnega odbora v Trst Člani novega izvrševalnega od bora. Soglasno sprejme strankin zbor predlog volilne komisije, ki pred laga v ožji izvrševalni odbor so-druge: Kopača Josipa, Regenta Ivana, Mihevea Ignacija, Kermolja Vin ka, Petejana Josipa: v širši isvrftevalni odbor pa: za Trst — Bahuna Andreja; za (Joriško — d rja. Tumo Hen t ika ; za Istro — Dozeta Milana; za Dalmacijo stavi šele pozneje predlog izvrševalnemu odboru dalmatinska deželna konferenca: z/i Kranjsko f'obala Melhi jota in Kristana Antona; za Štajersko — Sitterja Igna cija: , za Koroško — AVaischa Franca; v kontrolo pa: Gasparija Avgusta, Jernejciča Antona in Milosta Franca. Strankin zbor sprejme soglasno predlog sodruga Antona Krista na : Jugoslovanska soc. demokratična stranka «e udeleži po 6 delega tih mednarodnega socialističnega kongresa na Dunaju. Trije dele-gatje so zastopniki političnih organizacij, trije dclegatje pa za stopniki strok. org. Izvrševalni od bor naj izvrši v najkrajšem času vse potrebno v tej zadevi. Strankin zbor sprejme soglas no predlog izvrševalnega odbora k točki "Organizacija in taktika." Deveti redni strankin zbor Ju- goslovanske soc. dem. stranke konstatira potrebo pomnožene socialistične agitacije med jugo slovanskim prgletariatom v Avstriji. Stališče strankinim organizacijam iu njihovi taktiki je v splošnem dano po njenem programu. Razredno stališče stranke zahteva v vseh načelnih vpraša njih popolnoma samostojen nastop, ne glede na to, če bi izvirala iz tega navidez trenotna škoda, zlasti pa je odklanjati skupne na stope z meščanskimi strankami, ki bi navidezno ali trenotuo krajevno sicer koristili, celokupno proletarsko gibanje pa ovirali v njegovi akcijski zmožnosti in mu prizadejali moralno ali drugačno četudi le trenotuo škodo. To velja ne le za krajevno omejene organi zacije, temveč tudi za vse socialno demokratične organizacije v enem in istem kraju. Vse na temelju soc. dem. programa ustanovljene organizacije zasledujejo enak končni smoter, vsled česar so v bivstvu vse enako važne. Agitacija za povečanje organizacij iu njih poglobitev odgovarjaj dejanskim potrebam, bodi smotrena in ne po sezaj v interesne sfere drugih organizacij, četudi bi iz tega izviral za dotično organizacijo večji u-speh. Ob priredbah splošne važnosti ali načelnega pomena se zahteva informiranje in sodelovanje vseh poklicanih in odgovornih strankinih činiteljev, pri čemer pa ne odločaj princip majorizaei-je, temveč edinole smotrenost v socialističnem zmislu. Tendenca bodi poenostavljenje administracije, delitev, tlela, centralizacija izobraževalnih sredstev itd., tet informiranje nadrejenih organizacij. Le v skrajnem slučaju se voli manjše zlo, če ni drugega izhoda. (llede mladinske o.ganizacije sprejme strankin zbor soglasno sledečo resolucijo: l Deveti strankin zbor jugoslovanske socialno demokratične stranke prizna potrebo ustanovitve mladinskih organizacij jugoslovanski* mladine po vseh jugo slovanskih krajih, kjer je le mogoče in priporoča jugoslovanskim mladinskim organizacijam skupno ime: Jugoslovanska socialistična mladina. 2. Obenem priporoča jugoslovanski socialistični mladini, da skliče — kadar bo za to čas — konferenoJ delegatov vseh mla- skih delegatov, ki določi smer organizacije in taktike "Jug. soc. mlad." 3. Socialističnim političnim organizacijam se priporoča, naj podpirajo ustanavljanje organizacij "Jug. soc. mlad." pri vsaki priliki. 