GLASILO OBČINE DOMŽALE 27. januar 2006 - letnik XLV, št. 1 Čufarjeva 24, Vir pri Domžalah Tel.: 01/724 65 55 www.veit-team.si C ■ AT'™*""! POPUST RE6ISTI1ACIM vozim PU NTO 4 X ZIMSKE PNEVMATIKE »UČIM »0211 JFOKIJi« 2 številka Slamnika v letu 2006 bo Izšla 17. februarja, zato vaše prispevke skupaj s fotografijami pričakujemo do vključno 6. lebruarja 2006. Lahko jih pošljete po elektronski pošti vara.vojska@domza-le.sl oz. IntofektUlomzale.sl ali Jih dostavite v Uredništvo Slamnika 18. januar 2006 - Izredna seja Občinskega sveta Občine Domžale Zahtevamo zaprtje cestninske postaje v Krtini in uresničitev drugih ukrepov Občinski svet Občine Domžale je na izredni seji, 18. januarja 2006, obravnaval prometno problematiko po izgradnji avtoceste skozi občino Domžale in odprtju cestninske postaje v Krtini ter sprejel naslednji sklep: 1. Občinski svet občine Domžale protestira proti ignorantskemu odnosu Ministrstva za promet, DDC, DRSC in DA RS do pobud in dogovorov med lokalno skupnostjo in državo v zvezi z reševanjem umestitve državne avtoceste in tranzitnega prometa skozi območje občine Domžale. 2. Občinski svet Občine Domžale zahteva od Ministrstva za promet in DARS-a, da takoj prenehata s pobiranjem cestnine na uvozu na avtocesto v Krtini, ker se je le to že izkazalo kot ekonomsko neupra- vičeno. Ob tem ugotavljamo, da izogibanje plačevanju na tej cestninski postaji povzroča velike in nepričakovane prometne obremenitve v naseljih Dob, Vir, Domžale in na vseh ostalih cestah v občini Domžale ter na uvozu na avtocesto v Domžalah in bistveno poslabšuje prometno varnost prebivalcev teh naselij. V primeru neizpolnitve te točke sklepa bo Občina Domžale pristopila k izvedbi ukrepov, ki so ji še na razpolago. 3. Občinski svet Občine Domžale zahteva, da se takoj realizirajo sklepi sprejeti na sestanku 30.5.2005 med pred-slavniki Občine Domžale, Ministrstva za promet, DDC, DRSC in DA RS v zvezi z : - preureditvijo križišča na uvozu na avtocesto v Domžalah, - realizacijo obvozne ceste na Viru, - izgradnjo že predvidenega priključka v Studi. 4. Občinski svet Občine Domžale zahteva od Ministrstva za promet, da mesečno obvešča Občino Domžale o aktivnostih v zvezi z realizacijo dogovorjenega. 5. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z novelacijo poročila o izvajanju ukrepov, ki sledijo iz Uredbe o Lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentjakob - Blagovica in Sporazuma, podpisanega med Občino Domžale in DARS, z dne 6. januar 2006 in zahteva poročilo o razlogih za neizvedene ukrepe in terminski plan izvedbe le-teh. 6. Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, daje izgradnja cestninske postaje Krtina in začetek plačevanja cestnine postala izjemna ovira za realizacijo razvojnih projektov v skladu z razvojnimi programi, ki so v sprejemanju, kar bo povzročilo bistveno večje negativne finančne posledice kot jih predstavlja finančni izkupiček novih dodatnih cestninskih postaj. 7. Občina Domžale je pripravljena nadomestiti finančna sredstva do višine 80 mio SIT, ki jih prinaša na letni ravni cestninska postaja Krtina v zameno za istočasno zaprtje cestninske postaje. Odgovor pričakujemo v roku enega meseca. O izredni seji Občinskega sveta Občine Domžale lahko berete na tretji strani. Odgovorna urednica Posodobitev Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik ML/IhfcOf>f da nodo vsi ti učenci in učenke imeli od 1. septembra 2006 bistveno ugodnejše osnovne pogoje za vzgojo in izobraževanje. Gre pri gradnji Osnovne šole Dragomelj vse po načrtih? Vse. Trenutno novo Osnovno šolo Dragomelj opremljamo, OŠ Ven-clja Perka in Osnovna šola Dol pri Ljubljani pa bosta opravili vpis v prve razrede za novo šolo, ki naj bi po osnutku odloka začela z delom septembra 2006, novi šolski okoliš pa bo obsegal naselja Bišče, Dragomelj, Mala Loka, Pšata, Šcntpavel pri Domžalah, Šentjakob ob Savi ter Podgorica pri Črnučah. Pričakujemo, da bomo z Mestno občino Ljubljana pravočasno uskladili vse potrebne akte ter aktivnosti in bo Osnovna šola Dragomelj začela z delom I. septembra 2006, medtem ko bo novi vrtec, ki spada v okvir Vrtca Domžale, svoja vrata odprl predvidoma I - julija 2006 ali najkasneje istočasno z osnovno šolo. Hvala. Pogovarjala se je odgovorna urednica Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domža-lec, kije izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934(1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (I številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Pel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMERNIK, Člani uredništva: SAŠA KOS, JANEZ STIBRIC, BOGDAN OSOI.IN. DARJA ANDRHJKA, JURE FLERIN, METKAZUPANEK in ROK RAVNIKAR- Lektorica: IRENA STARIČ Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti ^ v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK, tel.: 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: ¡nfo@kd-domzale.si URADNI' URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsagospodinjstvabrezplačno.NapodlagiZakonaoDDV (Ur. list RS, Štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: 1R image d.o.o., Podgorje 61 b, 1241 Kamnik Tl»k: Setd.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. stran 3 Občinski svet Občine Domžale na izredni seji Zahtevamo zaprtje cestninske postaje v Krtini in uresničitev drugih ukrepov Občinski svet Občine Domžale se je 18. januarja 2005 zbral na izredni seji, ki je obsegala eno samo točko: Prometna problematika po izgradnji avtoceste skozi občino Domžale in odprtju cestninske postaje v Krtini. Poleg svetnikov in svetnic sta se seje udeležila župana občin Lukovica in Mengeš, podžupan Občine Trzin Franc Mušič, predstavnik Občine Kamnik, Ivan Kenda ter predstavniki: Ministrstva za promet, DDC, DRSC, ter DARS, predsedniki nekaterih KS, predstavnik Policijske postaje Domžale, Brane Hcfcrle, načelnik Upravne enote Domžale ter zainteresirani občani, na seji pa je bilo tudi veliko novinarjev. Delovni predsednik Toni Dragar, podžupan, je najprej dal besedo Cveti Zalokar Oražem, županji, kije v daljši predstavitvi poudarila, da se boji, da gre tudi tokrat za boj z mlini na veter, hkrati pa je po njenem mnenju izražanje nezadovoljstva doseglo skrajno mero. Svojo predstavitev je začela z umeščanjem avtoceste na območje nekdanje občine Domžale ter dogovorom, da tu ne bo cestninskih postaj, ker se AC gradi tudi za lokalni promet, nadaljevala s protestno izjavo občin Domžale, Lukovica in Moravče proti gradnji načrtovanih cestninskih postaj v Lu-kovici in Krtini ter vrsto protestnih izjav in izrednih sej Občine Domžale ter poudarila, da se tri cestninske postaje iz istega »paketa« ne bodo gradile, kar sedaj ne predstavlja le strokovnega temveč politično vprašanje. Nato je zlasti izpostavila naslednje probleme: - neizvedeni ukrepi, dogovorjeni v Uredbi in sporazumu, med katerimi je posebej boleča točka neizveden »jeziček« pri Tosami; - bistveno poslabšanje prometne varnosti v Krtini, Dobu in na Viru ter delu Domžal zaradi izmikanja voznikov tovornjakov in osebnih vozil plačilu cestnine po izgradnji Cestninske postaje Krtina. Pri tem jc opozorila na spremembo Pravilnika o gradnji pomožnih objektov, ki je omogoči legalizacijo črne gradnje v zvezi s tem je na Ustavnem sodišču RS še vedno pritožba občine, ki se po letu in pol še vedno ne rešuje; - nerealizacija dogovorov, sklenjenih na sestanku pri ministru za promet 30. maja 2005: preureditev križišča pri uvozu na avtocesto v Domžalah, cestninska postaja Blagovica (realizirano), priključek Studa ter obvozna cesta ob naselju Vir. Posebej je spregovorila o nepravičnem sistemu cestninjenja, o nestrokovnosti in finančni neupravičenosti odločitve za gradnjo Cestninske postaje Krtina, saj bi se cestninjenje na čelni postaji Kompoljc povečalo tudi v primeru, če CP Krtina OC bi bilo. Predstavila je tudi rezultate štetja prometa, ki so pokazali, da se zelo veliko število voznikov, zlasti v najbolj kritičnih točkah, izmika plačevanju cestnine ter povzroča prav v tem času velik porast prometa in bistveno manjšo prometno varnost za vse, predvsem pa za učence šole v Dobu. Cestninska postaja Krtina pomeni oviro za razvoj občine, promet se bo povečal po gradnji poslovnih con, ter predlagala nov sklep, da Občina Domžale DARS-u nadomesti prihodek od cestnine na omenjeni cestninski postaji, le-ta pa se zapre. V razpravi so sodelovali: Robert Hrovat, SDS, se ne strinja s tem, da sta cestninski postaji zgrajeni le v Lukovici in Krtini, medtem ko ostale tri, sprejete v istem dokumentu. Priključek na avtocesto v Studi ne rešuje problema, stanje prometne varnosti skozi Krtino in Dob, je katastrofalno. Svet KS Dob je večkrat opozoril na ukrepe za umiritev prometa, ki bi lokalno prebivalstvo zaščitili pred prehitrimi vozniki. Predlogu, da se DARS-u nadomesti prihodek od Cestninske postaje Krtina, če jo ta zapre, ne nasprotuje, meni pa, da bi finančna sredstva lahko porabila v druge namene (obnova vodovoda). Problem cestninjenja je potrebno čim prej rešiti, sklepi s skupnega sestanka 30. maja 2005 v večjem delu realizirani, povedal pa je tudi, da so v Proračunu RS v letu 2007 sredstva za semaforizacijo križišča Šaranovičeva Koliška. Dr. Marko Starbek, N.Si, je opozoril na problem prometne varnosti v povezavi z OS Dob ter zahteval ukrepe za varnost vseh ljudi ob lokalnih cestah, ki so zaradi CP Krtina bistveno bolj ogroženi. Opozoril je na problematiko javnega potniškega prometa in odsotnost ministra. Matej Kotnik, župan občine Lukovica, je opozoril na probleme, ki jih je in jih še AC povzroča v Občini Lukovica ter na vpliv obeh bodočih poslovno-indu-Strijskih con na povečanje prometa. Več prometne varnosti bi zagotovile spremembe javnega prometa ter več tovornega prometa na železnicah. Občini Domžale je zaželel vso srečo. Mag. Tomaž Štebc, župan Občine Mengeš, je menil, da je potrebno vztrajati pri realizaciji sprejetih sklepov in dogovorov, da cestninjenja na območju nekdanje občine Domžale ne bo, veliko besed pa je namenil problematiki cestninjenja, ki je po njegovem totalno skrpucalo in sramota za tehnologijo. Predstavil je svoj pogled na razrešitev tega problema avtomatsko cestninjenje na osnovi satelitskega sistema ter poudaril potrebo po prestavitvi tovornega prometa na železnico. Franci Gerbec, SD, je govoril o potrebi po poenotenem regionalnem cestnem programu na osnovi skupnega regionalnega interesa, podprl je mnenje mag. Štebeta o cestninjenju ter predlagal uporabo vseh pravnih sredstev pri razreševanju problemov. Predsedujoči, Toni Dragar, je kot svetnik LDS, ponovno opozoril na dogovor ob sprejemanju lokacijskega načrta AC, da cestninskih postaj na tem območju ne bo, pa tudi na spremembo Pravilnika o graditvi pomožnih objektov, ki je bila osnova za legalizacijo cestninskih postaj, ki so brez vodovoda. Njegovo mnenje je, daje ukinitev Cestninske postaje Krtina edina rešitev za nastale probleme, njena gradnja pa nezakonita. Odgovora na vprašanje zakaj se ne zgradijo še tri cestninske postaje iz istega dokumenta, občina ni dobila, sam pa meni, da je vzrok političen. Zagovarja uvedbo zaprtega cestninskega sistema in ponovno poudarja, da je edina rešitev ukinitev obeh cestninskih postaj Lukovica in Krtina, saj bomo le tako enakopravni z občinami, kjer dogovorjenih cestninskih postaj ne bodo gradili. Janez Stibrič, SDS, je menil, da je sedanje cestninjenje nepošteno, promet pa v občini bistveno povečan tudi v drugih krajih - Radomlje, Vir, Domžale, govoril je tudi o državljanski nepokorščini. Mag. Milan Pirman, LDS, je menil, da se je prometna slika po gradnji AC bistveno izboljšala, po odprtju cestninske postaje pa bistveno poslabšala in ogroža prometno varnost, pretočnost prometa pa tudi razvojne možnosti. Najprimernejši ukrep zanj je (začasna) ukinitev cestninjenja in izvedba vseh dogovorjenih ukrepov Mag. Marko Vresk, LDS, je povedal, da je kot svetnik sodeloval pri sprejemanju Lokacijskega načrta AC ter se tudi zato čuti moralno dolžnega, da se izpolnijo dogovori, sprejeti ob LC. Posebej je opozoril na prometno varnost otrok in predlagal, da Občina Domžale naroči strokovno študijo, ki bo pokazala strokovne ukrepe, s katerimi bi sanirali stanje ter da občina pridobi organizacijo, ki bo pridobila zemljišča, ki so glavna ovira za začetek nekaterih gradenj. Jane/ Limbek, N.Si, je proti Cestninski postaji Krtina in opozarja na povečan promet po gradnji logističnih centrov Hofer in Mercator ter nestrokovno projektiran priključek na AC Domžale, zanimalo ga je tudi, katerih stvari pa ni naredila občina. Simon Mavsar, LDS, je opozoril na podobne izredne seje, ki so bile doslej brez pravih rezultatov, pa tudi na nestrokovne, včasih celo neumne rešitve, ter dogovor o končni rešitvi prometnih tokov z gradnjo obvoznice Želodnik Vodice ter mengeške obvoznice. Edina rešitev je zaprtje Cestninske postaje Krtina, pri čemer bi morali uporabiti vsa legitimna pravna sredstva, ki ji občina še ni uporabila, za pripravo gradiva naj se pridobi pravne strokovnjake, razmišlja pa tudi o evropskem sodišču. Šele nato naj se razmišlja o finančnem nadomestilu za zaprtje cestninske postaje ter o metodah državljanske nepokorščine. Od gostov je prvi spregovoril sekretar na Ministrstvu za promet, Gregor Ficko, ki je v daljši razpravi govoril o dosedanjih oblikah cestninjenja. o potrebi po zbiranju cestnin za sanacijo najetih dolgov za gradnjo AC; o študiji 0 postavitvi cestninskih postaj, kjer je zapisana gradnja petih postaj, ni pa odgovoril, zakaj se tri ne bodo gradile; priznal je, da je bil Pravilnik o gradnji pomožnih objektov spremenjen tudi zaradi legalizacije cestninskih postaj Lukovica in Krtina, in pojasnil, da so spremembe in dopolnitve LN zelo zapleten in zahteven projekt, ob koncu pa zagotovil, da si bo Ministrstvo za promet prizadevalo, da bodo zadeve v zvezi / uredbo in sporazumom realizirane, enako tudi dogovori, sprejeti v maju 2005. Lado Prah. DARS, je govoril o financiranju gradnje AC in najetih posojil, za katere je namenjena cestnina, zato brez cestnin ne bo šlo. Edina rešitev je zaprt cestninski sistem, DARS pričakuje, da bo nov sistem vsaj delno začel delovati v letu 2008; hkrati jc pojasnil, da v primeru zaprtja Cestninske postaje Krtina, ne gre le za izpad 80 mio sit. temveč za mnogo več, .saj se je po njegovem tudi zaradi omenjene cestninske postaje izkupiček na Kompoljah bistveno povečal. Tomaž Košič. DDC, je povedal, da so bili dogovori, sprejeti 30. maja 2005, pri ministru Božiču, realizirani. V zvezi s križiščem pri priključku Domžale je bila narejena prometno tehnična študija, rešitev je prilagoditev krmilnih programov prometnih tokov, kar lahko naredi občina. Podrobneje je predstavil rezultate pobiranja cestnin ter poudaril bistveno povečanje priliva v Kompoljah po uvedbi cestninskih postaj Krtina in Lukovica ter s tem utemeljil ekonomsko upravičenost omenjenih cestninskih postaj. V zvezi s priključkom Studa je povedal, da mora občina pripraviti prometno študijo in ekonomsko upravičenost priključka ter poudaril pomembnost skupnega pristopa reševanja prometnih zagat v okviru regije Franc Černagoj. Zeleni, je menil, da je DARS država v državi, ter želel odgovor na vprašanje, zakaj se preostale tri cestninske postaje, ki so v istem dokumentu kot cestninski postaji Lukovica in Krtina, ne bodo gradile Po njegovem mnenju ni pravega sogovornika za reševanje teh problemov. Pričakuje kulturni dialog. Matjaž Pečovnik, SMS, se strinja z vsemi opozorili, ki so bila dana ter tudi zahteva odgovor na vprašanje, zakaj se nekatere cestninske postaje ne gradijo; k ukrepom je potrebno pristopiti takoj, ne pa čakati na žrtve. Pavel Cerar, LDS, je ponovno opozoril, da v LN ni cestninskih postaj. Sam je že opozoril na nujnost preureditve uvoza na AC v Domžalah, ureditev levega zavijalnega pasu in večjo prisotnost policistov. Zagotoviti je potrebno za vse enako cestninjenje ali ga ukiniti, zahteval je terminski plan uresničitve ukrepov in opozoril na prometno obremenjenost po ureditvi poslovno industrijskih con. Županja Cveta Zalokar Oražem je menila, da spremenjeni krmilni programi prometnih tokov ne rešujejo problematike nestrokovno projektiranega uvoza; v zvezi s priključkom Studa pa poudarila, da bo občina pridobila le analizo števila prometa, ne pa prometne študije. Lovro Lončar, SDS, se je z večino povedanega strinjal, opozoril je na vsebino enega od sklepov; Roman Kurmanšek. SDS, se ni strinjal z izrečenimi »domnevami«, zakaj se ponekod dogovorjene cestninske postaje ne gradijo; zahteval pa je. da se dogovor, sprejet ob LN, da na tem območju ne bo cestninskih postaj, ker bo AC namenjena tudi lokalnemu prometu, spoštuje. Opozoril je na problematiko povečanega prometa, nevarnost za šolarje, ter pomanjkljivosti v zvezi s protipo-plavnimi ukrepi. Odmoru, v katerem so gostje izredno sejo zapustili, je sledila razprava o sklepih, v kateri so sodelovali mag Milan Pirman. LDS, županja Cveta Zalokar Oražem. Janez Vasle, Majda Rudi Pučnik. SDS. Po še enem odmoru pa so po razpravi mag. Marka Starbka, NSi, Simona Mavsarja, LDS in Franca Černagoja. Zeleni, sklepe, ki ste jih lahko prebrali na prvi strani. Minister Božič pa nič... Na izredni seji nismo slišali vzrokov niti opravičila za odsotnost ministra za promet, mag. Janeza Božiča. Odgovorna uradnica Zadnja seja Občinskega sveta Občine Domžale v letu 2005 Proračun za leto 2006, povišanje cen programov vrtcev, sprejet srednjeročni program Knjižnice Domžale... 