4. V strankinem glasilu se u-vede posebna rubrika "Jug. soc. mlad." f>. Določitev članskih prispev kov izvrši "Jug. soc. mlad." sa ma. 6. Člane "Jug. soc. ntlad." se poziva, da po prekoračenem 21. letu, oziroma ko postanejo pomoč niki, pristopijo k jugoslovanski socialno demokratični stranki kot politični stranki. a Resolucija sodruga Turne k predmetu socialna demokracija in občina: 1. Socialno demokratična stranka je bistveno komunistična, to je, vidi socialni cilj v uvedbi polne avtonomije ljudstva potom ob čin. Le po polni občinski avtonomiji je mogoče izvesti kulturne in gospodarske ill socialne težnje so cializma. 2. Socialno demokratična stranka mora po drugi strani upošteva ti, da je po naravnem kulturnem položaju večina občin kmečkega prebivalstva, ki so po gospodar skem razmerju in vzgoji konservativni in katero v doglednem času ne bo mogoče pridobiti za izre, volucioniranje družbe, kar bi pomenila avtonomna komunistična uprava. 3. Bližnji praktični cilj social ne demokracije mora torej ostati pridobitev politične moči v državi, potom katere bo šele mogoče urediti ves gospodarski in socialni sestivv komunistično. 4. Socialna demokracija, vzdržujoč svoje temeljno stremljenje, mora torej posvetiti svoje moči. da proletariat prouči ves kom pleks gospodarskih in socialnih vprašanj, glede katerih že sedaj odločujejo občine ter sc mora že sedaj potezati, da socialno tfrnio kratična stranka, kjer mogoče pridobi polno zastopstvo. 5. Glede na veliki kompleks ob činake politične gospodarske in socialne uprave, ki je najtesnejše vezana z obstoječimi političnimi strankami, pa mora stranka posebno na Slovenskem, kjer je le malo občin, v katerih proletariat pride v doglednem času do veljave, nastopati previdno iu le tam, kjer ima po vplivu industrijalncga delavstva upanje,, da si pribori za stopstvo svojih pristašev in poti strogimi načeli socialno demokratične stranke. Kjer pa prihaja v poštev le moment taktike, t. j. tla pristaši socialno demokratične stranke ne morejo pridobiti z lastno močjo zastopstva v občini marveč morajo podpirati in vzdrževati le gospodarsko in politično opozicijo, pa smejo posamezne krajevne skupine socialno demokratične stranke nastopiti le sporazumno z izvrševalnimi odbori deželne organizacije. Razprave v pondeljek. Drugi dan strankinega zborovanja otvarja sodrug Anton Kri stau v pondeljek ob pol devetih in naznanja, tla je prišel na zbor zastopnik češko-slovanske socialno demokratične stranke dr. Sou-kup. Podeli mu tudi takoj besedo. Živahno pozdravljen pravi so drug dr. Soukup: Češka socialna demokracija za sledu je pozorno Vaš boj, ker ve, da je odvisno od razvoja Vaše stranke naše razmerje v avstrijski internacionali. Po balkanski vojni živimo pri nas v prav posebnih razmerih Strel v Sarajevu je prišel kakor blisk in osvetluje položaj v Avstriji kar najjasneje, ta strel je simbol avstrijskih razmer, posledica absolutizma. Obžalujemo kar se je zgodilo, ker vemo, tla se z atentati ne izpretnene razmere. Prepričani smo, da ne morejo obstati razmere takšne, kakrš ne so danes. Po vsej Avstriji je absolutizem vladar in ua Češkem imamo tudi komisarjat. Štirje grofje vladajo Avstro-Ogrsko: Schoenborn, Stuergkh, Tisza iu Berctotold. Ta vlada je izraz skupnega napatlaja reakcije, tla stre ljudski parlament. Češki socialistični proletariat se pripravlja ravno sedaj na največji boj proti absolutizmu, ta boj prične 26. ju lija, ker v takih razmerah nam ni mogoče več živeti. Avstrija ni bila še nikdar v tako težki notranji krizi kakor ravno setlaj. Dobiti moramo konsolitlirano državo, ker drugače ni obstoja tej državi. A tentati vzbujajo zopet atentate. Reforma mora prinesti namesto reakcije pravico: Ali ne bo Avstrije, ali pa bo lehko živela kot fedcracija avtonomnih narodov. Poleg češko-nemškega problema imamo v Avstriji še večji problem. Nad vso Evropo visi nereše no jugoslovansko vprašanje. Jugoslovani so razdeljeni v ti drža vi» na štiri dele. A tudi za Jugoslovane se približuje, zgodovinski moment, ki kategorično zahteva restiev njih življenjskih vpra šanj. V avgustu bo na Dunaju kon gres intemaeionale. Naša naloga bo. tla se tedaj dotaknemo tudi te^a vprašanja. Danes je živa misel ujedinjenja balkanskih naro dov, tudi pri nas se mora poglobiti misel na federacijo avstrijskih narodov. Ako hočemo napredovati kot proletarski razred, tedaj mo-ra priti*prej do narodnostne poravnane v Avstriji. Jasno mora biti, kaj rajši usmrtil, kakor pa da bi povzročiteljico »vsega zla na svetu "kapitalistični družbo" prosil za miloščino Njegovi sodrugi, prijatelji in znanci mu bodejo ohranili blag spomin. Ročk Springs, Wyo. Naznanilo. Tem potom se opozarja člane Jugoslovenskoga soc. kluba štev. 136 J. S. /»veze, tla se redno vde-ležujejo klubovih sej. Dolžnost je vsakiga, da seje obiskuje. Ravno tako se vabi tudi vse slovence, tla se kolikor mogoče vdeležujejo naših sej. Seje našega kluba so javne, in tudi vsakemu dovoljeno prisosto-vati sejam. Redne mesečne seje se vršijo vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne, v prostorih "Slovenski dom." Matt. Batich, tajnik. Kedor se hoče prepričati, kako se pobožni evropejski monarhi z sinom naZarenskega tesarja norca delajo, dotični naj pogleda sliko na četrti strani. Pojdite se solit hiujavci. Vi ne vrjaniete v njegove zapovedi! Socialistične slike in karte. "Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom. "Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom. "Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom. "Piohibition Dope" z angbš kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15c; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15e, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio. Dobro zdravljenje. Vsak dober zdravnik po*kuša'v prvi vrsti, govečati hranilno moč svojega bolnika. Da mu zdravilo za izčiščciijc tlrobja, za obuditev noive slasti in za izpopolnitev. Celt» telo poakuša spraviti v ravno-težie. To je, za kar je namenjeno Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Prežene vam iz telesa vse puste snovi, ne da bi oslabilo organe. Okrepi vam prebavila iu usposobi za delo. Dobili boste tlobro slast, redno prebavo in odvajanje. Vedno olajša zapeko, celo zastarelo, ill njene posletlke. V lekarnah. Jos. Triner, iztlelova-telj, 133-1339 S. Ashland a ve., Chicago, III. Imejte vedno pri roki Trinerjev liniment za nezgode. Prav dober je pri oteklinah, otlr-gah, skrnini, prehladu v prsih, vratni okorelosti, boli v ledju. — Adv. Posledice zanemarjenega pre-hlajenja pozna vsak. Pravočasno drgnjenje s krepkim linimentom pa kali uniči. Najpotrebnejše sredstvo v domači lekarni je torej dober liniment. Že leta sem se je Dr. Richterjev "Pain Kx-peller" izkazal, da je kot tak izboren. Sredstvo se lahko kupi v slčherni lekarni v Ameriki za 25 centov steklenica. Človeku pa je treba biti pozornemu, da dobi pravega z varstveno znamko s sidrom. (Adv.) Ako želite slovenske gramofon nke plošče, Columbia gramofone zlatnini» in »rebrnino, obrnite s» na nas! A J. TERBOVEC & CO P .0. Box 25, Denver, Colo. Zemljevid Avstro-ogrske, vreden 25c, pošljemo brezplačno; pišite ponj na " Austro-American Line," 2 Washington St., New York, ali pa našim zastopnikom. (Advertisement.) ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. * Kegljišče. Tel. Canal 4134 2348 Blue Islnad Ave. Chicago, 111 Dr. W. C. Ohlendorf. M. D Zdrami* ta notranja bol «m i in ranocalntk. .adravaiika preiskava brazptata«—f»u teti ja la zdravila 1924 Blua lalan* Ava., Clücaffo. t'raduja od 1 da 3 p« pal.; ad 7 da 9 zvalar. tzvan Cbieagi live*i balniki naj piftaja slovansko Najboljše obdelane in neobdelane FARME v okrajih Rusk in Chippewa, Wisconsin, blizu hitro nepredujo-čih mest Ladysmith s 5000 in Chippewa Falls s 10,000 prebivalci. Ozemlje križata dve glavni železniški progi na Duluth in Minneapolis. Vsa okolica že gosto naseljena, kar je najboljši dokaz za dobroto naše zemlje.—Težka ilovnata črna prst, ki se redkokje drugod dobi. Kupilo je tam že več Slovencev, ki so polni hvale nad cvetočimi pokrajinami. Oglejte si svet in se sami prepričajte, kako lepo setlaj vse raste. Na zahtevo Vam pošljemo breplačno natančen popis naše zemlje. SLOVENSKA NASELBINSKA I DRUŽBA. 198—1st Ave., Milwaukee, Wis. (Avertisement.) CARL STROVER i Attorney at Law Zuttpa u »sik stdiitik specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. At »obe 1009 133 W WASHINGTON STRUT CHICAGO, ILL. Telefon- Main 3989 MODERNA OOSTILNA, kjer se toči sveže Duluth Moose & Rex pivo. Skubic in Cražem. lastnika. (5m) Aurora, Minn. ALOIS VANA — »i.»1elovatrlj — sodovice. mineralne vode In rai nib neopojnJH pijač. 1837 80 Pisk 8t Te) «snu! M-kodelski ustavi srednjega veka vi lint* celo občudovanja vreden poizkus vstvariti si samostojno zadružavno pravo — toda preko postav in obljub krščanskega bla-govestja ni prešel niti najpoirum-nejši. V znanosti je odločeval A ristotel, v pravu Justinijan, v ži-tju in bitju pa božansko krščanstvo. Ko pa se je namnožilo število ljudi in so življenski pogoji postali težavnejši, se je pričelo deliti delo in misleči duh je moral delj razpeti svoja krila; odtlej se je severni značaj vedno krepkeje oproščal južnega, azijskega skrbstva. Vzbudila se je znanstvena misel, zlasti njeno uresničenje v tehniki in zdravstvu. 'V času re-nezance, katero pričenjata v znanosti že Albertus Magnus in To-iiuiž Akvinski, doznajenio že povsod samostojno miSljenje in delovanje. Če se spominjamo na Comte-()st\valdovo piramido zna nosti, moramo ugotoviti, kako s» narodi povspenjajo nanjo z veli kim trudom. Že so v čisto teoretič ni znanosti nadkriljeni Kaldejci in (Irki, v praktični pa Egipčani in Rimljani, in v današnjih dneh doživljamo, kako se pripravlja torej Semitov, ne moremo Semi tom odrekati, da so v preteklosti novodobni duh časa, da spleza o- ui piramidi na vrh: počasi doraS čajoči narodi pričenjajo sami presnavljati svoj družabni red, če-gar uprava je bila doslej pridržana židovstvu. Se vé tsk prehod iz stoletne pa sivnosti, prenašanje življenja v živo aktivnost, iniciativno tvore-nje življenja ni brez težave. Teoretske temelje prirodoznauskega tvorenja življenja — v nasprotju s prenašajočim in pasivnim načinom — so prirodoslovci že zdavnaj ugotovili, čeprav kratko pa jedrnato, kakor I^agrange in La voisier, kar je celem znanstvenemu svetu skoraj neznano. Toda četudi imamo ¡»osebna, na mladi so cialui energetiki trdno temelječa načela za novi družabni red, je s tem rešen le en del zadače; kajti mi nimamo nobene kontemplativ-ne znanosti, marveč le z vsemi zaprekami družabnega življenja računajoči vporabljeni nauk, ali bolje umetelnost. Saj še davno ni dovolj, da si v znanstveni domišljiji /giadinio lep ideal, moramo ga tudi uresničiti in zato