21. decembra 2005 so se svetniki in svetnice Občinskega sveta Občine Domžale zbrali na zadnji seji v letu 2005, ki jo je tudi tokrat vodil Toni Dragar, podžupan. Po sprejemu zapisnika in določitvi dnevnega reda 31. seje ter uvodni informaciji Dina Bolčine, načelnika Oddelka za finance in gospodarstvo Občine Domžale, so se lotili obravnave in sprejema Odloka o proračunu Občine Domžale za lelo 2006 v prvi obravnavi. Posebej vezana brošura s skoraj 200 stranmi, v kateri je predstavljen proračun, je vzpodbudila k razpravi kar lepo število razpravljavcev, svetniki in svetnice pa so najprej prisluhnili stališčem posameznih odborov. Podali so jih Roman Le-nassi, predsednik odbora za finance in premoženje; Franci Gerbec, predsednik Odbora za prostor; Roman Kurmanšek, predsednik Odbora za komunalne dejavnosti, ter Franc Černagoj, predsednik Odbora za okolje. Vsi odbori so imeli na predlagani proračun sicer kar nekaj pripomb, vendar so vsi tudi menili, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. V razpravi so sodelovali: mag. Marko Vresk, v imenu Svetniške skupine LDS je povedal, daje po mnenju skupine predlog proračuna primeren za nadaljnjo obravnavo, predlaga pa razmislek o morebitnem zadolževanju občine; Janez Limbek, N.Si, je menil, da je proračun solidno pripravljen, pričakuje pa njegovo dopolnitev s poročilom o uresničevanju razvoja v letih 2001 - 2006 tet usmeritve za obdobje 2006 - 2010; pogreša tudi investicije v KS, posebej KS Rova, kjer naj bi uredili športno igrišče; Roman Kurmanšek. SDS, je razpravljal o potrebi po izdelavi poročila, kaj je uresničeno iz sprejete razvojne strategije ter Od desna: najmlajši občinski svetnik Gregor Rovanšek, SD, Franc Poznlč, DeSUS, ter svetnika LDS Anton Preskar In Pavle Cerar o odlagališču komunalnih odpadkov v KS Dob; Franci Gerbec je v imenu Svetniške skupine ZL podprl predlagani proračun, v katerem pa pogrešajo dejavnost občine na področju problematike brezposelnosti; Jakob Smolnikar. SLS. je menil, da je predlagani proračun tehnično primerno pripravljen, vprašal pa o zmanjševanju prihodkov; Skladu in financiranju prizidka OŠ Dob; oskrbi z vodo. ureditvi zemljiškoknjižnega stanja na področju kmetijstva; Robert Hrovat, SDS, je menil, da je proračun tehnično všečno pripravljen, opozoril pa na sredstva za tekoče vzdrževanje cest, sofinanciranje telovadnic ter problematiko gradnje jezička pri Tosami. Po krajšem odmoru so svetniki in svetnice prisluhnili pojasnilom večine načelnikov ter direktorja uprave občine Domžale; v nadaljevanju pa so razpravljali Lovro Lončar, SDS, o kadrovskih popolnitvah uprave in zakonskih podlagah zanje; Majda Rudi Pučnik, SDS, o zamenjavi salonitnih cevi, problematiki skrbi za ostarele ter preventivnih programih za mlade. Po odgovorih Edvarda Je-šenika, direktorja občinske uprave, je Občinski svet Občine Domžale s 24 glasovi ZA sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme v prvi obravnavi Odlok o proračunu Občine Domžale za leto 2006 in ugotavlja, da je primerna osnova za nadaljnjo obravnavo. V nadaljevanju je brez razprave Občinski svet sprejel informacijo o sprejetem Sklepu o začasnem financiranju proračuna Občine Domžale za leto 2006 v obdobju od 01.01.20-06 do 31.03.2006 Cene programov vrtcev so višje V razpravi o predlogu povečanja cen programov vrtcev je najprej kot ravnateljica Vrtca Urša razpravljala Darka Bitenc. nato pa je v imenu Odbora za finance in premoženje predlog o povečanju cen podprl njegov predsednik Roman Lenassi; Franci Gerbec, ZL, je opozoril na formulacijo sklepov, o povečanju cen ter problematiki povečanja cen storitev na področju predšolske vzgoje Mestne občine Ljubljana, pa so razpravljali še županja Cveta Zalokar Oražem, ki je skupaj z direktorjem občinske uprave, EoVardom Ješelnikom. predstavila aktivnosti Občine Domžale na tem področju, ter Franc Poznič, DeSUS. Z 20 glasovi ZA je Občinski svet Občine Domžale sprejel naslednje sklepe: 1. Cene programov vrtcev se povečajo in znašajo mesečno na otroka: - za otroke 1. starostnega obdobja je cena programa 92.228,00 SIT, - za otroke II. starostnega obdobja, kombinirani oddelek in oddelek otrok starih od 3 do 4 leta je cena programa 67.474,00 SIT, - za družinsko varstvo je cena programa 95.035,00 SIT, - za razvojni oddelek 274.965,00 SIT. 1. Staršem otrok, za katere je Občina Domžale po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa in imajo otroka vključenega v vrtec, ki opravlja javno službo izven območja občine Domžale, se plačilo dodatno zniža tako. da plačajo enak znesek kot bi ga plačali, če bi imeli otroka vključenega v vrtec na območju občine Domžale. Dodatno znižanje se uveljavi le v primeru, ko je cena programa v vrtcu, ki opravlja javno službo izven občine Domžale za enak program višja kot cena programa za enak program na območju občine Domžale. Dodatno znižanje velja najkasneje Nadaljevanje na naslednji strani stran 4 DOMŽALE Nadaljevanje s prejSnje strani Sprejeta dva programa do zagotovitve zadostnega števila prostih mest v vrtcih v občini Domžale, kar ugotovi županja s sklepom. 2. Sklepa začneta veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Občine Domžale in se uporabljata od 1.1.2006 dalje. Brez razprave sta bila zaradi razširitve dejavnosti (novi vrtec v okviru Biste ter OS Dragomelj) sprejeta naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojnovarstvenega zavoda Vrtec Domžale v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. 2. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojnovarstvenega zavoda Vrtec Urša v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Nove ulice Po razpravi Romana Kurmanška, predsednika Odbora za komunalne dejavnosti in infrastrukturo, ki je predlagal amandma, je Občinski svet Občine Domžale amandma sprejel ter po njem še naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o združitvi in poimenovanju ulic v naselju Zaboršt in Vir. Tako se na območju KS Slavka Šlandra, v naselju Zaboršt, del Ihanske ceste od mostu čez Kamniško Bistrico do odcepa proti Ihanu, združi s Kopališko cesto, novozgrajena cesta od odcepa za Ihan do križišča pri priključku na avtocesto pa se poimenuje Kopališka cesta. Na območju KS Slavka Šlandra, KS Toma Brejca Vir in KS Dob, se novozgrajena cesta od križišča pri priključku na avtocesto v Domžalah do križišča s Šaranovičevo cesto na Viru poimenuje Virska cesta. Uvodno informacijo k srednjeročnemu programu delovanja Knjižnice Domžale za obdobje 2006 - 2009 je podal Marjan Oujt-man, direktor Knjižnice Domžale, ki se je obenem svetnikom in svetnicam zahvalil za pomoč v zvezi z novo knjižnico. Poudaril je velik pomen knjižnice ter z nekaterimi podatki predstavil stalno povečevanje števila bralcev iz občine Domžale ter drugih občin. Brez razprave je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme srednjeročni program delovanja Knjižnice Domžale za obdobje 2006-2009. Sledila je razprava o predlaganem programu dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2006, v kateri so sodelovali: Franci Gerbec, ZL, ki je predlagal, da se v program vključi še sprejem razvojne strategije, program varovanja dediščine, problematika odlagališa Dob ter ureditev centra Domžal (Tuš); Lovro Lončar, SDS, je opozoril na predvidene lokalne volitve v letu 2006 ter predlagal, da se do poletja smiselno zaključijo pomembnejše točke, kar ni nujno pa prepusti novi sestavi Občinskega sveta; opozoril je tudi na problematiko pregleda nerealiziranih sprejetih sklepov. Svetniki in svetnice so nato sprejeli Program Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2006, skupaj s pripombami. Pod zadnjo točko Vprašanja, pobude, predlogi in sklepi je Jakob Smolnikar, SLS, voščil prijetne božične in novoletne praznike, Saša Kos, LDS, pa opozorila na nefunkcioniranje javne razsvetljave proti Stobu ter problematiko sejnin članov svetov javnih zavodov, imenovanih s strani Občinskega sveta ter v imenu Svetniške skupine LDS voščila vsem prijetne praznike ter vse dobro v letu 2005. Enako je ob koncu seje voščilo izrekel Toni Dragar, podžupan in predsedujoči na seji. S tem je bila zadnja seja Občinskega sveta Občine Domžale v letu 2005 zaključena, na manjši slovesnosti pa so svetniki in svetnice nazdravili novemu letu ter Občini Domžale zaželeli vse dobro v letu 2006. 0. u. Po končani seji so si svetniki In svetnice nazdravili za srečno In uspešno 2006: Roman Kurmanšek, Majda Pučnik Rudi In Janez Stibrič. vsi SOS. V prazničnem razpoloženju: Vinko Juhart, LDS In podžupan, Franci Gerbec In Andreja Jarc Pogačnik, oba SD. In Saša Kos, LDS Nova zloženka Dobrodošli na Rovah Pred koncem leta 2005 je Turistično kulturno društvo Rova v 500 izvodih izdalo zloženko, v kateri predstavljajo Rova z okolico. Na fotografijah, ki sta jih prispevala Marjan Kovač in Gašper Pezdirc, lahko spoznamo posamezne zanimivosti in znamenitosti tega območja, med njimi vse kraje, ki sestavljajo Krajevno skupnost Rova z njihovo kratko zgodovino: Dolenje, Jasen, Kolovec, Rova, Zagorica, Žiče. Še posebej pišejo o starem gradu Kolovec, ki je prvič omenjen že leta 1282 in so ga po Valvasorjevem poročilu v 15. stoletju prevzeli Hohenwarti; o cerkvi sv. Katarine, ki se prvič omenja že leta 1341, zadnjič pa je bila obnovljena v letih 1998/99; o kapelicah in razpelih - križih, ki so jih predniki postavili po vaseh ter kažejo na njihovo visoko pripadnost katoliški veri in zaupanju v božjo pravičnost; med znanimi osebnostmi s tega območja posebej predstavljajo Jerneja Andrejko pl Livnogradskega, podpolkovnika cesarske garde, pisatelja in častnega občana Rov, ki je bil rojen 20. avgusta 1850 v Dole-njah, beremo pa lahko tudi o Lukovi bolnici, ki sojo leta 1943 zgradili pod vodstvom Jožeta Pirša-Luka, maja 1944 pa odkrili Nemci. Besedilo so prispevali Edo Rems, Tadej Šinkovec in Katarina Pezdirc, lieno zloženko je oblikoval Gašper Pezdirc, natisnila pa Tiskarna EK Emil Kiselak. Zloženka je velik prispevek k promociji tega območja pa tudi prijetna informacija o zgodovini in sedanjosti Krajevne skupnosti Rova. Izdajatelju in založniku, Turistično kulturnemu društvu Rova iskrene čestitke. Vera Vojska Brez možnosti za ustanovitev Mestne občine Domžale V zadnjem času, še posebej pa po spremembi Zakona o lokalni samoupravi, ki je znižal kriterije za ustanavljanje novih občin na 2000 prebivalcev, smo mnoge občine - med njimi tudi Domžale - izrazile pobudo za ustanovitev mestne občine. Dejstvo je sicer, da takšna ustanovitev v tem trenutku sploh ni mogoča, saj je bila ob zadnjih spremembah Zakona o lokalni samoupravi črtana določba, ki govori o postopku za njihovo ustanovitev, prav tako pa so v zakonu še vedno nerealne določbe o pogojih za ustanovitev, ki jih ne izpolnjuje nobena občina - kandidatka, seveda pa tudi večina že obstoječih ne, kar seveda kaže na ustavno in zakonsko spornost njihovega obstoja. Status mestne občine po obstoječem zakonu lahko dobi mesto, če ima najmanj 20 000 prebivalcev in 15 000 delovnih mest, od tega najmanj polovico v terciarnih in kvartarnih dejavnostih in je geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja. Status mestne občine dodeljuje po prej opravljenem referendumu (za katerega smo s spremembo predlagali, da ga v zakonu črtamo) državni zbor. V Sloveniji imamo trenutno 193 občin (Državni zbor pa je razpisal referendum za ustanovitev še za 18 novih občin), od teh je 11 mestnih občin, ki so bile določene leta 1994, kasneje nobena. V občini Domžale imamo v tem trenutku več kot 30.000 prebivalcev, a žal le nekaj več kot 10.700 delovnih mest. V letošnjem letuje državni zbor na pobudo vladajoče koalicije s spremembo Zakona občutno omilil pogoje za ustanavljanje novih občin, saj je izjemoma (kar pa je očitno postalo pravilo, saj so vse novopredlagane občine, razen Ankarana, pravzaprav izjema) mogoče ustanoviti občine z najmanj 2000 prebivalci, kijih bo možno ustanavljati v nedogled. Mnogi poslanci LDS smo opozarjali na številne negativne posledice nadaljnje teritorialne delitve Slovenije, ki lahko tako poteka časovno neomejeno in s tem drobljenje obstoječih predvsem večjih in mestnih slovenskih občin. Slednje vnaša v sistem lokalne samouprave nestabilnost in onemogoča učinkovito izvrševanje nalog lokalne samouprave. Med predlogi je kar nekaj novih občin, ki bodo občutno oslabile že obstoječe mestne občine -Novo mesto, Koper, Nova Gorica. Mnoge bodo nastale tudi zaradi zelo špekulativnih namenov speljati mestni občini pomembne finančne vire. Državni zbor je z novelo zakona, sprejeto na julijski seji 2005, črtal tudi določbe, v katerih so našteti pogoji, ki naj bi jih izpolnjevala mestna občina, prav Jako so bile črtane določbe o nalogah, ki naj bi jih opravljale mestne občine. V času spreminjanja zakona smo na Vlado občine, ki se potegujemo za mestno občino, naslovile pobudo, da omili pogoje za ustanovitev občin, a žal pravega argumentiranega odgovora nismo nikoli prejeli. Slednje kaže neprimeren odnos vladajoče koalicije do občin in večjih naselij, ki se potegujejo za status mesta in mestnih občin in nadaljevanje protiurbane politike. V dosedanjih treh postopkih ustanavljanja občin v preteklih letih so poslanci in občine predlagali ustanovitev več mestnih občin, a žal niso bili nikoli uspešni. Predlogi so bili zavrnjeni, ker niso izpolnjevali z ustavo in zakonom določenih pogojev, kar pa smo poslanci in poslanke - predlagatelji sprememb Zakona o lokalni samoupravi, s prvo podpisano Cveto Zalokar-Oražem - želeli spremeniti. Tako bi pogoji postali realni in razumni, prilagojeni tudi stanju v že oblikovanih mestnih občinah. Nikakor se nismo strinjali z odgovorom, da bo vlada razmislila o spremembi pogojev za ustanovitev mestnih občin šele po tem, ko bo znan koncept uvedbe druge ravni lokalne samouprave in ko bodo ustanovljene pokrajine, saj to po našem mnenju ni v nikakršni neposredni zvezi. Nove mestne občine nimajo neposredne zveze z bodočimi regijskimi središči - za te se že dolgo ve, katera so, res pa je, da bi mnoge lahko postale nekakšna središča druge stopnje znotraj bodočih regij, saj vendarle opravljajo in vršijo mnoge centralne dejavnosti. Po veljavnem zakonu se kažejo neenakosti med pogoji, ki jih izpolnjujejo obstoječe mestne občine in tistimi, ki bi jim za tak status morale zadostiti potencialne nove mestne občine. Da bi takšno neenakost odpravili, bi lahko omilili število prebivalcev kot tudi število delovnih mest ali pa celo ukinili za lase privlečen kriterij števila delovnih mest. Tako pa v tem trenutku niso zagotovljene možnosti za enakopravno obravnavo predlogov za ustanovitev novih mestnih občin glede na omiljene pogoje za ustanovitev občin, ki se ne potegujejo za status mestne občine. Še posebej, če se zavedamo, da so bile s spremembami členov veljavnega zakona, ki so določale naloge mestnih občin, razlike med občinami in mestnimi občinami glede notranje organiziranosti in izvrševanja nalog na ravni zakona skorajda v celoti odpravljene. To samo še dodatno potrjuje mačehovski odnos vladajoče koalicije do urbanih, mestnih okolij, saj tu praviloma nimajo oblasti in političnega pomena, zato delajo celotni državi s tem veliko škodo. Predlagatelji novele zakona smo menili, da bi bilo treba zakon spremeniti tako, da bi se omilili pogoji za pridobitev statusa mestne občine, saj niti obstoječe mestne občine ne izpolnjujejo vseh predpisanih pogojev po veljavnem zakonu. Pri oblikovanju novih pogojev bi bilo zato smiselno upoštevati raven, ki jo sedaj izpolnjujejo nekatere mestne občine in tako pogoje oblikovati glede na sedanje stanje. Poleg tega bi veljalo poenostaviti tudi postopek za pridobitev statusa, saj tovrstna sprememba nima takšnih posledic kot ustanovitev nove občine ali spremembo meja občine. Po veljavnem zakonu se kažejo neenakosti med pogoji, ki jih izpolnjujejo obstoječe mestne občine in tistimi, ki bi jim za tak status morale zadostiti potencialne nove mestne občine. Da bi takšno neenakost odpravili, predlagamo, da se zniža kriterij števila prebivalcev in števila delovnih mest. Občine Radovljica, Domžale, Jesenice, Kamnik, Ravne na Koroškem, Krško, Brežice, Litija, Piran in Trbovlje si že dolgo prizadevamo za pridobitev statusa mestne občine, saj imajo dolgo mestno tradicijo. Menimo, da nam zakonodajalec onemogoča hitrejši razvoj, ki bi ga lahko imele, a jim je onemogočen zgolj zaradi nedoseganja nemogočih kriterijev. Z obstoječo zakonodajo je potencialen razvoj onemogočen tudi nekaterim drugim občinam, kot so npr. Zagorje ob Savi, Škofja Loka, Tržič, Ormož, Žalec, Kočevje, Slovenska Bistrica in še bi lahko naštevali. Ob tem dodajamo, da bi zaradi potencialnih možnosti in dolge zgodovinske mestne tradicije lahko imeli tudi določene izjeme, čeravno število prebivalcev ne bi smelo biti manjše kot 12.000. Med te izjeme bi lahko npr. uvrstili tudi občine Idrija, Postojna in Slovenske Konjice. Iz razprave poslanca SDS mag.Tomaža Štebeta: »Osebo mislim, da ne bi smelo biti prevelike želje ustanavljati mestne občine iz razlogov pridobivanja nekih posebnih podpor s strani države. /.../ Tako da tukaj je treba k zadevi pristopiti celovito. Res pa je, da če država k temu ne pristopi, prihaja do takšnih pobud. V naši občini imamo gledališče in muzej, oba sta privatna, pa bomo težko kandidirali za mestno občino /... /In v Sloveniji v resnici nimamo pravih mest. Ne bom rekel velemest, ampak pravih mest nimamo. In ta dolg reklamni vložek gospe županje iz Domžal, pomeni samo to, da so ambicije Domžal in relativna primerjalna uspešnost osnovane predvsem na slabostih Ljubljane, ki enostavno ne more iz svoje zaostalosti in ne zna upo_ rabiti vseh virov, ki jih ima na razpo-lago./..-/- Predvsem pa naj predlagatelj rnalo samokritično razmisli tudi o tem, da je urbanizem tisto pravo mesto, kot je jedro mestne občine pomembno. Nekatere občine, ki so predlagane, nimajo niti zgodovinske osnove, niti urbanistične osnove, da imajo ustrezno koncentracijo, pomembne javne institucije, zalo, da lahko govorijo, da so mesto, v tem vsebinskem smislu in da na osnovi tega lahko zagovarjajo pomen biti mestna občina.« Sicer pa se s problematiko mest ukvarja tudi Strategija prostorskega razvoja Slovenije in kot mestna središča nacionalnega pomena našteva mestne občine, nato pa dodaja tudi somestja, v katerih so skoncentrirane funkcije države, poslovne, storitvene in kulturne institucije. In ravno ta somestja so tista območja iz katerih prihajajo zahteve za mestne občine (npr. Domžale - Kamnik, Jesenice - Radovljica; Koper - Piran - Izola; Trbovlje - Zagorje-Hrastnik; Ravne na Koroškem - Slovenj Gradec - Dravograd). Povedati je potrebno, da bi status mestne občine takšni občini prinesel tudi višja finančna sredstva, saj bi se občinam, ki bi pridobile status mestne občine, povišala primerna poraba na prebivalca za približno 2 %. To je korektno, saj takšne občine tudi sicer brez statusa opravljajo številne centralne dejavnosti za širšo okolje - so sred- Dcl razprave poslanca SDS Roberta Hrovata ob obrazložitvi glasu, zakaj bo glasoval proti: »Navedel bom tri razloge, zakaj nc bom podprl predloga zakona. Prvi je stališče Vlade, ki nedvoumno govori o tem, da se bo okrog ustanavljanja mesnih občin govorilo pri ustanavljanju pokrajin oziroma pri regionalizacijj. Drugi razlog je, da so pogoji tako znižani, da bo zdaj lahko postala mestna občina vsaka upravna enota, kar se mi zdi popoln nesmisel, tretji razlog pa je, da sle predlagatelji izbrali najlažjo možno pot, najlažje je spremenili zakon, jaz pa mislim, da bi bilo veliko boljše, če bi v teh občinah, oziroma ti predlagatelji, ki ste predlagali spremembo zakona, povečali to razvojno naravnanost. Namreč, bom povedal primer. Občina Domžale postaja spalno naselje, od 30 tisoč prebivalcev imamo samo 9 tisoč delovnih mest. Nad tem se je treba zamisliti.« nješolski centri, imajo regijske knjižnice, mnoge tudi gledališča, muzeje, so kulturna in športna središča, v mnogih nastajajo visokošolske institucije, organizirajo širši javni prevoz, v njih so sedeži centrov za socialno delo, zavodov za zaposlovanje, upravnih enot, davčnih izpostav ... Poleg tega naj bi se poenostavil tudi postopek za pridobitev statusa mestne občine, saj pridobitev statusa ne bi imel takšnih posledic kot ustanovitev nove občine ali sprememba meje občine. Zato izvedba referenduma oz. ugotavljanje volje občanov ni potrebno. Ker gre pri mestnih občinah za spremembo STATUSA znotraj obstoječih meja, ki je lahko opravljen kadarkoli, se odpravlja tudi skrajni rok, ki ga zakon določa za ustanovitev občine. Toda žal sprememba Zakona v lokalni samoupravi, ki jo je obravnaval Državni zbor na zasedanju, 19. decembra 2005, m prejel zadostne večine za nadaljevanje postopka. Zanj je glasovalo 29 poslank in poslancev LDS in S D ter poslanca manjšin, proti pa 43 (S°S, SLS, Nsi, Desus). Tako je ponovno ustavljena in onemogočena sleherna možnost za pridobitev statusa mestne občine katerikoli slovenski občini. Seveda pa sem kot predlagateljica najbolj razočarana, da sta proti spremembi zakona, ki bi omogočila oblikovanje mestne občine Domžale glasovala tudi oba poslanska kolega z našega področja - Robert Hrovat in Tomaž Štebe, celo več, v razpravi sta celo glasno nasprotovala takšni možnosti ter navajala napačne podatke (npr. o številu delovnih mest). Cveta Zalokar- Oražem, županja Občine Domžale In poslanka v Državnem zboru RS KAJ JE NOVEGA Posodobitev Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik Slovesen podpis predinvesticijske zasnove V uvodu je dr. Olga Burica, direktorica CČN, na kratko predstavila sedanje delovanje čistilne naprave, katere lastniška struktura je naslednja: Občina Domžale (40,5%), Občina Kamnik (40,0%), Občina Mengeš (15,0%) in Občina Trzin (4,5%). Lastnice infrastrukturnih objektov v okviru CČN so s Pogodbo o upravljanju pooblastile Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik d.o.o.. da uporablja objekte za izvajanje obvezne gospodarske javne službe čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode. CČN je bila projektirana v letu 1975, obratuje pa od leta 1981. (nadaljevanje s prve strani) Projektirana je bila za kapaciteto 200.000 PE samo za čiščenje ogljikovih spojin. Tako naprava, ki sc je z dograditvami in obnovami sproti prilagajala novi zakonodaji, danes ne izpolnjuje zahtev zakonodaje, saj ta zahteva tudi čiščenje dušikovih spojin in fosforja. Pri odločitvi za eno od več-ih variant tehnoloških postopkov so upoštevali naslednje kriterije: upoštevanje veljavnih slovenskih predpisov in KU direktiv; uporaba tehnoloških postopkov čiščenja, ki ne zahtevajo večjih predelav obstoječih objektov; čim večja stabilnost obratovanja in s leni obratovalna varnost ter zmerni obratovalni stroški in zmerni stroški gradnje. Novi zemljevid Domžal Pred kratkim je Občina Domžale izdala in založila nov zemljevid občine, v okviru katerega lahko najdete KARTO OBČINE v merilu 1 : 25000 ter MESTNI NAČRT v merilu 1 : 9000. Vsebino zemljevida so pripravili Pavel Pevec, Vera Vojska in Igor Kuzmič, slednja dva sta prispeva- DOMŽALE Ml SI M NAČRT 1:9000 la tudi besedilo, medtem ko je obe karti izdelal (icodetski zavod Slovenije. d.d. izvedba pa je bila v rokah Matjaža Pevca in Iztoka Kariža. Fotografije je prispeval Foto studio Aco Majhenič Domžale, natisnil pa Schwarz d.o.o. iz Ljubljane. Besedilo je Dude d.o.o. prevedlo v angleški in nemški jezik. V zemljevidu boste našli telefonske številke vseh pomembnejših javnih zavodov, številne novejše fotografije o najpomembnejših zanimivostih in znamenitostih posameznih krajev, lažje pa boste našli tudi posamezne ulice, saj so ob mestnem načrtu tudi seznami krajev, ulic in cest v širšem centru občine Domžale. Pripravljavci in izdelovalci tako karte občine kot mestnega načrta so se trudili, da bi dosedanji zemljevid, ki je obsegal še vse nekdanje občine, posodobili ter vanj umestili vse nove ulice in ceste ter objekte in druge novosti. Če jim morda vse ni stoodstotno uspelo, prosijo za razumevanje, bodo pa veseli vaših pripomb, predlogov in pobud, kijih bodo upoštevali pri drugih publikacijah, ki sc pripravljajo ob morebitnem ponatisu zemljevida. Pošljite jih na naslov: Komisija za turizem Občine Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Novi zemljevid lahko dobite v re-ceptorski službi pri vhodu v stavbo Občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69. 0. u. Finalni košarkarski turnir Pokalnega prvenstva Slovenije SPAR Vse ljubitelje košarke obveščamo, da bo v domžalski hali Komunalnega centra od 16. do 19. februarja 2006 finalni turnir Pokalnega prvenstva Slovenije za Pokal Spar. Razpored tekem: četrtek, 16. februar 2006 - četrtfinale 18.00 Par A: llelios Domžale : Llektra Lsotech 20.30 Par B: Loka kavaTCG : Union Olimpija petek, 17. februar 2006 - četrtfinale 18.00 par C: Pivovarna Laško : Geoplin Slovan 20.30 par D: Rogla : Kraški zidar Jadran kras sobota, 18. februar 2006 - polfinale 18.00 1: zmagovalec para A : zmagovalec para B 20.30 2: zmagovalec para C : zmagovalec para D nedelja, 19. februar 2006, ob 16. uri - finale Dobrodošli Košarkarski klub Hellos Domžale Cilj investicije, za katero je bila podpisana predinvesticijska zasnova, je rekonstrukcija čistilne naprave, ki bo: - reševala problematiko čiščenja odpadne vode v regiji - za 83.200 prebivalcev za vsaj 20 letno obdobje; - zagotavljala varno obratovanje v okviru zakonskih omejitev in standardov; - zagotavljanje zmanjševanje čezmernega obremenjevanja okolja in upoštevanje vseh okoljskih standardov. Hkrati pa je cilj investicije tudi optimiranje stroškov čiščenja komunalne vode na območju regije s priključitvijo vseh virov komunalne vode, ki gravitirajo na CČN ter ponudba kapacitet ČČN za čiščenje tehnološke vode industrijskih uporabnikov na območju občin, lastnic komunalne infrastrukture, kakor tudi za čiščenje tehnoloških substratov, kuhinjskih odpadkov in grezničnih odplak za izven. Po dogovoru vseh občin, lastnic CČN, je bil v letu 2003 oblikovana posebna Projektna skupina, ki jo vodi Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale, ki je na enajstih sestankih pripravila vse potrehno za svečani podpis že omenjene predinvesticijske zasnove. Načrtovana obremenitev čistilne naprave v 20-letnem obdobju, upoštevajoč rast števila prebivalcev, prik^učitev nekaterih drugih občin (Komenda, Vodice, Cerklje, Brnik?) in potrebe industrije ter drugih porabnikov, je 200.000 kapacitet, od katerih Občina Domžale trenutno zaseda cca 36.400 enot z rezervami pa ima na razpolago ca 60.000 PE. Vrednost celotne investicije je blizu 7 mio eurov, skupaj z še potrebnimi gradnjami kanalizacijskih vodov v občinah, pa naj hi presegla celo 10 mio evrov. Del finančnih sredstev je CČN že zagotovila sama iz lastnih sredstev, del jih bodo prispevale občine, podpisniki in CČN pa precejšen del sredstev pričakujejo tudi iz evropskih skladov. V pogovoru pred podpisom predinvesticijske zasnove so županja in župani poudarili pomen dobrega dela CČN, predvsem pa kvalitetnega čiščenja vseh odplak, hkrati pa tudi svojo pripravljenost, da občine v okviru možnosti, tudi finančnih, sodelujejo pri rekonstrukciji centralne čistilne naprave, posebej pa se je domžalska županja Cveta Za-lokar Oražcm zahvalila vsem, ki že in še bodo poskrbeli, da bo rekonstrukcija CČN opravljena strokovno. Dogovorili so se tudi, da ob prvi priložnosti povabijo ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika ter ga seznanijo z investicijo. 0. U. C/Hodno M meri - popravili - iadelava inaiuianiskili. poročnih m večernih oblek - izdelava plesnih oblek (laiin m standard) Karmen Bergant s.p. Dvoriakova ulica 2A, Vir pri Domžalah Tel.: 01/ 7210 580 GSM 031/658 717 Deset novih štipendistov Občine Domžale Kdor upa, vztraja, kdor vztraja, zmaguje Za naslov prispevka o desetih novih štipendistih Občine Domžale, ki so tik pred koncem leta podpisali štipendijske pogodbe, sem si izbrala misel bodoče arhitektke Anje Rupnik, saj se mi zdi, da odraža razmišljanja vseh mladih, ki so jim bile podeljene štipendije Občine Domžale. Letos je bila slovesna podelitev že enajstič, saj so bile prve štipendije Občine Domžale podeljene v letu 1995 ter so bile sprva namenjene predvsem nadarjenim dijakom in študentom, kasneje pa so se jim pridružile še štipendije za socialno ogrožene, za deficitarne poklice ter za kandidate iz kmečkih družin. Štipendije so marsikateri dijakinji oz. študentki ali dijaku oz. študentu pomagale, daje lažje doštudiral, hkrati pa sije s tako pridobljenim denarjem pomagal pri kvaliteti svojega študija. Številni so si je tako ob pomoči občine pridobili ne le univerzitetno izobrazbo, temveč bi med štipendisti našli že tudi magistre in doktorje znanosti, ki vsi priznavajo, daje šlo z občinsko štipendijo lažje. Tudi v letošnjem seznamu novih štipendistov in štipendistk, ki jim je na slovesnem podpisu pogodb nekaj V2podbudnih besed namenila /upanja Občine Domžale. Cveta Zalo-kar Oražem, z njihovimi pravicami in dolžnostmi pa jih je seznanila Kristina Slapar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, imamo same zelo pridne dijake in študente, umetnike, prostovoljce, aktivne v društvih in organizacijah, vse pa trdno odločene, da ob uspešnem študiju tudi v prihodnje koristno preživljajo prosti čas in se po svojih močeh udejstvujejo na različnih področjih. Tako si je Tjaša ZUPANEK. odlična dijakinja 2. letnika Gimnazije Poljane, že v osnovni šoli pridobila številna priznanja, sedaj pa se dodatno uči tuje jezike, pleše jazz balet v Akademiji lepih umetnosti, se druži s prijatelji in udeležuje dejavnosti v Akumulatorju. Ljubiteljica narave, tujih jezikov in glasbe Spela KRALJ, dijakinja 2. letnika Gimnazije Domžale, iz Dragomlja skupaj z bratom Matejem že vrsto let pleše. Uvrščata se med najperspektivnejše plesne pare v Sloveniji in se že doslej lahko pohvalita s petimi naslovi državnih prvakov, pa tudi z uvrstitvijo v finale na turnirju v meki plesa - Blackpolu. Domžal-čanka Ana Marjetka GROŠELJ obiskuje 4. letnik Gimnazije Domžale in je najboljša v razredu, obiskuje dodatne izobraževalne ure, mednarodni program MEP1, ukvarja se z jogo, dela z ostarelimi ljudmi, se uči ruščino, je članica kinološkega društva, veliko bere. pleše in bo študirala biologijo, saj jo zanima ogroženost rastlinstva in živalstva. Anja RUPNIK je študentka 2. letnika arhitekture, obiskovala je likovno šolo Vere Terstenjak, se stalno izpolnjuje, dobila je že več nagrad za svoja dela, sprošča pa se ob ka-rateju. Damjan B1DER je študent 5. letnika Medicinske fakultete, hkrati pa študent 3. letnika dentalne medicine, gasilec, šahist, ki je opravil tudi tečaj za animatorje in vodenje skupin. Dela tudi v Študentskem klubu ter skupnosti katoliške mladine, pomagal je pri organizaciji evropskih srečanj mladih. Barbaro MARINČEK iz Češenika, odlično dijakinjo 3. letnika Gimnazije Ledina, odlikuje odlično znanje angleščine, pomoč sošolcem ter delo v Turistično rekreativnem društvu Turnše, Češenik, POD Dob in pri tabornikih. Najverjetneje bo študirala jezike - morda tudi kitajščino ali japonščino. Irena DOKE iz Ihana je dijakinja 2. letnika Gimnazije Domžale, članica Smučarskega kluba Ihan, biatlonka, dobra šahistka/ tabornica, ki sodeluje v dramskih krožkih. Pevskem zboru Felicita. tudi članica PGD Ihan, ki se lahko pohvali tudi s priznanji za znanje angleščine. Blaž KOMAR je dijak Srednje šole Domžale, predvsem športnik, ki ima rad košarko in nogomet, vključen tudi v Mepi; Blaž KRIŽNAR je dijak drugega letnika Srednje lesarske šole, že dobro poznan zaradi miniaturnih izdelkov iz lesa, s katerimi se je že večkrat predstavil na različnih razstavah; tako je izdelal že grad Krumperk, rad pa bi izdelal tudi domžalsko cerkev. Maja VEZENŠEK je dijakinja 2. letnika Srednje zdravstvene šole, rada poje, igra kitaro in sinte-sajzer. slika, piše za šolski časopis, dela kot prostovoljka ter bi rada postala babica ali pediatrinja. Vsem štipendistkam in štipendistom želimo veliko uspeha! 0. u. Mladostje samo vasa Prve štipendije za nadarjene dijake in študente je Občina Domžale kot prva v Sloveniji podelila v šolskem letu 1995/1996. Kasneje so se jim pridružile še štipendije za socialno ogrožene, za deficitarne poklice ter za dijake in študente iz kmečkih družin. Skupaj se je do danes med štipendiste Občine Domžale vpisalo 116 mladih. Mnogi med njimi so danes že uspešni strokovnjaki na svojih področjih, uspešni poslovneži, zdravniki in glasbeniki, nekateri pa se lahko pohvalijo tudi z magistrskimi in celo doktorskimi nazivi. Z željo, da se seznanijo in izmenjajo izkušnje, je županja Cveta Zalokar Oražem skupaj s podžupanom Toni-jem Dragarjem in načelnico Oddelka za družbene dejavnosti, Kristino Slapar, povabila štipendiste, trenutno jih štipendije prejema 29, med njimi 13 študentov in študentk, na srečanje, ki bi ga lahko poimenovali tudi srečanje najboljših med najboljšimi, saj vsaj razpis štipendij prinese vrsto nadarjenih, pridnih in prizadevnih dijakov in študentov, med katerimi občinske štipendije resnično dobijo le najboljši. Zbrani so najprej prisluhnili kratki informaciji o življenju in Ljubitelji drsanja, pozor Rekreativno drsanje v Športnem parku odslej brezplačno drsalk, ki so last lastnika drsališča. Pričakujemo, da boste ugodnost v največji meri izkoristili in vam želimo veliko prijetnih užitkov vse dni do konca drsalne sezone. Odgovorna urednica »Ker bi želeli, da drsališče v Športnem parku Domžale v kar največji meri izkoristijo vsi ljubitelji drsanja in ker bi želeli ta rekreativni šport promovirati tudi v naši občini, smo se odločili, da bo odslej drsanje brezplačno,« pravi podžupan Toni Dragar, eden od pobudnikov brezplačnega drsanja. Njegov predlog je Zavod za šport in rekreacijo Dom- žale takoj realiziral in se z lastnikom drsališča dogovoril za spremembe. Brezplačno drsanje ne velja za organizirane skupine (šolski športni dnevi, druge skupine) izven rednega obratovalnega časa, ki je sicer med 14.00 in 20.00 uro, ter ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 20. ure. Prav tako ni brezplačna izposoja Računovodski servis cosmos Podjetje zo storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1 1230 Domžale 01/721 30 18 delu v občini Domžale, s poudarkom na družbenih dejavnostih, se seznanili s pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz štipendijskih pogodb, nato pa postavljali vprašanja na teme, ki jih najbolj zanimajo. Prepričali smo se lahko, da jim ni vseeno, kaj se dogaja v občini, kjer živijo. Zanimala jih je bodoča Osnovna šola Dragomelj, pohvalili so novo knjižnico in povedali, kaj od nje še pričakujejo; povpraševali so po možnosti vključevanja mladih v različne aktivnosti, zanimala pa jih je tudi bodoča ureditev centra Domžal in v njenem okviru umestitev prodajno - zabavnega centra TUŠ. Pri tem so opozorili tudi na neizkoriščenost nekdanjih prostorov kina Domžale, pohvalili delo domžalske gimnazije in uspehe nekaterih športnikov in klubov, zelo zanimivo pa je bilo tudi razmišljanje o tem, kako bi Domžale tudi ob vikendih postale zanimivejše za obiskovalce domače in tuje, saj je po njihovem mnenju veliko možnosti in priložnosti za to, da Domžale postanejo privlačnejše tudi za Ljubljančane in druge iz okolice Domžal. Prijetno druženje se je zaključilo s prijetnimi pogovori med starimi prijatelji in novimi znanci, ko so na domove odhajali tudi z manjšim darilom občine, ki ga bodo lahko izkoristili za nakup strokovne literature. Vsem štipendistom uspešno drugo polovico letošnjega šolskega leta in vse do konca. 0. u. IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 6 LDS USCRALNA DEMOKRACIJ*. SLOVENIJE Priprave na lokalne volitve LDS Domžale je že pričela s pripravami na lokalne volitve 2006. Ocenili smo, da je to čas, da se čimbolj aktivira celotna stranka ter da je potrebno tako glede županske kandidature kot kandidatur za občinske svetnike in svetnice pa tudi za svete krajevnih skupnosti čim prej sprejeti konkretne dogovore. Vodstvo občinske LDS bo v kratkem sprejelo konkretni program aktivnosti občinskega odbora do volitev, pri čemer bomo ob kandidatih posebno skrb namenili oceni delovanja LDS \ sedanjem in preteklih mandatih ter usmeritvam LDS v prihodnjem mandatnem obdobju. Pri tem ugotavljamo, daje Občina Domžale tudi v zadnjem mandatnem obdobju pod vodstvom županje Cvete Zalokar Oražem. članice LDS. in z delovanjem svetnikov in svetnic LDS v Občinskem svetu ()bčine Domžale uspešno nadaljevala celovit razvoj občine. To bo tudi temelj za oblikovanje našega predvolilnega programa, v katerem bomo zagovarjali enakomeren celovit razvoj vseh območij naše občine ter realizacijo že dogovorjenih nalog, razmišljamo pa tudi o nekaterih novostih, s katerimi bomo zanesljivo prijetno presenetili. Glede na dosedanje delo LDS v občini Domžale pričakujemo tudi v prihodnje podporo in zaupanje volivcev in volivk. LDS Domžale bo do konca meseca ustanovila volilni štab, pričela z oblikovanjem kandidatne liste za ob-čioski svet ter svete KS, posebno skrb pa bomo namenili tudi kandidatu za župana Občine Domžale. Pripravili bomo tudi podroben medijski načrt, s pomočjo katerega bomo vse občane in občanke, tudi preko Slamnika, sproti seznanjali z našimi aktivnostmi. LDS Domžale Nasprotujemo odhodu slovenskih vojakov v Irak »Pred časom, ko je Janez Janša namignil, da bi Slovenija utegnila v Irak poslati vojake, je LDS opozorila, da te odločitve vlada ne more sprejemati sama. Ne vem. kakšne nove argumente in nova dejstva so našli gospodje Janša. Rupel in Erjavec za napotitev naših vojakov v Irak,« je ob sklepu Vlade RS. da v Irak napoti štiri slovenske vojake, dejal Jelko Ka- ' cin. predsednik LDS Slovenije, ter nadaljeval, »da je to sedaj postala samostojna odločitev vlade, o tem nas ni obvestila niti se ni z nami. kot opozicijo, posvetovala - in s tem sedaj sama izpostavlja življenje naših vojakov. Samo upamo lahko, da imajo odgovore, kako ukrepati, če bi prišlo do ugrabitve slovenskih vojakov v Iraku.« LDS Domžale odločitvi Vlade RS nasprotuje, saj je prepričana, da za- radi te odločitve že danes živimo v manj varni državi, za posledice te »nonšalantno« sprejete odločitve, kije slaba, nepremišljena in škodljiva ter predstavlja obrat v slovenski zunanji politiki, bo moral politično odgovornost prevzeti premier Janez Janša. V času, ko mnoge države svoje vojake iz Iraka umikajo, se je Slovenija / odločitvijo vlade neposredno vmešala v iraško krizo. Pri tem pa število vojakov, ki odhajajo v Irak, ni pomembno. S tem dejanjem je sedanja vlada spremenila slovensko zunanjo politiko v primerjavi s prejšnjo vlado, ki je sicer obljubila humanitarno pomoč in usposabljanje iraških varnostnih sil v tretjih državah, vendar je obenem vedno odločno zavračala pritiske v zvezi z napotitvijo slovenskih vojakov v Irak. LDS Domžale Politična kultura Tudi tisti med vami, ki ne veste natanko kaj pomeni gornji pojem, ste zanj prav gotovo že slišali. Gre za obliko mesebojenega političnega (ne)dogovorjanja, ki pa se od primera do primera razlikuje, odvisno od specifičnega družbenega okolja. Razlike pa so tako med posameznimi državami, kot tudi znotraj teh držav (npr. vaško in mestno okolje). Politična kultura naj bi bila tudi najtesneje povezana s stopnjo demokracije v določeni družbi. Višja kot je demokratičnost, višji je tudi prag politične kulture, kar pomeni stopnjo dogovarjanja na taki stopnji, ki lahko vsem udeležencem dialoga prinese zadovoljiv rezultat. Gre za oklestitev osebnega, parcialnega interesa v korist kolektivnega, oziroma skupnega dobra. Zasledovanje pretežno prvega, pomeni nizko stopnjo politične kultivira-nosti, po drugi strani pa je prednost drugega, v praksi sila redka, vendar pa pomeni visoko stopnjo obče politične ozaveščenosti. V neposredni povezavi s pojmom politične kulture je tudi "fenomen nepotizma, ki pomeni prednostno obravnavanje sorodnikov ali kakšnih drugih »tesnejših zaupnikov« pri zaposlovanju v javni upravi, ne glede na strokovne reference. Na tej točki morda ni odveč poudariti, da nepotizem nikakor še ne more pomeniti zaposlitve določenega človeka iste politične usmeritve, kot je dotična oblast, če le-ta izpolnjuje določene »strokovne zahteve«, ki jih določeno delovno mesto pač terja. S tem pa seveda nimam v mislih trenutne manifestacije ideje ministra za javno upravo Gregorja Vi-ranta, ki reducira strokovno usposobljenost vseh direktorjev občinskih uprav, za katere ne bo več pogoj visoka stopnja izobrazbe, pač pa bo zadostovala že določena »strokovna usposobljenost,« ki obenem ostaja popolnoma nedefinirana. Ob tem se seveda pozablja, da taka usposobljenost sploh ne more biti ustrezno merljiva, če se ji odvzame tudi kriterij formalne stopnje izobraženosti, saj gre ponovno za nagrajevanje ljudi »prave politične opcije«. Le kako naj vzamemo resno pobude obstoje- Uradne ure so vsako sredo od 16. do 17. ure na sedežu stranke na Ljubljanski 70, tel.: 01/724 13 16. če vladajoče politične garniture, ki se sklicuje na strokovno knmpetent-nost ljudi, ki naj bi zasedli določene pomembne javne položaje, ko po drugi strani ukinjajo kriterij stopnje izobraženosti? Za nameček se, danes, v 21. stoletju, v družbi umetno ustvarja nek strah, na podlagi katerega lahko