premaga ti zadnjo in morda najtežjo zapre ko. Ta zapreka je svetovno dru zbhna moč židovatva in družabna onemoglost krščanstva. Židje, utemeljitelji našega ver stva. nas posebno zanimajo. Kaj pa je vera t Nočemo se ozirati na brezštevilne definicije, ki ti koncem koncev le ne povedo ničesar. Vprašajmo se raje, kakšne uspehe ima naša židovsko-krščanska vera t V svojem zgodovinskem začetku nastopa židovstvo s trditvijo, da hoče prinesti vsem narodom srečo, ali, kakor se je izražalo sa mo, odrešenje. To odreievalno delo se uveljavlja sedaj že nad 2 tisoč let, — Židje so hoteli odreševati že pred Kristom, — tako dr. si lahko ogledamo dosedanje u-spehe tega osrečevanja in od reševanja. Tu pa vidimo nekaj čudnega. 12 miljonov Židov, približno 0.7 % zemeljskega prebivalstva, absolutno gospodarji kulturi in narodnemu gospodarstvu, torej tudi usodi krščanskih narodov, katerih je 550 miljonov ali 38% zemeljskega prebivalstva. Kako si moremo razlagati to socialno činjenico? Eden največjih tvoriteljev ljud skega življenja je bil Solon. Njegovo zakonodajo so vodili najple-inenitejši nagibi, globoka skrb za stalno blagobit njegovih atenskih sodržavljanov. In vendar je ta| mož rad priznaval sam, da ni dal svojim» sodržavljanom absolutno najboljših, marveč le relativno do bre zakone, t. j. take, za katere je bila masa njegovega naroda zrela. Kavno tako lahko mislimo «la so Žid je, dediči in klasični nadaljevalci visoko razvite starose-mitske umetelnosti življenja, postali z uresničevanjem Mojzesovih in zakonov prorokov narodogospo darsko in ljudskovzgojno močna enota, ki je za časa tvorenja ho-lensko-rimske svetovne države razumela svoje zakonodajno zvalijo nasproti pol degeneriranim,I pol barbarskim narodom na podo- j ben način kakor Solon. Druga' zgodovinska možnost je zopet, da je židovska ideja Mesije kot ideja' splošne nadvlade židovstva nad ¡ svetom diktirala pismoukom od »% sega začetka in hoté takšne za "pagane" namenjene življenjske zakone, da je njihovo izvrševanje že samo pospeševalo uresničenje svetovne nadvlade židovstva. Za to imamo zgodovinskih dokazov. I ki bi nas dovedli do čisto novega spoznanja o evangeliju in pa o vseobsežnem delovanju židovskih j krogov, posebno enega tvoriteljev j takratnega sveta, da ne rečemo svetovnega potnika in agenta židovstva, Pavla iz Tarza. Kakšno pa je bilo socialno stališče Židov recimo pričet kom na šega štetja? Ce bomo mi današnji krščani kedaj spoznali razumno načelo kavzalnega tvorenja družbe in socialne umetelnosti življenja, borno tudi razumeli postanek krščanstva in židovske svetovne nadvlade. Če je družabno življe nje navezano na vzroke, je po dosedanjih izkušanjah gospodarstvo temelj vsega socialnega življenja, ('e razumno prematramo zgodovino, nam bo odgovorila, da so oni židovski oblikovalci sveta, ki so tudi ustvarili * krščanstvo, kojih avtoriteta je tlačila krščanske narode toliko sto let, delovali v res niei le v zvezi z razvojem gospodarske moči židovstva in naravnost kot agenti te moči. Če bomo kedaj spoznali velikansko socialno silo, koncentratirano energijo še danes odlučojočega gospodarskega zastopnika, merilca, razdel-jevalea, posredovalca, nabiratelja vseh vrednosti, za kar nam že toliko sto let služi zlato, bomo tudi spoznali razlog za ono čudovito tajno silo židovstva. S tem spoznanjem bomo šele zares spoznali tudi židovstvo. Ta njihov denar je oni veliki čarovnik, ki nam je pričaral one socialne čudeže, ki je dal mali špekulautni eliti neomejeno moč nad težkim delom večine. Iz ravnoistega vzroka