obmolknemo vsi, ki smo »neprave politične pripadnosti«. To pa je nevarnost z »rdečo lučjo« za prav vsako demokracijo. Verjetno najhujša posledica omenjenega ravnanja je ustvarjanje splošnega vtisa, da v tem ni pravzaprav čisto nič spornega. Če pa bi kaj slučajno bilo. Pogovor s podpredsednico OO Nove Slovenije Sonjo Heine Odločitev je temeljila na poudarjanju in zagovarjanju krščanskih vrednot Bi začela kar s tvojo »osebno izkaznico«? Rodila sem se kot zadnji od šestih otrok materi Ivanki in očetu Hinku Benda. V Domžalah živim od šestega meseca starosti, ko smo se iz Dragomlja preselili v Domžale, in sicer v hišo, ki so jo zgradili starši. Vidaljujva še s šolanjem... Obiskovala sem osnovno šolo Ven-clja Perka, tako kot moji bratje in sestre pred menoj. Po končani osnovni šoli sem nadaljevala šolanje v Ljubljani, na Gimnaziji Poljane. Študijsko pot pa sem pričela in končala na 1-konomski fakulteti. Po šolanju si šla v službo... Ko sem končala 1. stopnjo, sem se zaposlila, saj so že krožile informacije, da bo z zaposlitvijo vedno težje. Zaposlila sem se in ob delu končala II. stopnjo LE Delovne izkušnje sem si pridobivala tako v finančnih ustanovah kot tudi v podjetjih, predvsem na področju financiranja, računovodstva, svetovanja, analiziranja poslovanja podjetij in cenitve podjetij. Kdaj pa si vstopila v »svet politike«? In zakaj? Ponudb za včlanitev v politične stranke je bilo kar nekaj, vendar sem se šele pred štirimi leti odločila za vstop v NSi. Odločitev je temeljila na poudarjanju in zagovarjanju krščanskih vrednot, ki mi jih je že privzgojila družina in starši. To so narodna zavest, poštenje, delavnost, ljubezen do bližnjih, pomoč ljudem, ki so je NSi Novo Slovenijo Sonja lleine je na 2. seji Občinskega odbora, ki je bila v sredo, 5. oktobra 2005, v prostorih stranke na Ljubljanski 70 v Domžalah, postala podpredsednica OO N.Si Domžale. najbolj potrebni, vzgoja mladih ljudi v dobre, delovne, poštene in lojalne državljane, s katerimi bomo ponosno gradili našo domovino. Vse te vrednote smo Slovenci imeli položene že v zibelko, pa žal nanje vse prevečkrat pozabljamo. I udi zato želim, da bi nam vse to spet prišlo v našo zavest, da tO prebudimo in se ne obnašamo več mlahavo. Katero področje te najbolj zanima? Tudi v bodoče želim delati na področju gospodarstva, saj je to živ sistem, ki se neprestano spreminja, se razvija in raste. Žal pa tudi umira. Sedanji slovenski vladi mediji večkrat očitajo, da ji primanjkuje dobrih kadrov. Kaj ti meniš o tem? V zadnjem času vse prevečkrat slišimo, da sedanja koalicija nima kadrov. To seveda ne drži. Kadrov je dovolj, problem je v tem, da ljudje ne želijo prevzeti odgovornosti in pred njo bežijo. Zato je potrebno pričeti z vzgojo mladih, da ne bodo bežali od sprejemanja odločitev in odgovornosti. Kot podpredsednica Občinskega odbora Nove Slovenije se že vse od izvolitve zavzemaš za pomladitev naše stranke. Kateri so bili prvi tvoji koraki? Zavzela sem se. daje v naši občini pričel delovati tudi podmladek Nove Slovenije -Mlada Slovenija. Člani občinskega odbora so bili moje in iniciative mladih zelo veseli. Želim si, da bi se aktivno vključili v delo stranke, zato jim nudimo tudi vso podporo. Zastavili so si dosegljive cilje na družabnem, političnem, kulturnem in tudi na gospodarskem področju. Tudi Mlada Slovenija ima sedež na Ljubljanski 70, Domžale. No, pa končajva tale najin kratek pogovor še s tvojim prostim časom. Kako ga preživljaš.' Prosti čas rada preživim v krogu svoje družine, sicer pa me v toplih dneh sonce privabi na kolo in se popeljem po okoliških »vzpetinah«. Sem tudi članica ZBOKSS (zbokss.skavt.net/), sicer pa v družbi rada tudi zapojem, saj odkar pomnim, pojem v kakšnem pevskem zboru. V času osemletke sem pela v zboru OŠ. kasneje v Dekliškem zboru, pa tudi v zboru ( onsorliuni musicum iz Ljubljane, večino življenja pa sem prepevala na domžalskem kom. Saj veste: kdor poje, zlo ne misli Hvala za pogovor, Sonja Heine. Bogdan Osolln Ob koncu se iskrene čestitke ge. Sonji lleine. saj jo je Vlada RS imenovala za članico Nadzornega sveta R I V Slovenije. se spremeni dotični zakon, uredba ali odlok; in spet je vse lepo in prav. Gre za prav tiste vrste »legalizirani kriminal«, ki ga je zdajšnji Janez očital prejšnjemu Janezu, ko je le-ta še zasedal premierski stolček. Vmes se še lahko zgodi, da avtor tega članka v bližnji slovenski občini, na podlagi vseh zahtevanih strokovnih referenc, dobi zaposlitev kot svetovalec za splošne zadeve, vendar ker je »slučajno« član iste politične opcije kot župan tiste občine, zadostuje že en klic s strani enega in edinega občinskega svetnika nasprotne politične stranke, na podlagi katerega se že vnaprej odreka podpori županu (ne glede na vsebino njegovih predlogov), če bo takega človeka kol sem sam, tudi zaposlil. Zame se tako vse konča, še preden se je dobro začelo, saj župan pod pritiskom kloni. Netipično v vsej zgodbi pa je dejstvo, da sem bil »politično odstavljen«, še preden sem strokovno (in ne politično) nastopil. Omenjena prigoda je klasičen primer poskusa ustrahovanja političnega tekmeca z (morda celo neizrečenim) očitkom o nepotizmu, ki je popolnoma neutemljen, vendar je žal deloval. Obenem pa istočasno, tiste politične opcije, ki je izsilila določeno ravnanje s strani župana, sploh ne zanimajo podatki o strokovni usposobljenosti posameznih kandidatov, na praktično slehernem bolj izpostavljenem javnem položaju, kar dokazuje tudi Virantovo ravnanje na področju javne uprave. Mislim, da je »resnični zmagovalec« lahko le tisti, ki ga tudi dejansko zanima le strokovnost posameznika, ki ga pa določeno politično udejstvovanje seveda ne more (in tudi ne sme) izključevati. Težava je le v tem, ker očitno ne vemo več, kakšni so kriteriji. Žiga Čamernlk, predsednik 00 SO Domžale O okolju, o prostoru, o poUtiki,... Občinski odbor SLS Domžale vas vabi na srečanje in pogovor s predsednikom SLS in ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom. dvorani Kulturnega doma na V sredo, 1. februarja 2006, ob 19. uri Močilniku v Dobu pri Domžalah. Če imate vprašanja s področja: - obdavčevanja nezazidanih stavbnih zemljišč, - umeščanja večjih projektov v prostor (ind. cone,..), - reševanja stanovanjske problematike, - pridobivanja evropskih okoljskih investicijskih sredstev, - strategije Slovenije v ohranjanju narave, - ter voda, odpadkov, rabe energije, krajinskih parkov, dimnikarstva... Potem boste nekaj odgovorov zagotovo dobili! Za vsa morebitna dodatna vprašanja vas prosimo, da jih že predhodno, najkasneje do 27. januarja 2006, posredujete po elektronski pošti na taj-nistvo@,sls.si, po telefonu na 040 308 227 ali pa pisno na OO SLS Domžale, p.p. 4, 1230 Domžale Vljudno vabljeni! Informacije: 041 967 418 (Rado), 040 308 227 (Rok) Sredi januarja je potekal redni posvet SDS Predsednik SDS, Janez Janša, je na njem uvodoma kratko ocenil aktualne politične razmere, podal splošno oceno po posameznih področjih po letu dni od prevzema oblasti in predstavil ključne točke razvoja v prihodnjih letih. Ocenil je, da je prvo leto v novi vlogi potekalo brez večjih pretresov, da smo v gospodarstvu dosegli solidno gospodarsko rast, inflacija je znižana, država je izpolnila kriterije za prevzem evropske valute, razmerje med gospodarsko rastjo in inflacijo je ugodno, čaka nas dokončanje privatizacije in umik države iz gospodarstva. Na področju notranje politike smo še vedno tran/icijska država. V prihodnjih letih se bomo soočili z dvema velikima izzivoma, v prvi vrsti s promocijo in implementacijo reform ter s predsedovanjem EU. Leto 2006 bo zaznamovano z lokalnimi volitvami, ki so za vsako stranko velik izziv, tudi za SDS kot največjo stranko v Sloveniji. Na posvetu je bilo osnovno vprašanje oz. glavna pozornost namenjena pripravam na lokalne volitve, deloma pregledu kandidatov za župane ter občinske in mestne svetnike. Pogovarjali smo se o skupnih točkah programa, ki ga bo stranka ponudila na lokalnih ravneh. V tem programu bo nekaj skupnih izhodišč in odgovorov na izzive v posameznih lokalnih skupnostih. V SDS ocenjujemo, daje bilo leto 2005 za Slovenijo uspešno. Prehod po volitvah 2004 je, ko smo prvič preživeli leto z neko drugo vlado, v kateri dominantne vloge ni igrala Liberalna demokracija, polekal gladko in da je danes popolnoma jasno, da ima Slovenija več sposobnih političnih ekip, ki lahko normalno vodijo državo. To je z vidika dolgoročne stabilnosti, trdnosli države zelo dobro, hkrati pa omogoča konkurenčnost tudi na tej ravni in to je predpogoj za višjo kvaliteto pri upravljanju /, državo. Zadovoljni smo tudi s tem, da smo v tem času rasli in da seje članstvo v tem času precej okrepilo. V tem trenutku nas je preko 23.000. V zadnjem letu so v stranko vstopali predvsem mladi in višje ter visoko izobraženi, tako da se ni povišalo samo število, temveč seje bistveno izboljšala tudi izobrazbena struktura stranke, čeprav smo veseli vsakega člana, ki iskreno pristopi in želi delati za naš program. Cilj SDS na lokalnih volitvah v letu 2006 je, da doseže najboljši rezultat na lokalnih volitvah doslej. Imamo že kar nekaj dobrih rezultatov. Tokrat želimo te dosežke izboljšati, čeprav vemo, da ne bo enostavno. Običajno je težko doseči enake rezultate kot na državnozborskih volitvah, vendar se bomo poskušali temu rezultatu približati. Naš absolutni pogoj pa ni doseči zmago za vsako ceno. Roko sodelovanja ponujamo t udi ostalim koalicijskim strankam, pripravljeni smo se dogovarjati o skupnih kandidatih, ko gre za večinske, se pravi za županske volitve. Stranka bo torej na lokalnih volitvah 2006 zasledovala cilj, da Slovenija tudi na lokalni ravni dobi sposobno lokalno oblast, ki se bo sposobna vključiti v razvojna prizadevanja države, ki bo sposobna sodelovati v učinkovitem črpanju in SDS učinkoviti rabi evropskih sredstev, ki bodo v prihodnjih letih na voljo v bistveno večji meri kot kadarkoli doslej, ki bo sposobna zmanjšati ali s hitrim tempom zmanjševati razvojne regionalne razlike in ki bo sposobna sodelovati z državno ravnjo in ne nazadnje, ki bo sposobna v tem mandatu, ki bo iz tega vidika zgodovinski, sodelovati pri regiona-lizaciji Slovenije. Lokalne oblasti, kijih bomo izvolili na letošnjih lokalnih volitvah, bodo prve in edine v slovenski zgodovini, ki bodo sodelovale pri oblikovanju regionalnega nivoja in ustanavljanju pokrajin, kar bo izjemno zahtevno delo. Zato cilj SDS ni samo to, da dosežemo dober rezultat, ampak predvsem to, da dobimo v slovenskih mestih in občinah ljudi, ki bodo znali upravljati s skupnimi zadevami. Po zaključenem posvetu je potekala še 6. seja Izvršilnega odbora, ki je sprejel zaključke posveta, obravnaval načrt aktivnosti SDS za leto 2006 in sprejeli sklep o imenovanju koordinacijskega volilnega štaba za lokalne volitve 2006. Po seji 10 so se udeleženci posveta s položitvijo cvetja na grob poklonili spominu na dr. Jožeta Pučnika ob obletnici njegove smrti. Janez Stlbrlč. tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale Minila so tri leta od smrti dr. Jožeta Pučnika, humanista, disidenta, demokrata in velikega Slovenca dr. Jože Pučnik (1932 - 2003) Nedavno so minila tri leta od smrti dr. Jožeta Pučnika, ki ga mnogi označujejo kot eno najpomembnejših osebnosti slovenske osamosvojitve in demokratizacije. Če bi bil dr. Pučnik danes še živ, hi verjetno z zadovoljstvom ugotovil, da se je uresničil velik del tistega, za kar si je sam dolga leta prizadeval. Jože Pučnik seje rodil leta 1932 na Crešnjevcth />ri Slovenski Bistrici, /melje bogato in trpka življenjsko pol. saj /c moral zaradi svojih klenih besed in kritike komunističnega sistema, ki je vladal pri nas v letih 1945 do 1990. V zapor in kasneje na delo v Nemčijo, saj pri nas ni mogel dohiti zaposlitve. Ljubljanska univerza mu ni hotela izdali potrdila o opravljeni diplomi, za,, ,. Nemčiji ponovno pričel s Študijem in kipih temu. da je oh Študiju zaradi lastnega preživetja opravljal številna tež ka fizična dela v tovarnah, hitro diplomiral in (5 let po odhodu iz Slovenije) naredil tudi doktorat Ker je izredno ljubil našo do- movino, se je konec osemdestih let vrnil v domovino in pomagal /ii i osamosvojitvi Slovenije Samostojna Slovenija. 0 kateri so sanjali Že naši dedje in pradedje ter tudi ljudje mnogo rodov pred njimi, je lahko postala resničnost, ko so nekateri/tosomezniki začutili, ,la j t res prišel nas čas. Med njuni je bil prav gotovo najpomembnejši ravno dr Jože Pučnik S svojo odločnostjo ^trajnostjo, pogumom in moarimi odločitvami Po besedah predsednika SDS, Janeza Janše, dr Pučnik ni bil samo intelektualce, sociolog in razumnik, ampak tudi človek, kije do-hro vedel, kakšna je politična realnost Rezultati državnozborskih leta 2004. ki SO besedi demokracija dali nov pomen v slovenskem političnem prostoru, so pa bese dah Janc-.a Janše posledica dela dr, Pučnika, ki je postavil prve temelje hoja za demokracijo in vrednote, ki jim še danes sledimo. SOS Domžale stran 7 NAŠI POSLANCI V parlamentu smo odločali tudi o spremembah Zakona o lokalni samoupravi Dr. Brejc pokrovitelj predstavitve informacijskega sistema SYCP V Evropskem parlamentu v Bruslju je II. januarja 2006 potekala predstavitev informacijskega sistema »Slovenija - vaš partner« (Slovenia Your Cooperation Partner - SY( P), ki so ga skupaj pripravili Ministrstvo za visoko šolstvo, Agencija za raziskave ter Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju. Pokrovitelj prireditve, ki se jo je udeležilo preko 300 ljudi, je lil {11 9 Na januarski seji smo v Državnem zboru del časa namenili tudi predlogu sprememb zgoraj navedenega zakona. Predlog sprememb je pripravila skupina opozicijskih poslancev, ki je želela, da se zakonsko določi nerazumno povečanje mestnih občin v Sloveniji. Takšnega nerazvojno naravnanega zakona kot poslanec seveda nisem mogel podpreti, predvsem zaradi treh bistvenih razlogov. Prvi je stališče vlade, ki nedvoumno govori o tem, da se bo okrog ustanavljanja mestnih občin govorilo pri ustanovitvi pokrajin oziroma pri regionalizaciji - zato je sedaj obravnava takšnega predloga zakona seveda preuranjena. Drugi razlog je, da bi pogoji za pridobitev statusa mestnih občin, če bi se sprejel predlagani prčdlog sprememb zakona, bili tako zelo znižani, da bi mestna občina postala lahko praktično vsaka upravna enota, kar je seveda popoln nesmisel, saj se s tem razvrednoti status mestne občine. Tretji razlog pa je ta, ker so opozicijski predlagatelji sprememb izbrali neustrezno oz. najmanj primerno možno pot, saj je najlažje spremeniti zakon in znižati kriterije - bistveno pri teh zadevah pa je povsem drugje - da Nadaljevanje iz prejšnje številke Kot je znano, Slovenija sprejema novo prometno politiko. Neusklajenost razvijanja podsistemov celotnega prometnega sistema je pripeljala do velikih razlik med njimi. Na eni strani skoraj končan avtocestni križ, ki omogoča hiter tranzit preko države, na drugi strani zastarele železnice, ki slabijo konkurenčni položaj Luke Koper. Na eni strani vse večja motoriza-cija in družbeni razvoj, ki zahteva dnevno uporabo avtomobila, na drugi strani neučinkoviti ukrepi subvencij in podpore javnemu potniškemu prometu, /.ato sem na omenjenem posvetu sodeloval s temo Avtomatsko cestninjenje - prometna politika in trajnostni razvoj - Et) (ne)enotnost tehnologij in funkcionalnosti", svoje videnje in rešitve te problematike pa sem posredoval tudi g. Janezu Božiču, ministru za promet ter predsedniku Vlade RS, Kot podpredsednik /druženja občin Slovenije sodelujem v Slovenski delegaciji v Odboru regij EU. Lani novembra sem izdelal mnenje o »hitrem internetu« v komisiji za se poveča razvojna naravnanost občin in se preko tega zadosti dosedanjim pogojem za pridobitev statusa mestne občine, ne pa, da se sedaj zakon spremeni v prid samo nekaterim (izbranim) občinam. Spreminjanje pogojev za status mestne občine je tudi tesno povezano z ustanovitvijo ter določitvijo pokrajin. Ko bo rešeno vprašanje pokrajin, bo mogoče presoditi, kakšno mesto naj imajo v ureditvi lokalne samouprave mestne občine oziroma katere naloge naj opravljajo, t Če pogledamo našo občino, lahko ugotovimo, da občina Domžale postaja spalno naselje. Od 30 tisoč prebivalcev imamo samo 10.700 delovnih mest. Nad tem se je potrebno zamisliti. Pričakoval bi, da bo sedanja občinska oblast, ki vlada v občini že dvanajst let, kaj več naredila na segmentu povečanja delovnih mest in zmanjšanja nezaposlenosti ... Spreminjati zakone in jih prilagajati kriterijem za našo občino, se mi zdi nekorektno. Do predlaganja zakonov imajo poslanke in poslanci seveda vso pravico, vendar se lahko vprašamo, zakaj se je naša županja, kot prvopodpisana tega spomnila šele sedaj - ali zato, ker ji kaj takega ni uspelo v časih, izobraževanje in kulturo, letos pa sem zagovarjal mnenje o EU prihodnosti Kosova v komisiji za zunanje odnose. Tako sem se, poleg sodelovanja na sestankih, dejavno vključil v delo in podrobno spoznal delovanje institucije, kot je odbor regij, ki zastopa interese lokalnih in regionalnih oblasti (občin, okrajev, dežel držav EU) v-postopkih sprejemanja dokumentov komisije pred parlamentarno obravnavo. O EU perspektivi je sedaj veliko govora. Pravijo, da si moramo vzeti čas za razmislek - zaradi zavrnitve ustavne pogodbe s strani državljanov Francije in Nizozemske ter britanske preprečitve sprejema proračuna za leta od 2007 do 2013 na junijskem vrhu EU v Luksemburgu. In predvsem ljudem predstaviti konkretne možnosti in probleme, ki jih lahko rešimo le v skupnosti, ki naj bi bila vsaj tako dobro organizirana, kol so na primer Združene države Amerike Toda menim, da bo potrebno resneje pristopiti k vseevropskim projektom. Uspešen letalski projekt airbus, sistem satelitov Galileo ali vseevropski prometni koridorji avtocest in železnic so premalo. Veliko je žc sprejete skupne zako- ko je državi vladala LDS in je vodstvo LDS že vedelo, čemu se v teh pogledih ni strinjalo z njo (sedaj jo seveda podpira, ker preko tega napada sedanjo oblast, kar kaže na njihovo izrazito dvoličnost)? Namesto, da bi občinska oblast delala na razvoju občine in zagotovitvi pogojev za pridobivanje delovnih mest, smo bili v času vladanja sedanje koalicije priča številnim propadom nekdaj izredno uspešnih podjetij (Univer-zale. Toko, Induplati)in tudi obrtniškemu in podjetniškemu sektorju se ne godi najbolje. Jaz bom kot poslanec podprl vsak razumen predlog, tudi s strani opozicijskih poslancev. Nikakor pa ne morem podpirati predlogov, ki bi vodili v siromašenje ali razvrednotenje že doseženega na določenih področjih. Ko bo občina Domžale zadostila pogojem za status mestne občine, bom takšen predlog z veseljem podprl. Ne morem pa se strinjati z načinom ureditve pridobitve tovrstnega statusa, kot ga izvaja sedanja opozicija z našo županjo kot prvopodpisano ... Če bi se podprl predlog sprememb, ki ga je v parlamentu predlagala županja, bi naša občina sicer v občinski proračun pridobila nekaj sredstev, vendar nodaje. Veliko je skupnih pobud, toda še vedno se zadeve pogosto izvajajo kot skupek nacionalnih strategij in projektov z veliko mero nepovezanosti in ljubosumja. V odboru lokalnih in regionalnih oblasti, kjer izhajamo iz lokalnih skupnosti, smo zelo enotni, ker je pogled od spodaj, ker so stanje in problemi ter želje med ljudmi podobni. Toda samo 40% prebivalcev podpira evropsko zvezo! Očitno ni več magičnosti povezave. Evropa ni (več) potrebna za zaščito miru. Sedaj ga Evropa prvič uživa že (>0 let, 44% I vropejcev meni da je globalizacija dc-lokalizacija in tudi zato jih 