hi tudi razlagamo, da so se Židje kot denarni kolonizatorji razpršili po čelom svetu že pred začetkom našega štetja. Semitski, na oblasti in pokoriščini, moči in izkoriščanju temelječi svetovni red pač pozna le malo gospodarjev in mnogo sužnjev. Morala gospodarja je torej za maloštevilne, za židovske posestnike denarja in življenjskega razuma, morala sužnjev pa je. za maso, za revne, neizobražene, denarja neznale kristjane. Toda četudi je to že velik čudež, da ima posamezni lastnik denarja ta ko moč, da lahko skoro nevidno, vedno pa brez nadzorstva razpolaga z življenjem tisočev, to ven dar še ni največji čudež; ta pa je ono počasno izsesavanje celega narodnega premoženja s pomočjo obresti zahtevajočega kovanega in papirnega denarja. In čudno te obresti ter obrestne obresti vstvarjajoče čarovniške moči, ki je bistvo veljavnega družabnega reda, naši učenjaki še do danes niso razumeli (da ne govorimo o navadnem človeku). Krščanski narodi še do danes niso spoznali, da je to tista moč, ki zasužnja vse narode posojevalcu denarja in ki večino narodov počasi usmrča. In vendar prav lahko preračunavajo matematiki naraščanje izposojenega denarja z obrestmi in obrestnimi obrestmi. Na ta način bi se bil en vinar, izposojen v letu Kristovega rojstva na 4% ob. restnih obresti, pomnožil do leta 1K9H na 81,129.638,414.606,681.-695,989.005,144.064 vinarjev, torej na več nego 81 kvinkviljonov vinarjev. Iz srebrne mase, odgovarjajoče temu številu vinarjev bi mogel vliti več ko 200 srebrnih k rogelj, večjih od naše zemlje. Sedaj pa pomislimo, da so že stari Kabilonci imeli razvito denarno vrednotično in kreditno gospodar stvo, da so Židje že stoletja pred Kristom po celem svetu znani in osovraženi, ker so posojali na visoke obresti in za nesorazmeren dobiček. Da pa se narodi niso mogli ogniti temu starosemitskemu načinu krajevnega in časovnega posredovanja med vrednotami, da so torej tudi Židje, njega klasični zastopniki, bili nepremagljivi, ker ni bil nikomur znan bol ji način izmene dobrin: ta socialna najdba je bila prihranjena našemu 20. stoletju. Starosemitska življenjska umetelnost je ustvarila 2 tipa. Tam tvoren je sveta in svetovnega nazi ranja na podlagi denarnega, rent nega, kapitalnega, mestnega, kul turnega osredotočenja: vsedlina starosemitske rentne in izkorišče-valne kulture, židovstvo. Tu be dna. suženjska, za kmeta in suž nja pripravljena krščanska vera. Tam gospodar, gospod in vojak, ki gleda zmagoslavno v bodočnost. Tu v resničnem življenju o-nemogli suženj, ki moli v prete klosti od Judov križan^ga. Mar sikedo bo zmajeval z glavo, ko bo spoznaval, da je krščanska vera pravzaprav gostobesedno reklam no podjetje, katero so ustanovili židovski bankirji in rabini, da si pridobe ž njo svet, da ga love na vado ter vabijo pokorne kupce in kliente. Morda se nam še v prihodnjem posreči, podati bralcu marsikaj, o čemur bo razmišljal in kar ga bo približalo pisatelju teh vrstic. Pregled sedanjih razmer med židovstvom in krščanstvom bo, upam, odprl marsikomu oči. Kavno v današnjih dneh lažje govorilno o socialni premoči ži dovstva, ko nam jc tesnobno po» mišljajoči se vseučilični profesor pokazal to premoč statistično. Mislim na l. 1911. izdani Sombartov spis "Židje in gospodarstvo," ki jasno osvetljuje ta z razne strani vede ali nevede, hote ali nehote patvorjeni predmet, in ki kapitali zem naravnost jednaČi z Židov stvom. (Dalje prihodnjič.) V OOLORADI JE fiTRAJK PREMOG ARJEV1 PROČ OD 00L0RADE1 POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM z* Kasparjeve