50% skrbi zaposlenost. Potrebno je resno razmišljanje o prihodnosti Evrope. Čas za razmislek nam mora dati smernice in odgovore: EU kot neka naddrža-va; brez meja; se bo kar širila; ali je samo neka velika trgovina ali ima tudi socialno dimenzijo; kje je njena osnova - gospodarska uspešnost za socialne pravice? Koliko institucij res potrebujemo, kakšne vrste in glede na odgovor, kako jih oblikovali? Kako ponovno vzpostavili zaupanje pri ljudeh? Ali je EU preveč birokratska, je preveč zaposlenih? ' Po sprejemu proračunov 2006 in 2007, ko prvič umirjamo (začenjamo rahlo zniževati) stroške države po njenem stalnem večanju v preteklih 12 letih, začenjamo razbremenjevati gospodarstvo, pa tudi prebivalstvo (zakon o dohodnini) in poenostavljati predpise ter več vlagati v investicije in razvoj. Predlagana strategija razvoja (reforme) usmerja vlaganja v znanje, raziskave in razvoj, razbremenjuje poziva, smo na mandatno volilni komisiji DZ izbrali 16 predlogov, ki jih je na izrednem zasedanju potrdil DZ. Iz seznama imenovanih kandidatov lahko ugotovimo, da je bila z izborom dosežena zadovoljiva regionalna zastopanost različnih delov Slovenije, predvsem pa je vidna visoka strokovna usposobljenost izbranih članov sveta. Meni osebno jc žal. da je bilo kar nekaj kandidatur takih, ki so bile pomanjkljive, za njimi pa so se skrivali zelo kvalitetni kandidali z bogatimi izkušnjami pri delu na kulturnem, umetniškem in novinarskem področju. S strani opozicije je večkrat slišati, da bo preko programskega sveta prišlo do koalicijskega nadzora nad javno RTV. Prepričan sem, da so izbrani kandidati (npr. Hubert Požarnik, dr. Stane Granda, Jože Faganel, Mito Trefalt, dr. Ivan Štu-hec, Jože Snoj in drugi) preveč pokončni in suvereni vsak na svojem strokovnem ali umetniškem podro- sam menim, da bomo občani veliko bolj zadovoljni, če se bo v kratkem, kaj več storilo na razvoju občine v smislu zagotovitve pogojev za odpiranje novih delovnih mest. Zato bo potrebno z boljšo politiko, z novimi ljudmi, novimi idejami in prijemi na lokalni ravni sanirati sedanje stanje v naši občini. V zadnjem času je v javnosti veliko govora tudi o napotitvi naših vojakov v Irak, pa bi nekaj stavkov namenil tudi temu, saj se med ljudmi pojavljajo številne dezinformacije. Gre za napotitev štirih vojakov, ki bodo sodelovali pri usposabljanju iraškega častniškega osebja in vzpostavitvi iraške vojaške akademije in ne za sodelovanje v vojaških operacijah, kot si marsikdo napačno razlaga ali naseda govoricam »mili-tantov«. Slovenija ob tej napotitvi samo upošteva Resolucijo Združenih narodov št. 1546. Pogovori o tem so potekali že v času vlade I DS in (ZL)SD (vlado je takrat vodil Anton Rop) in nerazumljivo je, da so sedaj ravno v LDS-u in (ZL)SD najbolj proti tej napotitvi štirih vojakov v Irak, saj so se pred leti sami dogovarjali o tem in je to zgolj realizacija takratnih dogovorov in upoštevanja resolucije ZN. Da torej ponovim; slovenska misija se ne vključuje v vojaške ali bojne akcije kolicijskih sil (peace-making) in ne bo sodelovala v bojnih akcijah, temveč bo sodelovala v izobraževanju iraških oboroženih sil. Robert Hrovat. poslanec SDS v Državnem zboru RS gospodarstvo, kar je predpogoj za inovativnost in gospodarsko rast ter konkurenčnost (tržno uspešnost), ki s lako zavarovanimi in dobro plačanimi delovnimi mesti resnično in dolgoročno omogoča socialno varnost. Aktivno sem vključen v obravnavo nacionalnega raziskovalno razvojnega programa (sprejet bo na zadnji seji parlamenta lelos) in deloma tudi v zakona o naslovih in o visokem šolstvu, ki naj bi bila zaradi problematike prevedbe in klasifikacije naslovov in študijev, iz sedanjih na bolonjske, obravnavana istočasno. Vabim vas, da me pokličete oz. mi pošljete sporočilo (e.: Tomaz.Ste-be@dz-rs.si, t.: 051 372782) ali pa se najavite na pogovor v poslanski pisarni: - vsak drugi delovni ponedeljek v mesecu od 19.15 do 20.30 ure; Domžale, Ljubljanska cesta 70 (nasproti Vele/Tuš); Predhodne najave na: t.: 01 7241359, m.: 031612835, e.: Janez.Stibric@siol.net. - vsak ponedeljek od 15.00 do 18.00; za gospodarstvenike in podjetnike od 18.00 do 19.00; Mengeš, Slovenska cesta 30 (občina Mengeš); Predhodne najave na: t.: 01 7238081, m.: 040 852352, e.: Marta. Kuret@menges.si - vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu od 19.15 do 20.30 ure; Trzin, Mengeška cesta 22 (stavba v kateri je sejna soba občine); Predhodne najave na: m.: 041382516, e.: erculj.matjaz@email.si. mag. Tomaž Štabe, poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije čju, da si kaj takšnega ne bi dovolili. Poleg tega imajo svoj pogled na svet, ki pa, v to sem pa prepričan, ni preveč pogodu sedanji opoziciji. Prepričan sem, da se bodo demokratični standardi odločanja na javni RTV z izbranimi člani PS in NS izboljšali, kar pa bo vplivalo tudi na kvalitetno in transparentno delo javnega zavoda RTV Slovenija ter na demokratično in popolno obveščanje slovenskih državljank in državljanov. Naj vas na koncu še obvestim, da imam vsako drugo sredo v mesecu, od 18. do 19. ure v prostorih OO NSi Domžale na Ljubljanski cesti 72 (nasproti avtobusne postaje), odprto poslansko pisarno. Prisrčno vabljeni. mag. Franc Capuder, poslanec NSI Krščanske ljudske stranke v DZ Evropskem parlamentu, dr. Mihael Brejc (SDS/ EPP-ED). Za pokroviteljstvo predstavitve sistema SYCP seje dr. Brejc odločil, ker meni, da gre za dobro pobudo, ki bo pripo-moglalc večji razpoznavnosti Slovenije v tujini, saj kot ocenjuje, tujci Slovenijo še vedno preslabo poznajo. Ta sistem je po njegovih besedah eden redkih izdelkov, ki na enem mestu ponuja toliko raznolikih informacij o naši državi. Zato predstavlja referenčno točko za vse tiste, ki bi s Slovenijo želeli v prihodnje tesneje sodelovati oziroma takšno sodelovanje na novo vzpostaviti. Udeleženci prireditve v Evropskem parlamentu so se skozi kratko predstavitev seznanili s sistemom SYCP, katerega namen je s pomočjo gospodarstva, kulture in turizma pro-movirati Slovenijo. Takšna celovita promocija države je najbolj učinkovita, kar ve dr. Brejc tudi iz lastnih izkušenj. Kot je izpostavil, je namreč lansko leto na delovnih obiskih gostil dve skupini poslancev Evropskega parlamenta, ki so Slovenijo spoznali v prvi vrsti skozi sodelovanje z našimi državnimi ustanovami, nekaj časa pa so namenili tudi spoznavanju naših lepot. Po besedah dr. Brejca si vsi, ki Slovenijo obiščejo zaradi takšnega Zavedanje, da so mala in srednje velika podjetja ena najpomembnejših gonilnih sil evropskega gospodarstva, je v EU vse bolj prisotno. Ambicioznemu cilju z vrha v Lizboni leta 2000. da EU "postane najbolj konkurenčno, dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu", k čemu naj bi v veliki meri pripomoglo tudi ustvarjanje prijaznega okolja za delovanje in ustanavljanje malih in srednje velikih podjetij, so sledile še druge tovrstne pobude. Med slednje sodi tudi Evropska listina za mala podjetja, katere implementacijo vsako leto ocenjujeta Evropska komisija in Evropski parlament. Države članice EU se v večini zavedajo, da mala podjetja zagotavljajo v povprečju dve tretjini delovnih mest, kar ni zanemarljivo. Igrajo tudi ključno vlogo pri spodbujanju konkurenčnosti in inovativnosti, pri poklicnem izobraževanju in so bistveni element socialne kohezije v mestnem in podeželskem okolju. Poleg prednosti, kot so fleksibilnost in nizki stroški delovanja, je potrebno upoštevati tudi njihovo občutljivost na spremembe v okolju in probleme pri soočanju z dolgotrajnimi ter zapletenimi administrativnimi postopki. Razvoj malih in mikro podjetij še vedno zavirajo finančne prepreke; komplicirani davčni in upravni sistemi, povezani z ustanavljanjem in razvojem malih podjetij; davčne ovire za čezmejne gospodarske dejavnosti; nedostopnost do strukturnih skladov in podobno. Zaradi zgoraj naštetega in negativnih posledic, ki jih ima na evropsko gospodarstvo pomanjkanje podatkov o malih in mikro podjetjih. Evropski parlament v tem tednu na lastno pobudo razpravlja in glasuje o Poročilu o izvajanju Evropske listine za mala podjetja. V svojem poročilu Parlament opozarja na trenutne ovire pri ustanavljanju in učinkovitem vodenju malih podjetij in ponuja potencialne rešitve. Poudarja, daje potrebno malim podjetjem olajšati dostop do strukturnih skladov in hkrati ali drugačnega razloga, o njej potem oblikujejo še bolj pozitivno mnenje. V svojem nagovoru je dr. Brejc ocenil, da je informacijski sistem SYCP zelo pomemben projekt, ki prispeva k večji prepoznavnosti Slovenije in k njeni še bolj pozitivni podobi v evropskem prostoru. To je še posebej pomembno, ker bo Slovenija leta 2O08 predsedovala EU. Udeleženci predstavitve niso skoparili s pohvalami temu projektu, saj so se lahko prepričali, da na zelo preprost način pridobijo informacije o državni strukturi, podjetništvu, možnostih investiranja in celo o podatke o turističnih destinacijah Predstavitvi sistema je sledilo še odprtje fotografske razstave »fotopis ZEUS«, na kateri so bile predstavljene fotografije, posnete ob praznovanju vstopa Slovenije v EU maja 2004 v številnih slovenskih krajih. Več o samem sistemu SYCP ter o fotopisu ZEUS, so udeleženci lahko po predstavitvi sistema izvedeli tudi neposredno od njunih avtorjev, ob poskušanju slovenskih kulinaričnih dobrot in žlahtne kapljice. K. C. dajati pobude za izboljšanje njihovega dostopa do zasebnih kapitalskih virov, še posebej v zvezi z ugodnostmi pri prilagodljivem načinu milaofinancira-nja za ženska ali družinska podjetja, s sodelovanjem pri financiranju projektov in z nudenjem ustreznih in finančno dostopnih podatkov. Za mala podjetja na odmaknjenih in podeželskih območjih priporoča poenostavljene postopke za ustanovitev regionalnih in lokalnih skladov rizičnega kapitala v sodelovanju z ustanovami, ki se ukvarjajo s tehnološkim razvojem in inovacijami, kot so visokotehnološka središča in tehnološki parki. Parlament poudarja tudi potrebo po okrepitvi sistemov vzajemnega jamstva, po ukinitvi davčnih ovir za vse oblike čezmejne gospodarske dejavnosti, na primer s skupnim sistemom davka na dodano vrednost itd. Na pobudo dr. Romane Jordan Ci-zelj (SDS, EPP-ED) so bile v Listino vključene nekatere dodatne prednostne naloge, med njimi podpiranje podjetništva kot resnične vrednote v družbi, občutno zmanjšanje stigmati-zacije zaradi podjetniškega neuspeha ter okrepljeno sodelovanje med malimi podjetji, izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami. Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu je izrazila podporo tesnejšemu sodelovanju med naštetimi akterji, finančnimi ustanovami in kapitalskimi trgi ter pozvala Komisijo, Svet in države članice, naj se lotijo procesa posodobitve Listine in ponovno sprožijo postopek njenega izvajanja s prednostnimi nalogami Lizbonske agende. Evropska listina za mala podjetja je nastala na pobudo Evropskega sveta 20. junija 2000, do sedaj pa jo je sprejelo skupno že 35 držav, med katerimi so članice EU, kandidatke ali pridružene članice. Na ta način Listina ne prispeva le k uresničevanju Lizbonske strategije v državah članicah EU, temveč hkrati predstavlja odličen način usklajevanja zakonodaje med pridruženimi članicami in EU. Viktorija Jeras Iz poslanskih klopi v DZ Po dnevih praznovanj, obdarovanj in prepotrebnega počitka smo spet vsi v polnem pogonu. Upam, da ste čas božiča in novega leta preživeli mirno in v krogu svojih najdražjih. V državnem zboru smo takoj po novem letu imeli izredno zasedanje, na katerem smo glasovali o dveh odložilnih vetih državnega sveta, imenovali pa smo tudi lisic člane nadzornega in programskega sveta RTV Slovenija, ki jih v skladu z novim zakonom o RTV Slovenija imenuje državni zbor. O teh imenovanjih se jc že pri sprejemanju zakona razvila burna in na trenutke zelo čustvena razprava, ki ni imela nič s členi zakona. Programski svet RTV Slovenija šteje 29 članov. 16 članov PS imenuje DZ na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija; univerz in fakultet ter društev, zvez društev oziroma njihovih organizacij, zlasti s področja umetnosti, kulture, znanosti in novinarstva ter drugih organizacij civilne družbe, razen političnih strank in njihovih organizacijskih oblik. Izmed 184 kandidalov, ki so jih so predlagali kvalificirani predlagatelji in so ustrezali pogojem javnega Delo poslanca Tomaža Stebeta v slovenskem parlamentu Evroposlanci o podpori malim in mikro podjetjem Institucionalni in administrativni labirint Eli mala podjetja vedno znova postavi pred dilemo, kako v praksi izkoristiti možnosti in uporabiti sredstva, zapisana na papirju. Vprašanje implementacije evropskih politik je vse bolj vroča tema. Ta teden (16.-19.01.2006) se / njo podrobneje ukvarja tudi Evropski parlament. SMS podarila ministru Ruplu enosmerno letalsko vozovnico za Irak Predsednik vlade Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel sta še pred slabim letom v Bruslju zatrjevala, da Slovenija v Irak ne bo pošiljala svojih vojakov. Zdaj pošiljamo v Irak štiri slovenske vojake. Povsem jasno je, da se nadaljuje Ruplova politika dobrikanja Bushu, ki je po zmagi sedanje koalicije potihnila. Ne le, da agresije na Irak nikoli nismo in kot izgleda ne bomo obsodili, sedaj bomo slovenske fante pošiljali umirat zato. da si lahko ameriški predsednik in njegovi lobisti polnijo denarnice. Ker minister Rupel že od začetka vojne v Iraku rine v Irak, smo se v Stranki mladih Slovenije odločili ministru Ruplu podariti enosmerno letalsko karto za Bagdad. Tako mu želimo zgolj pomagati - tako zaradi njegovih neizsanjanih želja vsaj ne bodo trpeli slovenski vojaki. Enosmerna zato, da si gre pogledat tamkajšnji "mir" - nazaj pa ga bo že pripeljal kakšen ameriški avion. Naj ob tem opozorimo, da SMS tako politiko slovenske vlade obsoja že tri leta, konec koncev je SMS ob znameniti vilniuški izjavi zahtevala celo interpelacijo ministra Rupla, že v takratni sestavi vlade. SMS si je v pred referendumskemu času odločanja NATO da /ne EDINA upala jasno in javno povedati, da je to napaka - kljub izrednemu pritisku na stranko! Edina, kije naštela argumente, med katerimi je izpostavila problem ameriške nadvlade v NATU in zlorabe za pokrivanje operacij kot je ta v Iraku. Kakorkoli že je - tuje račune in tuje interese bodo plačevali slovenski možje, slovenski ugled in slovenski davkoplačevalci - in to v času, ko se država želi znebiti čim več socialnih transferjev! Odločitev o napotitvi vojakov je politična in slaba. Sprejela pa jo je vlada, v Ljubljani, na toplem in var- strankamladihslovenije s/vs www.sfns.si nem. Kako dolgo še? In vse to pod pretvezo mirovne operacije, čeprav je generalni sekretar ZN-a Kofi Annan dejal, da obstaja zelo majhna možnost, da bi ameriške enote v Iraku zamenjale mirovne sile ZN-a. Ali je etično, da je Ministrstvo za obrambo v mamljivih propagandnih sporočilih mlade pred meseci zavajalo z vrhunsko službo, »pozabilo« pa povedati, da jih bo poslalo tudi na vojno območje, s katerim Slovenija nima pravzaprav nič. Sedanje odločitve pa na laž postavljajo tudi obrambnega ministra Erjavca, kije še pred dvema mesecema izrazil svoje nasprotovanje okupaciji Iraka in obljubil, da dokler je on minister, slovenski vojaki ne bodo šli v Irak. Je mar že odstopil? Ne še! Prej bo še pol leta kot stara lajna ponavljal, da so se o tem pogovarjali že prej, da so se o tem pogovarjali že prej, da so se o tem pogovarjali že prej, da so se o tem pogovarjali že prej.... Mirno noč Slovenija ! SMS Domžale Nova generacija SLS: »Lahko imate kamen, simbola slovenstva nikoli!« Po vsej Sloveniji 1410 plakatov s knežjim kamnom Nova generacija, podmladek Slovenske ljudske stranke, je ob letošnjem dnevu samostojnosti in enotnosti pripravila akcijo z geslom »Lahko imate kamen, simbola slovenstva nikoli!«, s katero hočemo ponovno opozoriti na pomen in na naš odnos do simbolov slovenskega naroda in slovenske državnosti. V okviru te akcije smo po Sloveniji nalepili 1410 plakatov z motivom knežjega kamna in nekaterih ostalih slovenskih simbolov. Nova generacija SLS je tudi pozvala Vlado RS, da v najkrajšem možnem času preuči možnost in stori vse za postavitev replike knežjega kamna na častno mesto v prestolnici. V Novi generaciji SLS opozarjamo, da nedavno dogajanje okrog knežjega kamna in izjave nekaterih avstrijskih politikov ni tako nepomembno, kot se zdi na prvi pogled. Za Slovence in za našo mlado državo je vsak simbol velikega pomena. O slovenskih simbolih se ne smemo pogajati v nobenem primeru, ne glede na reakcije in izpade drugih. Zato pozdravljamo odločitev Vlade Republike Slovenije, da na slovenske evrokovance kot enega izmed slovenskih simbolov postavi tudi podobo knežjega kamna. Če si ga lastijo tudi naši sosedje, to ne sme vplivati na nas, saj fizični temelj ali zgodovinska dejstva pri izbiri in zavesti simbola niso ključni. V Novi generaciji SLS smo prepričani, da ohranjanje knežjega kamna kot simbola slovenstva v nobenem primeru ne predstavlja ozemeljskih teženj do Avstrije. Število plakatov ponazarja število let od leta 595 po Kristusu, ko je zgodovinar Pavel Diakon prvič omenil slovensko državo »Provin-cia Sclaborum«, pozneje večinoma znano kot Karantanijo. Karantanci so bili naši predniki. Bili so Slovenci koroškega zgodnjega srednjega veka in se po svojem jeziku, običajih in verovanjih niso razlikovali od Slovencev, ki so živeli v drugih n nov'^generacija slovenskih pokrajinah. Karantanija je bila prva državna tvorba naših prednikov, knežji kamen pa je naj-žlahtnejši simbol njihove državnosti. Nihče nam ne more kratili pravice zavedati se svojih korenin. Ob tem v Novi generaciji SLS ogorčeno protestiramo zaradi izjav nekaterih zgodovinarjev - slovenskih v isokošolskih učiteljev, ki omalovažujejo pomen slovenskih simbolov in slovenske zgodovine. Slovenci smo se morali stoletja boriti proti poskusom sprevračanja slovenske zgodovine in identitete ter označevanju kot »naroda brez zgodovine«, zato je popolnoma nesprejemljivo, da bi tako početje nadaljevali kar slovenski zgodovinarji sami. Drugi narodi so lahko tako slovenski politiki in zgodovinarski stroki ter vsej javnosti žal še vedno lahko zgled, kako se neguje in ohranja narodna identiteta in zgodovinsko izročilo. Nova generacija SLS ne bo pristala na poskuse iztrganja najstarejših slovenskih simbolov iz zgodovinske zavesti in identitete Slovencev, zato smo jih tudi ponovno zbrali skupaj in razširili po Sloveniji. Ne glede na to, da sam knežji kamen in država Karantanija nimata neposredne zveze z državnostjo naše sedanje domovine Republike Slovenije, pa je samostojna Slovenija nedvomno uresničenje sanj, ki so jih gojili naši starši in vsi naši predniki - tudi Karantanci. Rok Ravnikar, predsednik Nove generacije SLS Dnevi kulture 2006 Študentski klub Domžale vabi v ponedeljek, 13. februarja 2006, ob 19. uri v klub Kulturnega doma Franca Bernika Domžale na dobrodelno dražbo slik mladih domžalskih umetnikov Ves izkupiček dražbe bomo namenili za pomoč socialno ogroženi družini iz okolice Domžal. Slike, ki se bodo prodajale na dražbi, in izklicne cene si lahko ogledate na www.dnevikulture.net. Vabljeni vsi, ki bi radi pomagali družini v stiski, in vsi, ki vas zanima umetnost. MKCD akumulator 03-06 Skozi zadnja tri leta, odkar imamo v Domžalah MKCD Akumulator, smo vas na tem mestu sproti obveščali, kaj bomo in kaj smo tam »dogajali«. Novoletne prelomnice pa so preizkušeno zelo primeren čas tudi za pregled preteklega dela: lahko samo v minulem letu, še bolj fino pa se je vsake toliko časa ozreti še nekolikanjci bolj nazaj ter oceniti delo in dogajanje od samega početka... Od tiste prve ideje torej, ki je tako ali drugače, včasih lažje, drugič težje, pripeljala do vsega, kar danes imamo. V našem primeru - mladinskega kulturnega centra Akumulator. Pa začnimo pri začetku. Kako se je sploh razvila ideja o Akumulatorju? Ideja je pravzaprav še enkrat starejša kot Akumulator sam in lahko bi mirno rekli, da se je do dejanskega nastanka Akumulatorja zamenjala že prva ekipa mladih navdušencev. Mnogi med njimi so danes že po službah, nekateri so dobili naraščaj... No, ideja je bila silno preprosta - imeti prostor, v katerem bi se lahko mladi (po letih ali po srcu) zbirali, ustvarjali... In to je to. Prostor torej, kjer bi lahko bendi imeli vaje, kjer bi lahko v miru opletali s čopičem, predstavljali in sestavljali svoje misli, organizirali koncerte ali kakršnekoli druge prireditve, se naučili snemati, montirati, igrati, plesati, pisati, barvati, dreti, kratko-malo - živeti. In tako bodi! Od leta 2003 je Akumulator, predvsem pa akumulator-jevci, pripravil že vrsto dogodkov in projektov, poleg tega pa je mnogim omogočil priti korak ali dva bližje svojemu cilju. Že po tem kratkem času smo priče bendom, ki so imeli prve nastope v Akumulatorju, danes pa jih lahko gledamo na malih zaslonih. Vas zanima, kako so nastajali videospoti? Vsaj trije filmarji, ki so danes zaposleni kot videomonta-žerji, so se te obrti izučili v Akumulatorju. Ko smo že ravno pri videu - v organizaciji MKC-ja ali pa zgolj s sodelovanjem je nastalo tudi lepo število kratkih filmov: Obleka (M. Kozjek), Departure (A. Šakti Kralj), Kratki film o drogah (D. Štante, MILF), Nekje daleč stran od naju (M. Mijatovič); animacij: Mara (Di-vine productionTM), Huda mravljica (K. Goltez), Freedom of speech (L. Vidmar), bodisi za šolsko delo ali pa za predstavitev društva, kakega dogodka (brucovanje, skate contest, občinska proslava 2004, Dnevi Kulture, dogodki v MKC-ju in po Domžalah ter seveda okolici...!; ter delavnic: Pismo (mentor U. Potočnik), dva kratka filma osnovnošolcev v projektu Nedroge in dve filmski delavnici za otroke iz stanovanjskih zavodov, kjer so nastali štirje filmi. Kar nekaj projektov pa je nastalo kar tako, za zabavo. Se opravičujemo, ker smo kakšnega ali kaj izpustili. Potem so tukaj še bendi in koncerti. Muzika, skratka. Tu lahko zgolj rečemo, da smo dali možnost že vsem: metalcem, etnu, jazzu, ročk 'n' rollu, popu, elektronski glasbi, discu, kantavtorjem, orkestru, zborom... in nekaj tistim, za katere bi izraz v zemeljskem jeziku le stežka našli. Eni so šli na Ročk otočec, drugi so s Klubskim maratonom Radia Študent prepotovali Slovenijo, tretji so se vrnili k nam in imajo tu vaje, četrti sploh niso nikoli bili glasbeniki, pa so potem prijeli kitaro ... ah harmoniko. Klavirja žal še nimamo. Ja, vse se prepleta: glasba, video, grafična podoba, nastop, literatura, ples, montaža, scena, organizacija... Učiti se, učiti se in še enkrat: učiti se! Temu so namenjene delavnice in seminarji. Preteklo leto je potekal filmski seminar pod mentorstvom Biljane Čakič - Veselic (igra, scenarij, režija) ter delavnice video montaže. Koki skrbi za vezanje in ozvočevanje avdio opreme ter se trudi znanje prenesti tudi na druge. Poleg tega pa skrbi, da imajo bendi možnost redne vaje. Mateja je poleg izraznih plesov, ki še vedno potekaju v protorih MC Trzin, organizirala multimedijsko delavnico, ki je združevala poezijo, gledališče, ples, glasbo, film in likovno umetnost, kar ni pripeljalo le do povezovanja in dopolnjevanja različnih dejavnosti, temveč tudi različnih generacij. Na Multime-dijskem večeru v KD Groblje so se predstavili učenci OŠ Rodica, mladi, ki so sodelovali pri projektu ter društvo Lipa. V prvi polovici leta nas je dr. Dušan Rutar vodil skozi Tečaj intelektualne samoobrambe, v drugi polovici pa je Žiga vsako sredo z delavnico Interpretacija tekstov uspešno pripravljal posameznike na prve javne nastope. Kar marljivo in predvsem potrpežljivo počne še danes. Kadar je potrebno pripraviti prostor za določeno tematiko ali pa predstaviti likovna dela oz. organizirati razstavo, vedno priskoči na pomoč Marinka z ekipo likovne celice. Poleg tega imamo tudi športno celico, ki je tudi v aprilu 2005 poskrbela za rolanje po Domžalah, Skate in BMX tekmovanje in skupaj z novo-nastalim športnim društvom EZ3X skrbi za vzdrževanje skate parka, ki ga uporablja kar lep del domžalske in okoliške mladine. Lahko bi še naštevali: grafične delavnice, kerozin delavnica, delavnice digitalne fotografije, literarni večeri, potopisna predavanja, filmski večeri, razstave, organiziranje festivalov ter sodelovaje na njih, okrogle mize, povezovanja z drugimi MC po Sloveniji, sodelovanje z različnimi društvi... Marsikaj je že nastalo in se zgodilo v Akumulatorju. Ko takole pogledaš nazaj po relativno kratki zgodovini domžalskega MKC-ja, ko pogledaš filmčke in fotke iz čistih začetkov, takrat šele zares vidiš, kaj vse smo že dali čez. Bili so sončni dnevi, ki pajih ne bi opazili, če ne bi bilo tudi oblačnih. Toliko projektov, vsemogočih idej, toliko različnih ljudi. V Akumulatorju sta se od njegovega nastanka izmenjali že dve generaciji prostovoljcev, danes v njem deluje že tretja. In navkljub vsej tej raznolikosti nam vedno uspe najti celo kopico skupnih točk in interesov, kajti vse se steka k tisti, še vedno isti ideji: prostor, kjer se lahko mladi srečujejo in ustvarjajo. Sebe. In hkrati za druge. In kako je za naprej. Januar je bil namenjen malanju in preurejanju, MSD je v prostorih Akumulatorja upihnil že tretjo svečko, nato pa smo pristopili Še k prireditvi Dnevi Kulture v Domžalah, katerih organizator je ŠKD. Redno že potekajo filmski večeri, v februarju prihaja natečaj, pa seminar, pogledat nas pride tudi ekipa Luksuz produkcije iz DZMP Krško... Marsikaj lahko rečemo, največ se bo pokazalo sproti. Veliko zopet točno na tem mestu. Ali pa nas preprosto pridite pogledat v Akumulator. Ekipa Akumulator SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Gimnazija Poklicna in strokovna šola Cesta talcev 12, 1230 Domžale Informativni dnevi na srednji šoli Domžale Bralke in bralci Slamnika ste skozi vse leto dobro obveščeni o življenju in delu na Srednji šoli Domžale, o naših projektih in o uspehih naših dijakov. Vsako leto, letos bo to 10. in 11. februarja, pa se še posebej pripravimo na obisk osnovnošolcev, ki skupaj s starši razmišljajo o vpisu v najprimernejšo srednjo šolo, oziroma v najprimernejši srednješolski program. Tudi letos devetošolce vabimo, da skupaj s starši obiščejo Srednjo šolo Domžale. Predstavili bomo življenje in delo na Srednji šoli Domžale, obiskovalce pa seznanili tudi s programi po katerih izobražujemo in zmožnostmi za nadaljnje izobraževanje (študij). Izobražujemo po programih: SPLOŠNA GIMNAZIJA, EKONOMSKI TEHNIK (PTI), STROJNI TEHNIK (PTI), TRGOVEC (prodajalec), STROJNIŠTVO (avtomehanik, strojni mehanik, instalater strojnih instalacij). Ker pa šola ni samo pouk, bomo naše bodoče dijake povabili tudi k raznim krožkom, k sodelovanju pri raznih projektih in k sodelovanju na različnih tekmovanjih. Predstavili bomo tudi ekskurzije, ki jih organiziramo za naše dijake in še marsikaj. Devetošolci! Vas in vaše starše pričakujemo v petek, 10. februarja 2006, ob 9. uri in 15. uri in v soboto, 11. februarja 2006, ob 9. uri. Mag. Primož Škoflc, direktor 4. obletnica delovanja Mladinskega sveta Domžale V soboto, 14. januarja, smo MSD-jevci praznovali 4. obletnico delovanja. Praznovanje jc potekalo v odličnem vzdušju, saj je prišlo okoli dvesto obiskovalcev, ki so se zabavali ob koncertu Billy's Private Parking in še Sunbite. Za rojstni dan smo si privoščili tudi torto, ki je teknila prav vsem. Zahvaljujemo se MKCD Akumulator za gostoljubje in vsem mladim aktivistom, ki so bili pripravljeni priskočiti na pomoč. Sobotni koncert in velik obisk pa sta dokaz, da Domžale potrebujejo dogajanje, dobre dogodke in da za žur ni potrebno iti v Ljubljano. Upam, da boste še naprej podpirali takšno in drugačno mladinsko dogajanje v našem malem mestu. Najdete nas tudi na internetu www.msdomzalc.si Nina Arnuš, predsednica MSD Ljubljanska 70, tel.: 722-66-00, e-mail: CZm@siol.net, www.i-rosc.si dogodki v Centru za mlade Domžale RAZSTAVA »MESTO SLIKE« V naših prostorih si lahko ogledate slikarsko razstavo akad. slikarja LUKE LESKOVŠKA. ČETRTKOVA SVETOVALNICA - vsak zadnji četrtek v mesecu Četrtek, 26. 1. med 17.00 in 19.00 uro v CZM Prof. Pavla Klinar bo na voljo z nasveti in odgovori na razna vprašanja, ki se pojavljajo pri odraščanju. Potrebne predhodne prijave po tel.: 722-66-00. ŠOLA ZA STARŠE - vsako tretjo sredo v mesecu. Sreda, 15. februar, ob 18.00 v Knjižnici Domžale Tema: Rituali v družini. Vodi prof. Lili Jazbec. VESELE ZIMSKE POČITNICE - v času od 20. do 24.2. Za osnovnošolce od 1. do 7. razreda. Vsak dan se bomo zbrali v Centru ob 10.00 uri in bomo skupaj do 15.00 ure. Naš čas bomo preživeli igrivo ob družabnih igrah, sproščujoče ob filmih in glasbi, kreativno ob peki palačink, raziskovalno, izletniško - če bo vreme dopuščalo, ... Prispevek je 1.000 SIT na dan, kar vključuje stroške prevozov, vstopnin, sladke priboljške. Malico otroci prinesejo s seboj. Obvezne predhodne prijave do zasedbe mest na tel.: 722-66-00 ali osebno v Centru. PREDSTAVITEV KNJIGE Mira Štebeta: PREIZKUŠNJE Četrtek, 23. 2., ob 19.00 uri v Kulturnem domu I ranča Bernika v sodelovanju s Planinskim društvom Domžale SENČNO GLEDALIŠČE Vabimo k vpisu v delavnice, kjer boste izdelovali senčne lutke, spoznali osnove animacije in uprizorili kalero od čudovitih pravljic iz bogatega ljudskega izročila. Delavnice so namenjene otrokom starim od 7 do 9 let in od 10 let naprej. Začetek predvidoma konec februarja. Informacije in prijave na tel.: 722-66-00 TEHNIKE UČINKOVITEGA UČENJA - za osnovnošolce In dijake Mentorica: mag. Stanislava Polajžer. Delavnice potekajo ob ponedeljekih od 17.00 do 19.15 ure. VABILO MLADIM USTVARJALCEM V okviru torkovih kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalec, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), se odzovite našemu vabilu. TEČAJ ŠPANŠČINE Začetni tečaj je ob sredah od 19.00 do 20.30 ure. Vodi Maja Mesesnel. Inf: 722-66-00. SVETOVANJE MLADIM IN NJIHOVIM STARŠEM Ce se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.00 uro, ob torkih in sredah do stran 9 NAS POGOVOR Intervju z ravnateljico Osnovne šole Rodica Rojeni Domžalčanki, Andreji Pogačnik Jarc, se življenje odvija v našem mestu - tako privatno kot službeno. Odločila sem se, da jo predstavim našim bralcem, saj je poznana tako v ožjem kot širšem krogu. Osnovno šolo Rodica vodite že vrsto let. Marsikaj se je v tem času spremenilo. Lahko bralcem Slamnika zaupate, kako doživljate te spremembe? Ena temeljnih značilnosti sodobnega časa so gotovo vse hitrejše spremembe na številnih področjih družbenega življenja in tudi osnovna šola je v času, ko v njej delam, doživela vrsto sprememb. Svetovna zakladnica znanja se je v teh, več kot 35 letih, zelo povečala, in upravičena pričakovanja skupnosti so, da bo šola tem spremembam sledila. Težišče, ki je bilo prej na temeljnem izobraževanju, se sedaj seli na področje vseživljenjskega učenja. Funkcija šolanja se s tem pomembno spremeni: čedalje bolj postaja le uvodno in temeljno dejanje vseživljenjskega učenja, ki ni več omejeno na zgodnja leta človekovega življenja, pač pa mora biti dostopno v celotnem življenjskem ciklusu in v vseh obdobjih življenja. Ob koncu osnovne šole naj bo mladostnik čim bolj motiviran za nadaljnje učenje, mora se znati učiti, biti mora kritičen, samostojen, iznajdljiv, zaupati mora vase in znati mora sodelovati z drugimi. To je namreč tisto, kar za nadaljnje življenje potrebuje bolj kot pa poznavanje kopice faktograf-skih podatkov. Na potrebne spremembe na šolskem polju je pred več kot desetletjem opozorila Delorova komisija pri Unescu, ki je izpostavila, da bo pri reševanju vrste napetosti v sodobnem svetu (in mi smo del tega sveta) imelo ključno vlogo prav izobraževanje. Če to področje ne bo pomembno upoštevano, po mnenju tc komisije ne bo moč doseči idealov miru, svobode in socialne pravičnosti. Sama sem v spremembah, ki jih ponuja nova devetletna šola, videla možnosti za uresničevanje takšnih ciljev in zato sem se z vso vnemo, znanjem in prepričana v dobre rezultate zavzela za njeno zgodnejše uvajanje. Tudi vaš oče je bil dolgoletni direktor Tosame, sedaj častni občan Občine Domžale. Nekako sta se znašla na isti poti? Moj oče bo letos dopolnil osmo desetletje življenja. V svojih »delovnih« letih je res kar dolgo obdobje vodil Tosamo. Na to obdobje me vežejo lepi spomini, povezani z brezskrbnim otroštvom, preživetim na Viru. Stanovali smo v eni od vil nekdanjega lastnika tovarne, imeli na voljo velik vrt, kjer smo se igrali otroci iz vse vasi, celo majhen plavalni bazen smo smeli uporabljati, pa gugalnice in vrtne ute, ki so ostale, ko se je iz stavbe odselil DID. kot so takrat imenovali vrtce. Širitev tovarne, novi obrati, ki so zrasli, so »zasedli« ne le očetov prosti čas, ampak tudi zemljišča tik ob našem domu. Veliko sem se učila od svojega očeta. Zlasti sem ponosna na njegovo socialno občutljivost, na poštenost in pravičnost. Ko ga zdaj, poredko sicer, pospremim na kakšno od srečanj z. nekdanjimi delavkami, lahko začutim njihovo hvaležnost, naklonjenost, neredko pa tudi glasno priznanje, daje bil »najboljši direktor«. Več kol eno mandatno obdobje je bil tudi predsednik občinske skupščine občine Domžale, kar bi lahko primerjali z. današnjim županovanjem in poslanec v takratni Skupščini RS, eden listih 25. poslancev, ki so prezgodaj postavljali temelje demokra-ci|c in bili zato kaznovani. Upam, da sem nekaj njegove delavnosti in kritičnosti podedovala. Koliko učencev ima vaša šola in kako ocenjujete nivojski pouk. Osnovna šola Rodica je bila testna pri uvajanju dcvetletkc? Upad rojstev v Sloveniji se pričenja kazati tudi pri nas. Letos imamo tako le še 550 učencev, kar precej manj kot pred desetletjem, ko jih je bilo preko 700. Zato pa bo vse manj težav s številom učilnic, ki so potrebne za pouk in druge dejavnosti. Prav nivojski pouk, pri katerem se učenci delijo, terja več učilniškega prostora. Pri nas smo z nivojskim poukom zelo zadovoljni. Vsi: učenci, starši in učitelji, lak način dela omogoča vsakemu olroku, da lahko doseže optimalni nivo znanja. Raziskava, ki jo je lani opravil Zavod RS za šolstvo, je pokazala, da je zadovoljstvo in naklonjenost takšnemu načinu dela tesno povezana s tem, kako so se šole dela lotile. Za uspešno uvajanje in izvajanje je potrebno mnogo strokovnega znanja, dobršna mera avtonomije in odgovornosti strokovnih delavcev. Naša šola se je v projekt zgodnejšega uvajanja vključila v šolskem letu 2000/2001. na vstop pa smo se pričeli pripravljati tri leta pred leni. Zaradi pomanjkanja prostora smo se odločili le za uvajanje zadnjega tri-letja. Veliko dela je bilo opravljenega. Najbolj zahtevna vprašanja so bila prav v zvezi z nivojskim poukom in izbirnimi predmeti. Zapleteno je bilo oblikovanje urnikov, razdelitev pouka med strokovne delavce, predstavitve staršem in pridobitev njihovega zaupanja. K sreči je naša ekipa strokovnih delavcev sposobna, delovna, pripravljena sprejemati izzive, se pripraviti na njihovo reševanje in ga odgovorno izpeljati. Zaradi uspešnega dela nas je Zavod RS za šolstvo izbral za mentorsko šolo in naši učitelji s posebnostmi develletke seznanjajo ter usposabljajo učitelje, ki so v devetletko vstopili kasneje. Ste imeli dovolj usposobljenih strokovnih delavcev? Kako je potekalo vaše in njihovo izobraževanje? Sama sem imela izjemno srečo, da so me učili modri ljudje, ki so me navdušili za učenje, naučili so me učiti se in učili so me delati z ljudmi in za ljudi. Od osnovnošolske profesorice slovenščine, gospe Milene Vodopivec, do ene največjih slovenskih znanstvenic, doktorice Aleksandre Kornhausct. Večino učiteljev učiteljskega zbora, ki ga vodim, sem izbrala sama. Kot ravnateljica jim omogočam optimalen strokovni in osebnostni razvoj. Uspelo nam je ustvariti spodbudno klimo, vzdušje, v katerem delamo, pedagoški elos, ki postavlja na prvo mesto učenca in njegove potrebe. Za spremenjeno vlogo učitelja, ki jo terja devetletka, ki postavlja v ospredje aktivno delo otrok, smo se dodatno izobraževali. Večino izobraževanj za novo kulturo pouka smo organizirali v naši šoli. Vključeni smo bili v mednarodne projekte Tempusa, ki so nam sredi 90. let omogočili seminarje angleških strokovnjakov na področju naravoslovja. Sledili smo novostim, ki jih je uvajala Pedagoška fakulteta, sodelovali smo s strokovnjaki Zavoda za šolstvo. Veliko novih izkušenj in spoznanj nam je prineslo sodelovanje v različnih projektih: takšnih, ki so namenjeni neposrednemu vključevanju otrok, Eko šola kot način življenja, Zdrava šola, Unesco šola in razvojnih ter inovacijskih projektih, ki spodbujajo in omogočajo ustvarjalno in inovativno delo učiteljev. Marsikaj smo se naučili drug od drugega, se tako še bolj spoznali in povezali v trden in sposoben kolektiv. Srečujemo vas tudi v politiki. Ste predsednica Odbora za družbene dejavnosti. Kakšne so prednosti? Področje družbenih dejavnosti je velik proračunski porabnik, z. naglo rastjo števila prebivalcev v občini Domžale pa sc potrebe po Vrtcih, šolskem prostoru, prijaznejšem in dostopnejšem zdravstvu, socialnem varstvu, še povečujejo. Pri odločanju o teh vprašanjih sodelujem kar se da odgovorno. Prav gotovo mi poznavanje vzgoje in izobraževanja koristi pri delu v leni odboru. Menim, da imate veliko podpore v svoji družini. Veliko ste odsotni, saj sc vaše obveznosti ne končajo, ko zaprejo šolska vrata. V šoli sem res pretežen del dneva. ampak tudi mnogi otroci pa so v šoli po 10 ur,'od šeste zjutraj do štirih, pol petih popoldne. Moj vsakdanji delavnik pa traja navadno od sedme do treh ali štirih popoldne, včasih pa tudi do večera. Moj mož tačas poskrbi za kosilo mojih staršev. Odkar je upokojen, sc je specializiral za kuharja in peka, posebej slaščice mu izvrstno uspevajo. Sinova sta odrasla, sicer še bivajoča v »hotelu oče«, vendar ves dan zdoma. Starejši že služi kruh, kot večina mladih zaposlen od jutra do večera, mlajši je še študent, s kopico konjičkov, ki mu lepšajo mladost. Bi se ponovno odločili za poklic, ki ga opravljate? Ste se v OS Rodica zaposlili kot učiteljica? Na Rodu i sem se zaposlila ob ustanovitvi šole. Sprva sem učila fiziko, potem biologijo in kemijo. Pred 25 leti sem prevzela funkcijo ravnateljice, pouk pa sem v celoti opustila šele ob uvajanju devetletke, ko je bilo preveč organizacijskih nalog. Delo v razredu sem imela rada. Otroci, za razliko od odraslih, vselej zelo odkrito vračajo, kar vanje vlagaš. V delu učitelja lahko najdeš mnogo zadovoljstva. Noben denar ne odtehta tega, ko po dvajsetih letih nekdanji učenec, zdaj oče učenca, pove, kako je zaradi moje spodbudne besede, dobil zaupanje vase in se vpisal v gimnazijo ter uspešno končal študij, čeprav so doma pričakovali le pečarja. Je pa marsikdaj tudi zelo naporno. Mnogi otroci so razvajeni, usmerjani v tekmovalnost, perfekcionizem in se težko vživljajo v skupnost. Kaj vas najbolj sprošča po obveznostih v šoli kot tudi v politiki? Rada berem, rada obiščem gledališče. Doma imamo obsežno knjižnico (mamina zasluga), čeprav zadnje čase leposlovja skoraj ne kupujemo več. S knjižnimi novostmi me oskrbi šolska knjižničarka, poleg abonmaja v našem kulturnem hramu pa večkrat obiščem tudi Ljubljano. Najlepši pa so sprehodi skozi Grobe jjski drevored z možem in psičko. Na tet) sprehodih srečujem mnogo prijetnih znancev in prijateljev. Kratek klepet in prijazen nasmeh nam polepšajo dan. t Hvala za pogovor. Pri vašem delu vam želim veliko uspeha. Saša KOS Pogovor s predsednico Zveze prijateljev mladine Domžale, Emo Skrjanc Ogorevc Naj bo otroštvo vseh naših otrok prijazno in varno »Nerada pišem, rada pa se pogovarjam z ljudmi, ki so mi blizu po načinu razmišljanja. Sama razmišljam zelo veliko, predvsem pa sem občutljiva, kadar se zgodi krivica ali hudo otrokom ali odraščajočim ljudem,« mi je na začetku najinega pogovora dejala Ema Škrjanc Ogorevc, predsednica Zveze prijateljev mladine Domžale. Namen najinega pogovora je bil na kratko predstaviti pestro aktivnost ZPM, v pogovoru pa se nisva mogli izogniti tudi aktualni temi - varnosti mladih v povezavi s tragedijo v Pirničah. Se lahko to zgodi tudi nam? Veliko ljudi mi je v pogovorih zastavilo prav to vprašanje. V naši bližnji in daljni okolici so številni podobni lokali, morda ne s 100 ali 200 prekrški. Povsod je polno mladih ljudi, ki se na svoj način zabavajo, zapravljajo svoj zadnji tolar. Kaj se še dogaja, ne vem, in ne morem povzemati besed na pamet, da se opijajo, kadijo, tudi travo da kadijo. Menim pa, da takšna druženja niso najboljša za mlade, da so številne druge oblike, kako dočakati čas, ko si bodo izoblikovali samopodobo in preživljali prosti čas tako, kot le njim prija. Mnogi hodijo sedaj v disko zaradi «klape«, da bi izgledali kot odrasli. Si morda razmišljala o krivcih? Sem, vendar je težko na kratko reči o edinem krivcu. Je kriva šola? Gotovo ne, saj je v vseh zakonsko določenih gradivih in v vseh načelih, ki naj jim sledi šola, zapisan vzgojni smoter. Vsaj na osnovni šoli je tako. Pri vsaki uri, pri vsakem predmetu lahko učitelj vključi poleg učnega tudi vzgojni smoter. Tudi učitelji s svojim zgledom ne izstopajo v negativnem smislu. Kaj pa starši? Tudi ne povsem, ob tem pa bi poudarila, da nekateri niso kos zahtevam sodobnega časa. nekateri so neuki, kar se vzgoje tiče, drugim je všeč, da so otroci čimprej odrasli, tretji pa so, teh je največ, brezbrižni. Veliko napako vidim v preveč popustljivi domači vzgoji: sin ali hči sta enakovredna očetu in materi. Po- membna je le njuna pravica in nikakor njuna dolžnost in odgovornost. V družini ni jasno postavljenih meja, do kod segajo pravice otrok, kjer pa imajo starši pravico in dolžnost reči: »Oprosti, o tem pa odločam jaz ...