Državne Banke |e aa|ceie|e la nalball sigurae. Naša parobrodna poalovnica ja največja na Zapadu tn ima va« najbolj*** oceanaka črte (linije). Sifkarte prodajamo pa kompanl|sklk cenah. POŠILJAMO DENAR v VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA Kaapar Državna Banka knpu|e In prodala In zamen|u|e denar vseh držav •veta. — Pri Kaaparjavi Državni Banki ae izplača za K5 $1, bni odbitka. - Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie 8% obresti. — Slovenel poatr«. Banka ima $5,218,821.65 premoženja. ienl v slovenskem |ezlku. — KASPAR DRŽAVNA BANKA. 1900 Blua Island Avs., CHICAGO ILLINOIS Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Cklcago. KAPITAL $500,000 00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,00000 JAN KAREL, PREDSEDNIK. J. F. ŠTEPINA BLAGAJNIK Naie podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Housa" čikaikih bank, torej ie denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poitne hranilnice Zdr. držav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 9 ura sveder. Denar vložen t nažo banko nosi tri procenta. Bodi t« uvejereni, da j a pri nas denar naložen varno in dobičkanoano. Conemauflh Deposit Bank 54 MAIN STR. C0NEMADCI, PA. Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresti S. D. P. Z. ima svoja novce v tej banki. -:- CYRUS W. DAVIS, predasdnik. W. E WISSINGER blagajnik. 5 pristnik pijač, in to so: Kranjski Brlnjsvec, aUroric, Tropinovac, Grenko Vino ia Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost is Kranjskega. Naročita si poskustni sabo j, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic. Moje cene so nižje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agevtov. Prodajam ssmo na debelo. Pižite {>0 cenik. A. HORWAT, 600 M. Chicago, 8t., Joliet, ÜL Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 124 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOWN, PA. V prešnjih letih trincrs BiTTïR-WlHt tmimimovo HORKÉ VÍHO Velikokrat sliftimo, kako so naii pradedje živeli in kako so bili zdravi, živeli so vedno po zahtevah nararve in brez vsake razkoftnosti. Absolutno nemogoče pa je za ljudi, ki žive v mestih, da bi jim dalo tako življenja za dovoljstvo. Nenavadno življenje, kakor primankljaj svežega zraka in solnčne svetlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, da moramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati naše prebavne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je dobro poznano • Trinerjovo zdravilno grenko vino. Prvi učinek tega zdravila je, da očisti vse zaostale tvarine, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke neprebavljene hrane, ki so se vstavili v drobu. Ti stari ostanki jedil zastrupljajo eeli život. Drugo sredstvo je, ojačiti notranje organe in tako preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nadaljio u porabo tega zdravila. V bolezni želodca V bolezni |eter V bolezni črevesfa To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker prinaia pomoč. Kavnotako je v raznih drugih slučajih, kot pri zapeki, nervoznosti, slabosti, bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi kože, zgubi moči, lenem životu, zgubi apetita in izgubi spanca. DOBI 8E V LEKARNAH. JOS. TRINER Uvaževalec In Izvaželavec. 1333-1339 So. Ashland Ave. Chlcago. III. TRINERJEV LINIMENT jc prec» močno zdravilo, lshko se Ka pometa i oljfcinim oljem. Večkrat sa pripeti, da bolečine v udih, sklepih in milicah prenehajo 2e pri prvi «porabi. Imejte ga vedno doma pri rokah, da ja lahko takoj rabite, ako je treba. J