« Prepričana sem tudi. da je v naših družinah premalo časa za druženje in odkrite pogovore. Res je. da so delovna mesta zahtevna, marsikje odpuščajo ženske, če ostajajo doma zaradi bolezni otrok, bojijo se, da izgubijo službo, delajo po ves dan, da lahko preživijo družino. Otroci pa so največkrat sami doma. na cesti, ob blokih ... Majhne otroke pogosto iz vrtcev in šol vzamejo stari starši, le kako smo včasih brez njih? Ali na ravnanje staršev vplivajo tudi vse večje socialne razlike, katerih posledice čutijo tudi otroci? Seveda. Medtem ko imajo otroci premožnejših staršev več možnosti za razvoj in uresničevanje svojih interesov in zadovoljevanje razvojnih potreb, so mnogi s socialnega roba za to prikrajšani. Povečujejo se tudi razlike med podeželjem in mestom. Država in lokalne skupnosti bi morale narediti vse, da zagotovijo enake možnosti dostopa do interesnih dejavnosti in bogatejših oblik preživljanja prostega časa vsem otrokom. Ob tem je treba povedati, da so namreč stroški obšolskih dejavnosti in tudi osnovnošolskega izobraževanja vse večji in mnogi starši tega več ne zmorejo. Njihovi otroci so zato prikrajšani, odrinjeni in včasih s strani sošolcev celo zasramovani. Od tod tudi premnoge stiske otrok in mladostnikov, ki se kažejo tudi v nasilnem vedenju. .le mogoče opisano stanje popraviti, izboljšati. Kako? Je, s tem, da poskušamo narediti vse, kar je mogoče, vsak na svojem področju. Svoje mesto med različni midruštvi, ki na tem področju že pomagajo, ima tudi Zveza prijateljev mladine Domžale, ki s svojim delovanjem pokriva vse občine z območja nekdanje občine Domžale. S svojim delom smo doslej že števil- nim otrokom omogočili vsaj nekaj tistega, za kar bi bili drugače verjetno prikrajšani, čeprav je res, da smo skušali pomagati predvsem socialno in zdravstveno ogroženim. Morda nekaj akcij, ki so posebej odmevale v letu 2005? V času letnih počitnic je letovalo 250 otrok iz šol in vrtcev na morju, letovanje je sofinanciral Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije, večina staršev je plačala le polovični strošek letovanja. Več otrok iz najbolj ogroženih družin je letovalo brezplačno, sredstva zanje so prispevale matične občine, del pa je zagotovila ZPM Slovenije v okviru akcije »Vsi smo bili otroci«. Sofinancirali smo plavalne tečaje v domžalskem bazenu, ki smo jih morali, žal, zaradi slabega vremena izvajati tudi v Ljubljani. V času od 26. do 30. decembra 2005 je 10 otrok iz vseh občin, ki jih s svojo dejavnostjo pokrivamo, na brezplačnem zimovanju, vključno z opremo, na Starem vrhu. Ob pomoči prvega programa RTV Slovenije pa smo zagotovili pomoč dvema družinama z majhnimi otroki. V decembru se je v hali Komunalnega centra Domžale na dveh predstavah zbralo preko 2000 otrok, ki so skupaj z Romano Kranjčan in Plesno šolo Miki uživali v predstavi Pojdimo skupaj. Predšolske otroke pa smo razveselili z obiskom igrice Jelen Jarko. Bo tudi letos zasedal medobčinski otroški parlament? V mesecu decembru so na vseh šolah potekale delavnice in šolski parlamenti na temo TABUJI, kar je tudi tema letošnjega medobčinskega otroškega parlamenta. O njem bomo pisali v prihodnji številki. Morda še kaj za konec? Želela bi še enkrat poudariti, da Zveza prijateljev mladine Domžale v vse svoje aktivnosti vključuje otroke iz vseh občin nekdanje občine Domžale, vendar bo na tem področju potrebno postoriti še marsikaj v korist otrok. Od občin pričakujem, da bodo v prihodnje zagotovile več denarja za izvedbo konkretnih projektov, ne le za pokrivanje stroškov delovanja zveze in društev. Delo bomo tudi v prihodnje opravljali prostovoljno, finančna sredstva pa potrebujemo za pokrivanje stroškov administrativno tehničnih in računovodskih stroškov. Ob tej priložnosti se občinam, ki nam že pomagajo, iskreno zahvaljujem, v prihodnje pa pričakujem sodelovanje z vsemi. Hvala. Vera Vojska Osnovna šola } Venclja Perka Domžale, Ljubljanska 58a, tel: 01/729-83-00, http://www2.ames.si/~osljper2s/ DRAGI STARŠI IN OTROCI, VLJUDNO VABLJENI NA Vpis otrok v 1. razred za šolsko leto 2006/07 Za otroke, rojene v letu 2000, bo vpis: • v četrtek. 16.2.2006, od 15h do 19h. vpisno mesto: OŠ Venclja Perka (projekcijska dvorana I • od 16h do 18h, vpisno mesto: podružnična šola Dragomelj • v petek. 17.2.2006. od 8h do 16h, vpisno mesto: OŠ Venclja Perka (projekcijska dvorana) Otroka lahko pripeljete s seboj! S seboj prinesite svoj Identifikacijski dokument. Starši ste po zakonu dolžni vpisati otroka v svojem šolskem okolišu. Uprava šole OŠ Preserje pri Radomljah Obisk gozdnih škratov V OPB-ju smo pripravili dve gozdni delavnici. Delavnici je vodil gozdar Jaka Šubic iz Ljubljane. Odšli smo v gozd ob Kamniški Bistrici pod Homškim hribom. Spoznavali smo drevesne vrste in pomen gozda v pokrajini. Zelo je pomembno, kako doživljamo gozd in razvijamo pozitiven odnos do gozda in njegovih prebivalcev. Gospod Jaka nam je razložil, da v gozdu živijo' tudi škrati. Vsako drevo ima svojo energijo in svojega škrata. Vendar škrati so očem nevidni, zato nas je preko pravljice popeljal v notranji svet, kjer naj bi vsak odkril svojega škrata. Za nekaj časa smo zaprli oči in se najprej povezali z gozdom. Tako smo v tišini in gozdni harmoniji našli svojega škrata v svojem srcu. Otroci so upodobili svoje škrate z vodenimi barvicami na risalni list. oblikovali so jih iz gline. Nekateri učenci so uporabili palice, glino in barve ter ustvarili zelo zanimive škrate. Medtem ko so se izdelki sušili, smo se postavili v krog. Vsak je dobil svoj inštrument. Nekateri so igrali na glineno piščal. drugi na kamenčke in palice. Gozdarje igral na boben. Z zaprtimi očmi smo pričeli igrati in počasi smo se uglasili v pravi orkester. Zaslišali smo zvoke gozdnih ptic, šumenje vetra in šelestenje listov ... Ta koncert nas je še bolj povezal z gozdom. Po koncertu so otroci predstavili svojega Škrata celi skupini. Nato smo se z novo izkušnjo o gozdu in s svojim škratom vrnili v šolo. Bili smo navdušeni. Učiteljice OPB DRUŠTVA stran 10 Pobuda za Vodnik po kmetijah občine Domžale Pravzaprav mineva že dve leti, odkar se je v krogu posameznikov, ki se v naši občini tako ali drugače ukvarjamo s turizmom, porodila ideja in pobuda za izdelavo Vodnika po domžalskih kmetijah. Ta bi v praksi predstavljal publikacijo s predstavitvijo vseh kmetij in ostalih subjektov, ki se na območju občine Domžale ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, pridelavo pridelkov, vrtnarstvom, predelavo ali s čim podobnim. K temu so nas navedli vzori in dobra praksa drugih občin in krajev tako po Sloveniji kot po tujini. Ideja sama pa temelji seveda na vsakodnevno izraženih potrebah, ki jih potrjujejo tako naši kmetovalci, iskalci kvalitetne domače hrane in pridelkov ter tudi obiskovalci naše občine. Po eni strani gre za promocijske aktivnosti z željo, da bi bolje spoznali naše podeželske kvalitete in zmogljivosti ter po drugi strani za neposredno spodbujanje prodaje na domu in izboljšanje ekonomskih možnosti našega kmetijstva in podeželja. Že v začetku leta 2004 se je na pobudo Igorja Kuzmiča iz komisije za turizem in pod okriljem Društva podeželskih žena Domžale oblikovala iniciativna skupina za pripravo vodnika, kjer poleg omenjenih sodelujejo tudi predsednik komisije za kmetijstvo Jakob Rado Smolnikar ter svetovalki za kmetijstvo pri Kmetijsko-gozdar-ski zbornici Slovenije Marta Kos in Irena Zlatnar. K sodelovanju želimo pritegniti še ostala društva in partnerje s tega področja, med drugim tudi čebelarje, obrtnike, itd... V sodelovanju z občino Domžale (Komisija za kmetijstvo in Komisija za razvoj turizma) želimo v večji nakladi izdati barvno publikacijo (katalog) »Vodnik po kmetijah v občini Domžale«. V okviru tega projekta nameravamo pridobiti zanesljive in kakovostne informacije o ponudbi ter oblikovati in izdati katalog ponudnikov kmetijskih pridelkov, domačih jedi, izdelkov in storitev v občini Domžale. S tem bi posredovali med ponudniki, soobčani in potencialnimi kupci pri obveščanju in seznanjanju z domačo ponudbo, spodbudili pridelovalce k trženju svoje ponudbe ter spodbudili razvoj in registracijo ustreznih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. S tem katalogom bi pridobili tudi gradivo za promocijo občine Domžale in. njene ponudbe za zunanje obiskovalce oz. pri njenem predstavljanju izven meja občine. Prepričani smo, da ima načrtovana publikacija izključno oz. v največji meri koristi predvsem za občino Domžale, zato upamo, da bomo uspeli pridobiti potrebno širšo podporo in sredstva. V letu 2005 smo že pripravljen projekt prijavili na razpis Občine Domžale za založništvo, a ga kljub pozitivnemu odgovoru in določeni vsoti odobrenih sredstev nismo mogli uresničiti, saj je bilo to ob ocenjenih predračunskih vrednostih daleč premalo za uspešno izvedbo projekta. Iniciativni odbor pod vodstvom Julijane Černivec, predsednice Društva podeželskih žena Domžale, se je zato konec lanskega leta s posebnim pismom obrnil na gospo županjo in domžalski občinski svet, v katerem smo predlagali, da se ob oblikovanju proračuna za leto 2006 ta projekt vključi s posebno namensko postavko - ki lahko zavezuje sredstva s področja, gospodarstva, kmetijstva in turizma - ter na tak način zagotovi uresničitev zamisli. O nadaljnjih korakih in morebitnem napredku vas bomo obveščali tudi skozi glasilo Slamnik. Rok Ravnikar Društvo izgnancev Mi vemo, kaj je sreča in kaj je domovina Društvo izgnancev Domžale, ki združuje žrtve druge svetovne vojne z območij občin Domžal, Luko-vice, Mengša, Moravč in Trzina je ob koncu leta 2005 pripravilo občni zbor ter ga združilo s tradicionalnim novoletnim srečanjem. Letos se je občnega zbora udeležilo blizu 200 članov in članic, ki so po 9 STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure sprejemu poročila o delu društva v letu 2005, finančnega poročila za isto leto ter programa dela za leto 2006 prisluhnili besedam lvice Žnidaršič, predsednice Društva izgnancev Slovenije. Govorila je o zgodovini, o dogodkih, ki so oblikovali življenja izgnancev, taboriščnikov ter drugih žrtev vojne ter poudarila, da mlade generacije velikokrat o teh dogodkih sploh nič ne vedo ali vedo zelo malo. Predstavila je vsebino razstave o zgodovini izgnanstva v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, ki jo je Društvo izgnancev Slovenije, skupaj s soorganizatorji, pripravilo ob 60-letnici srečne vrnitve slovenskih izgnancev na svoje domove. Hkrati je vse prisotne povabila, da kupijo drugo spominsko knjigo, v kateri 140 izgnancev predstavlja svoje spomine na čase, preživete v taboriščih, na kratko pa je predstavila tudi prizadevanja slovenskega društva izgnancev za zagotovitev materialne odškodnine vsem, ki so ob izgnanstvu izgubili svoje domove in drugo premoženje ter poudarila, da nekdanje žrtve druge svetovne vojne ne bodo nehale terjati svojih pravic ter pričakovanja, da bo država, ki nekoč ni bila sposobna od agresorjev izterjati odškodnine, to vendarle zagotovila. Ob končuje vsem prisotnim, ki na poseben način vedo, kaj je sreča in kaj je domovina, zaželela veliko zdravja in sreče v letu 2006. Izgnanci iz društva smo seji za njeno delo zahvalili s šopkom, Jože Kveder, predsednik društva, pa je tudi njej zaželel veliko prijetnih dni v letu 2006. Prisotne je pozdravil in jim vse dobro v letu 2006 zaželel Martin Rebolj, župan občine Moravče. Prisotni so prisrčno pozdravili tudi nagovor predsednika Društva izgnancev s Slovenske Koroške, ki je poudaril pomen sodelovanja, zaploskali pa tudi Francu Gradišku, ki je spregovoril o vezeh s kraji v Nemčiji, kamor so bili člani in članice društva izgnani v času druge svetovne vojne. V prijetnem kulturnem programu je nastopil Oktet Tosama, prijetno srečanje pa je s svojim igranjem popestril Tone Habjanič s prijatelji. Vse, ki bi želeli v maju obiskati spominsko slovesnost v koncentracijskem taborišču Dachau, ob tej priložnosti pa tudi nekatere kraje, v katere so bili izgnani tudi člani Društva izgnancev Domžale, vabimo, da se nam pridružijo Pokličite. Prijetno leto 2006! D. I. Na Viru se govori 16. pustni karneval bo! \ V četrtek, 12. januarja 2006, je v gostišču Kovač na Viru potekal občni zbor Pustne sekcije Striček, ki se ga je udeležilo preko 120 gostov, članov pustne sekcije, drugih društev in simpatizerjev. S svojo navzočnostjo so nas razveselili domžalski podžupan Toni Dragar in Alenka Je raj, predsednica Kulturnega društva z Iga in poslanka v državnem zboru, ter predsednik Krajevne skupnosti Vir, Milan 1'irman. Našemu povabilu so se poleg predstavnic z Iga udeležili še škoromati iz Ilirske Bistrice, godbi na pihala iz Črnomlja in Domžal, Pustno društvo Gorica vas in Generali z Vranskega. Prireditev pa je že tradicionalno povezoval priljubljeni hitovec Pečo. PROGRAM PUSTOVANJA 06 Postavitev Strička - //. februar 2006 ob 10. uri Zbor ob 9.00 pri gostišču Kovač na Viru, od koder bo šel sprevod s Stričkom, kurenti in pustnimi šemami na svoje tradicionalno mesto. Pustna nedelja - 26. februar 2006 ob 10. uri Pustni živ-žav za naše najmlajše na balinišču Budničar Količevo s Čarovnikom Gregom. ob 14. uri in 16 sekund se prične že 16. tradicionalni, letos obrnjeni, pustni karneval. oh 15.30. uri Velika pustna zabava na balinišču Budničar Količevo z ansamblom Čuki vse do 22. ure. Pustni torek - 28. februar 2006 Zabave na pustni torek zaradi stiske s prireditvenim prostorom sicer ne bo, vendar pa se člani pustne sekcije in pustni pogrebci zberemo ob 10. uri v Bernardiju, kjer bomo začeli žalovanje za našim pokojnim pustom. Dobrodošli! Predsednik Peter Korošec je nekako takole poročal o lanskoletnih pustnih dejavnostih: «... karneval je bil dobro organiziran, množičen, z dobrim vremenom, bilo je blizu 50 skupinskih mask; tudi občni zbor lansko leto je uspel, predpustni čas nam je zelo hitro minil. Seveda smo bili tako dobri kot vedno, boljši kot Občina Domžale in vse ostale občine naokoli skupaj, kar se pozna tudi v naši blagajni - naredili smo tak plus, da smo si lahko privoščili tole pogostitev. Organizirali smo še izlet, ki pa ga na žalost ni bilo. Pečo bo spil zdaj tistih 0,3 in bo prevzel besedo. Naš karneval ni tako slab, letos se bomo potrudili pokazati še kaj več tudi navzven. Zahvala vsem podpornikom, sponzorjem in Občini Domžale, ki nam omogočajo izvedbo karnevala v takem obsegu. Hvala lepa za besedo in da ste me poslušali vsa ta leta. Čas je za novo kri.« Po pozdravnem nagovoru smo izvolili novo vodstvo Pustne sekcije Striček, razen predsednika, ki seje bil obotavljal nadaljevati svoj mandat. Objavili smo pustni program in pustne zakone, ki bodo v veljavo stopili ob postavitvi Strička. Letos imamo v načrtu kar nekaj novosti, nekatere boste zasledili v programu, druge pa naj ostanejo presenečenje. Vsekakor vabimo vse razigrane in ustvarjalne duše, da pripravijo svojo masko in sc udeležijo karnevala. Velikim pustnim maskam smo pripravljeni tudi finančno pomagati. Vsem tistim, ki želite sodelovati na karnevalu s svojo masko, so informacije na voljo pri naslednjih pustnih ministrstvih: • za tuje maske: Robert Pajer, 041 605 922 • za okoliške maske: Drago Marinkovič, 041 3X9 620. • za šolske in predšolske maske: Uroš Majdič, 041 802 589, • za domače maske: Stane Srša, 041 741 782 • nadminister za maske in karneval: Marjan Prelovšek -Skot, 031 519 972 Več informacij na naši spletni strani www.stricck.com. Franci Lajovlc, Pustna sekcija Striček Kinološko društvo Domžale Zaključena mala šola V Kinološkem društvu Domžale smo jeseni 2005 organizirali tečaj MALE ŠOLE za lastnike, ki imajo pse stare do šest mesecev, ne glede na pasmo. Namen male šole je, da se predstavi lastnikom mladih psov pravilen in pravočasen pristop k vzgoji mladega psa. Razveseljivo je, da se lastniki psov zavedajo, da je brez strokovne pomoči težko pravilno vzgajati mladega psa. Na- TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopke - - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 pakc, ki jih človek zagreši zaradi neznanja pri vzgoji mladega psa, pa imajo lahko težke ali pa sploh nepopravljive vedenjske posledice. V jesenski mali šoli je sodelovalo 24 lastnikov psov. Razveseljivo je, daje bilo med vodniki veliko mladih, ki so jih spremljali starši in se tako tudi sami učili pravilnega vzgajanja mladega psa, zato bodo lahko pomagali otroku pri delu s psom. Tečajniki so za lažje delo doma prejeli za vsako temo pisna navodila v obliki majhnega lističa, iz katerega lahko preberejo podrobna navodila o pravilnem pristopu za učenje posamezne vaje. Tečaj obsega šest ur teoretičnega dela, ki je podkrepljen z računalniško projekcijo. Ta del izvaja znana kinološka strokovnjakinja iz Kinološkega društva Krim, ga. Karmen Zaharijaš. Praktični del pa poteka 10 ur na društvenem vadbišču, vodita ga inštruktor Janez Hribar in pripravnica za inštruktorja Ana Martinjak. Ob zaključku tečaja je bil izveden in- terni praktični izpit in podeljena, mali šoli primerna, pisna priznanja. Čisto na koncu je bila za vse pripravljena skromna pogostitev. Razveseljivo je, da je veliko tečajnikov spraševalo, kdaj bo tečaj za odrasle pse in kako bodo to izvedeli. Pojasnili smo jim, da imamo njihove naslove na prijavnicah in da bomo vse pravočasno pisno obvestili. Tistim, ki imajo pse majhne rasti, pa smo svetovali, da se vključijo v šolo ŠVRK v Ljubljani, ki ima poseben program za male družne pse. Upamo, da smo s svojim strokovnim delom pomagali vsem udeležencem tečaja pri vzgoji njihovega štirinožnega prijatelja in dvigu zavesti kinološke kulture. To je naš osnovni cilj, zato bomo podobne tečaje organizirali tudi v spomladanskem in jesenskem času v upanju, da bomo tudi v bodoče imeli dovolj ljudi, ki si želijo pravilnega ravnanja s svojim štirinožnim prijateljem in si tako vzgojiti psa, ki jim bo v ponos in veselje, ne pa v breme. Janez Hribar O začetku gradnje prizidka h gasilskemu domu •^1 \0 V eni izmed zadnjih številk Slamnika je bila objavljena reportaža ob odkritju temeljne plošče za prizidek Gasilskega doma STOB - Depaia vas. Še enkrat bi sc radi zahvalili vsem, ki ste sc te slovesnosti udeležili, posebno gospe županji in podžupanu Toniju Dragarju. Nekaj dni po tej slovesnosti so na gradbišču zahrume-li gradbeni stroji. Izkop za temelje je bil hitro izkopan, čeprav je teren zahteval poglobitev glede na predvidene načrte. V naslednjih dneh so delavci izvajalca postavili opaže za temelje in jih zabctonirali. Sledilo je zasutje in nato plošča v nivoju površine. Vse to je bilo izvršeno v izredno kratkem času. Po teh opravljenih delih je zima pokazala svoje zobe. Na gradbišče je zapadel sneg in dela se niso mogla nadaljevati. Glede na pripravljenost izvajalca računamo, da se bodo dela čimprej nadaljevala, ko bodo vremenske razmere to dopuščale. Predvidevamo, da bo prizidek s skupnimi prizadevanji in močmi pod streho do 23. junija 2006, ko bomo praznovali 100-letnico društva. Za društvo: Franc Miiller Nova Honda civic -inovativnost na vsakem koraku V podjetju Car - Line Ambrož d.o.o. v Rdomljah so slovesno predstavili novo, težko pričakovano llondo civic. S povsem novo obliko je civic pripravljen na revolucionarno spremembo načina vožnje. Vozilo s petimi vrati zaradi svoje športne in dinamične oblike deluje kot vozilo s tremi vrati. Notranjost je izredno prostorna in uporabna, ne da bi zaradi tega trpela udobje in kakovost. Vozilo je zasnovano tako, da bo vožnja z njim za vas razvedrilo. Ko so llondini oblikovalci snovali novi civic, so navdih zanj iskali po vsej Evropi. Hoteli so narediti vozilo, ki se podalo na nemške avtoceste prav tako dobro kot na ozke steze južne Francije. Želeli so vozilo, ki bi kljubovalo težavnim razmeram na severu Evrope in kljub temu delovalo elegantno med križarjenjem po Sredozemlju. Kamorkoli boste pogledali, boste opazili inovativnost, zaradi katere Honda slovi po svetu in to je inovativnost na vsakem koraku, ne le pod motornim pokrovom ali karoserijo. Novi civic je vozilo z vznemirljivim videzom, prav zanj pa so v svetu vodilno tehnologijo izdelave motorjev pripeljali do skrajnih meja in izdelali novo generacijo motorja 1,8 i-VTEC. Z elektronsko podprtim inteligentnim krmiljenjem ventilov deluje kot dva motorja v enem. Motor namreč odlikuje dejanska moč, združena Z dejanskimi prihranki goriva. stran 11 IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Društvo upokojencev Domžale Vedno nam je lepo Že leto dni je minilo, kar sva se s prijateljico včlanili v Društvo upokojencev Domžale. Od vsega začetka se udeležujeva izletov in zabav, ki jih enkratno organizirajo. Imamo se zelo lepo in med domžalskimi upokojenci sva spoznali že mnogo novih prijateljic in prijateljev. Zadnjo, novoletno zabavo v leiu 2005, smo imeli v Borovnici. Udeležilo se nas je skoraj 100 in verjemite, da smo se imeli enkratno. V prijetnem okolju in dobri družbi smo se poveselili in si zaželeli zdravja in veselega druženja tudi v naslednjem letu. Zahvala, da se imamo na vseh druženjih zelo prijetno in lepo, gotovo pripada predsedniku Nandetu Starinu in njegovi ženi Slavki ter vsem. ki jim z veseljem priskočijo na pomoč pri organizaciji naših srečanj. Posebno zahvalo si zasluži tudi ga. Maca Tajč, ki pridno fotografira in skrbi, da teh srečanj res ne bomo nikoli pozabili. Vsem, ki so se trudili, da smo se v letu 2005 imeli res lepo, želiva v letu 2006 mnogo zdravja in da bi še naprej tako uspešno poskrbeli za naša prijetna druženja Penzlonlstkl Boj za osvoboditev 1941 - 1945 Ob 64. obletnici »Dražgoške bitke« Borčevska organizacija z. območja nekdanje občine Domžale vsako leto organizira avtobusni prevoz v Draigoše. Tako je bilo tudi v nedeljo, 8. januarja 2006, ko smo se ob 12. uri udeležili spominske slovesnosti. Vsi skupaj smo obudili spomin na junaški boj Cankarjevega bataljona, počastili spomin na njegove borce, 41 ustreljenih in 19 padlih Dražgošanov v NOU. Legendarne Dražgoše je v snežni odeji, visoki 80 cm, obiskalo okoli 6000 udeležencev iz celotne Slovenije in iz sosednjih držav. Med njimi veliko praporščakov, zastavonoš brigad, borcev, poslancev DZ, domačinov in drugih uglednih gostov. Pomembno je, da se vsako leto udeležuje večje število ljudi »dobre volje«, da dostoj- no počastimo spomin na medvojne čase. Brez. takratnega upora in žrtev ne bi bilo današnje samostojne Slovenije. Kajti pred 64 leti, po hudih bojih partizanov v Rovtu, na Pasji ravni in okrog Poljan, v Bohinjski kotlini, v Zgomjcsav.ski dolini, pod Krvavcem in na Kamniškem, se je zgodil Vrh v Dražgošah. Več tisoč ljudi se namreč vsako leto na osrednjo spominsko slovesnost odpravi peš, nekaj pa tudi v okviru organiziranih pohodov, ki jih pripravljajo gorenjska planinska društva, je povedal predsednik organizacijskega komiteja Zdravko Krvina in se zahvalil vsem udeležencem. Ob tej obletnici je udeleženec pozdravil predsednik krajevne skupnosti Dražgoše, gospod Marko Kos, slavnostni govornik pa je bil predsednik Liberalne demokracije Slovenije in evropski poslanec Jelko Kacin; njegovemu govoru je prisluhnila množica ljudi in njegov govor, v katerem je govoril o svojem očetu, partizanu ter aktualnostih, odobravala z burnim ploskanjem. Za dobro počutje udeležencev so poskrbeli domačini z domačo hrano in pijačo in lepim kulturnim programom. Mladi forum Ljubljana pa je delil lističe z naslednjim besedilom. 1941 - 1945 - BOJ ZA OSVOBODI rev, 2004 -2008 BOJ ZA OHRANITEV TEMELJNIH SOCIALNIH PRAVIC, DRAŽGOŠE 2006 - MOST MED GENERACIJAMI. Jože Novak Koncert v živo Žametne vrtnice zopet v Domžalah hala Komunalnega centra petek, 3. marec, ob 19. uri Nastopajo: Natalija VERBOTEN, Adi SMOLAH, Stane VIDMAR, BRENDI, VANDROVCT, Marjan ZGONC, VIKTORIJA, Boris KOPITAR Nina PUŠLAR (zmagovalka bitke talentov), ansambla TONETA RUSA in DOKI, vokalna skupina ODA i/ Moravč, družinski ansambel FERME s Trojan VSTOPNICE: Blagovnica VELE - trafika Srečanje z vojaškimi invalidi Ko celovito ocenjujemo naše lanskoletne dosežke, s tem dokazujemo, da je starost še vedno spoštovana. Upajmo, da bo takšno spoštovanje marsikomu omogočilo v prihodnosti stopiti skozi življenje z bolj prožnim korakom in s prijetno zavestjo, da je tudi starejši človek pomemben člen v samostojni državi Sloveniji. Spodbudni lanskoletni rezultati nas bodo napotili k še boljšim uspehom, v katerih bo blestela blaginja našega članstva tako, da bomo čimbolj olepšali tretje življenjsko obdobje. Odgovorni društveni delavci si bomo prizadevali, da tudi letu 2006 s pestrim programom dela poskrbimo za dobro počutje našega član- stva. Tudi v športnih sekcijah društva se trudimo in delamo v okviru možnosti. Velikokrat gre dejavnost tudi na račun posameznika, ki se žrtvuje za ljubiteljsko dejavnost in tako omogoča njeno realizacijo Program dela Društva vojnih invalidov Domžale smo realizirali Starost je obdobje, ki prinese različne zdravstvene težave in motnje. V društvu se tega zavedamo in poskušamo vsaj nekaterim olajšati osamljenost in misel na bolezen, ki jih je prizadela. Tudi za redne obiske pri starejših članih, težjih invalidih in bolnih naše društvo skrbi preko celega leta, predvsem pa ob koncu leta. To je gesta, ki jo moramo ohranjati, da bi ostali v stiku s tistimi, ki jim je bolezen to onemogočila, jih obdarimo s skromnim darilom, čestitko. Ob tem pa iskreno čestitamo za zdravje, srečo in zadovoljstvo, še veliko let. V društvu skrbimo, da so preko društvenih poverjenikov in javnih občil naši člani obveščeni o vseh pomembnih zadevah, ki se dogajajo v društvu. Jože Novak Delegacija Društva vojnih Invalidov Domžale je obiskala tudi gospo Marijo vodnjov v Dragomlju. -Risanje skice terena pod kotom.« Znot 2005 V noči iz 3. na 4. december smo taborniki RST organizirali že 9. tradicionalno Zimsko nočno orientacijsko tekmovanje (ZNOT), ki je letos potekalo na Osnovni šoli Brdo pri Lu kovici. Tekmovanje je eno izmed najzahtevnejših, a kljub temu eno najbolj priljubljenih, saj seje letos med seboj v petčlanskih ekipah pomerilo kar 60 skupin tabornikov iz cele Slovenije, ena ekipa pa je prišla celo iz Zagreba. Na samem začetku tekmovanja so se ekipe preizkusile v teoretičnih nalogah iz topografije, takoj zatem pa so se tekmovalci podali v noč, na zahtevno in blatno progo, na kateri so jih čakali 10 in TOPO testa, ciljanje, spretnostno tekmovanje, iskanje skrivnega napadalca, prehod minskega polja... Zadnje ekipe so prispele na cilj oko- li druge ure zjutraj, tam pa jih je že čakala pozna večerja. Ker so bili tekmovalci dodobra izmučeni, je po šoli kmalu legla tišina, ki je trajala do jutra, ko so razglasili zmagovalce ZNOT-a 2005. Med GG- ekipami so tako slavili ekipa Woda (RKV), med PP-ji Majkemi (RAR), pri ekipah Grč pa ekipa Polaris, katere člani sicer niso taborniki, so pa zelo dobri oreintacisti. Na tem mestu bi se radi zahvalili tudi sponzorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi tekmovanja: Občina Domžale, Študentski klub Domžale, E-študentski servis, MSD, Parks 1, To-sama, Avtoakustika, Sidarta, Kimi. Tiskarna Ravnikar, Slaščičarna Lenček, AvtoprevozniŠtvo Lukman, Elplin, Bureau Veritas, Gostinsko podjetje Trojane, Wrigley, Frizerski atelje Tijeras, Vendo, Storitve Stari-č&Co, Drogerie Markt, Slovenska vojska, Xerox. TVD Partizan od 1991 do 2005 V času po osamosvojitvi Slovenije je TVD Partizan Domžale nadaljeval tradicijo iz obdobja rajnke Jugoslavije in obdržal vodilno vlogo pri telovadni vzgoji mladih v osnovnošolski populaciji in pri množičnosti v rekreaciji. Člani TVD Partizan Domžale so bili aktivni tudi pri drugih športih, tako da je v zapisniku s sestanka iniciativnega odbora za ustanovitev Kluba za razvoj borilnih veščin na Slovenskem z dne 27.9.1991 bilo omenjeno kar precej članov našega društva. Predsednik izvršnega odbora Kluba je tako postal tudi predsednik društva TVD Partizan Domžale v tem obdobju, Dare Flis. V matičnem društvu v Domžalah pa se je s kolegi in kolegicami v izvršnem odboru spopadal predvsem s finančnimi težavami. Tako beležimo poročilo z občnega zbora 29. aprila 1993: »Sezono 1992/93 smo uspešno zaključili. Društvo ima sledeče oddelke: cicibani (vadileljici Manca Štrekelj, Majda Košak). pionirke (vaditelja Primož Košak, 1 rane Košak), pionirji (vaditelja Primož Košak, Franc Košak), članice (vaditeljica Anica Černc-Ivkovič), člani (vaditelji Brane Štrekelj, Frane (iahrič, Igor Dolinšek), odbojka (vaditeljica Zdenka Juvan), karale-borilstvo (vaditelja Dare Flis, Lovro Kokalj). Vsi v društvu delajo na prostovoljni oziroma volonterski bazi! Vaditelji so označili svoje skupine kot uspešne. Karate sekcija uspešno deluje. Cicibanov in cicibank je običajno prisotnih okrog 28, vendar včasih udeležba po besedah voditeljice Tatjane ITerin na vadbah ni zadovoljiva. Pri članicah smo povišali najemnino, zato jih prisostvuje na vadbah le 12-14. Vodja skupine. Anica Crnc-lvkovič. v večini ni bila zadovoljna z udeležbo. Nadzorna komisija je pregledala li nančno poročilo in ugotovila, da se stanje ujema glede na prejemke in odhodke. Prisotni dajo priznanje za uspešno sezono 1992/93 staremu odboru in ga potrdijo še za naslednjo sezono, če bo v naslednji sezoni še obstajalo. S članarino je bilo namreč pokrito plačilo telovadnic za 6 mesecev Tedanje vodstvo, na čelu z Darctom Flisom in Francijcni Košakom, je ob novi občinski politiki glede sofinanciranja telovadnic in ob pomoči Športne ZVeZC Domžale vendarle prebrodilo te težke čase. Da se je zadeva uspešno rešila v prid društva, potrjuje tudi zapis delovnega razgovora društva s predstavniki Športne zveze, kjer so se dogovorili za najem klubskih prostorov leta 1996, na lokaciji ob bazenu. Društvo je bilo aktivno vključeno v Športno zvezo Domžale, katere aktivni član je bil vrsto let Iranci Košak. V tem obdobju beležimo rast športnih aktivnosti v društvu, kar je pomenilo razmah rekreacije tako v telovadnicah kol tudi na prostem, na I rini stezi. Dobili smo stalne termine v telovadnicah in s tem tudi vedno več občanov, ki so pristopili k naši rekreaciji.« Karate sekcija se je leta 1994 ločila i/ društva, nastalo je novo društvo -karale klub Atom Shotokan pod vodstvom Lovrenca Kokalja. Društvo IVI) Partizan Domžale je delovalo dalje, do leta 2000. pod vodstvom Dareta Flisa, sekcije so bile rekreativnega značaja. Na skupščini v aprilu 2000je izvoljeno novo vodstvo. pianist Aci Bertoncelj, Folk-skupina Kontrabant, glasbenik Matija Cerar, harmonikarke iz okolice Domžal, duo Lap - Matičič. Mladi telovadci - malo večji in malo manjši, vsako leto ob 25. marcu-materinskem dnevu - skupaj z neutrudnimi vaditeljicami in vaditelji naredijo za svoje starše po svojih najboljših močeh tradicionalni telovadni nastop. Mladi imajo pred novim letom še eno tradicionalno prireditev. V pričakovanju dedka Mraza jih obdarimo z darili oz. manjšo pozornostjo. Že Olimpijskega teka se udeležujejo tudi privrženci teka Iz našega društva predsednik TVD Partizan Domžale postane Janez Bizjak, ki v poročilu za mandat 2000-2004 na skupščini 10.04.2004 poda naslednje poročilo: ' organizacija: Športno-rekreativno društvo TVD Partizan I >omžale aktivno deluje v sekcijah rekreativnega in tekmovalnega značaja (poročilo strokovnega odbora): telovadba cicibanke in cicibani, telovadba pionirke in pionirji, telovadba članice, nogomet-re-kreacija, košarka-rekreacija, odbojka-rekreacija, namizni tenis-rekreacija. petanka-tekmovalno. Trenutno imamo 158 članov in članic ter 77 mladih, skupaj je članstva 235. Finančna situacija: v štirih letih ni bilo bilančnih težav. Prihodki so bili s sofinanciranjem programov športa in rekreacije s strani Občine Domžale, s sofinanciranjem vzdrževanja športnih objektov Občine Domžale in rednega vzdrževanja najprej Športne zveze in nato Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, prispevkov sponzorjev in donatorjev predvsem ob večjih prireditvah društva. Odhodki so bili / najemom telovadnic in sobe na Kopališki 4, nagradami, majicami, nabavami rekvizitov in športne opreme, organiziranjem športnih prireditev, pripravo in ureditev internetnih strani za društvo. Petanka je v okviru prihodkov in odhodkov sestavni del poročila društva, čeprav smo slatisliko vodili tudi ločeno Prireditve: Vsako leto okoli K. marca društvo poskrbi, da ne bi ženske ostale brez zasluženega nageljna in mogoče še kakšnega presenečenja. Tako so se v zadnjih letih zvrstili priznani umetniki, desetletja se člani športnega društva TVD Partizan Domžale udeležujemo športno-rekreativne akcije »Pot okoli Ljubljane«. V okviru vsakoletne akcije »Ciste in zelene Domžale« se društvo aktivno vključuje v čiščenje okoliških zelenih površin ob bregovih Kamniške Bistrice in Šumberka, kjer naravi poskušamo vsaj delno vrniti njeno neokrnjeno podobo. Ne smemo pozabiti tudi skupne soorganizacije gorskega teka na Šumberk, ki ga zadnja leta prirejamo skupaj z Atletskim klubom. Splošno: S skupnimi močmi skrbimo, da rekreacija v Domžalah ne bo zamrla. V ospredju našega društva so poleg naštetega predvsem rekreacijska vadba orodne telovadbe, odbojke, nogometa, košarke, v zadnjem času tudi namiznega tenisa. Po študiji športno-rekreativnih dejavnosti v Sloveniji se najmanj enkrat tedensko športno udejstvuje 34% ljudi, 46% prebivalstva paje žal popolnoma športno nedejavnih. Želimo, da se ti neprijetni podatki spremenijo in Če bomo v svoje vrste dobili nove ljubitelje gibanja v telovadnicah in naravi, je naš osnovni namen dosežen, nadaljevanje prihodnjič Janez Bizjak OTELO DJELLDESS CEDTER Breznikova 17. 1230 Domžale, lel: 01 72 92 727 wuiuj.otelo.si OTELO DJELinESS CEilTER Breznikova 17. 1230 Domžale, lel: 01 72 92 727 Spoznavanje gozda malce drugače Spoznavanje letnega časa v vrtcu prinese veliko zanimivih dejavnosti. Z otroki lahko opazujemo spremembe v naravi, se pogovarjamo, pojemo, rajamo, poslušamo zgodbe, eksperimentiramo, smo dejavni in ustvarjalni z različnimi materiali ter se igramo. Na voljo imamo veliko didaktičnih iger. ob katerih utrjujemo svoja spoznanja. V vrtcu Kekec nas vsako jesen pot zanese tudi v gozd. Z otroki dveh starejših skupin smo se odpravili do bajerja Črnelo. Dogovorili smo se z gozdarji, ki so za nas pripravili več zanimivih aktivnosti Spoznali smo. kaj je gozd. kako se v gozdu vedemo, ga opazovali, mu prisluhnili. Otroci so spoznali različna drevesa, liste in plodove. Na deblo smo položili list papirja in ga pobarvali. Otroci so različno strukturo lubja med seboj primerjali. Z zavezanimi očmi so hodili ob vrvi in preizkušali teren s stopali. Zaupati so morali torej drugim čutom - otipu in sluhu. Zaigrali smo še zanimivo igro o netopirju in vešči ter spoznali delo gozdarjev. Otroci so si pridobili veliko zanimivih izkušenj, ki jih bomo ob različnih priložnostih utrjevali. Vrtec Domžale, enota KEKEC Radomlje, vodja enote Mlranda Krištof Opravičujemo se Vrtcu Domžale, Enoti Kekec Radomlje, ker je bila v prejšnji številki njihova fotografija objavljena pri drugem prispevku. Čarobni december V zasebnem vrtcu Mali princ smo se potrudili in otrokom pričarali praznično vzdušje v decembrskih dneh. Vrtec smo praznično okrasili, otroci so se pridno učili pesnic, izdelovali so drobna presenečenja za starše in novoletne voščilnice, ki so jih starši lahko kupili. Vsi so se zelo trudili in potiho upali, da sv. Miklavž, Božiček in dedek Mraz opazijo njihovo marljivost. In res, sv. Miklavž jim je pustil suho sadje. Božiček je prinesel polno novih igrač, s katerimi se igramo v vrtcu. Dedek Mraz je k nam prišel popoldan, tako da so ga lahko videli tudi starši. Ta dan pa je imel polne roke dela in nam je poslal svoje prijatelje živali in snežake, da so nam zaigrali igrico Snežaki korenjaki. Vsak otrok pa je domov odnesel darilo. Kot se za konec leta spodobi, smo imeli tudi mi pravo novoletno zabavo s slavnostnim kosilom. Bil je res čarobni december, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Jana Dolenc Praznični december V praznično obarvanem mesecu decembru je otroke v vrtcu Drsa, Domžale, obiskala klovnesa Eva skotit Maurer in povedala pravljico o čarobni smrečici, ki so jo otroci pomagali okrasiti. Vse otroke je naučila čarovnijo, ki jo bodo z veseljem izvajali v novem letu. Starejši otroci so se odzvali povabilu šolarjev OŠ Domžale, ki so posebej za njih pripravili predstavo Muca Copatarica in nastop plesno-navijaške skupine Soviče. Na čajanki so se posladkali s torto, uživali na novoletnem koncertu, ki so ga pripravile pomočnice vzgojiteljice, zaplesali na novoletnem plesu ter se skupaj s starši poveselili z Božičkom. Prav Kupi mi kozo Helpmanija je nov projekt, ki ga izvaja Unicef. Njegova trenutna akcija je zbiranje denarja za nakup koz otrokom iz Nigra. Niger je tretja (zaradi uničenega letošnjega pridelka morda druga) najrevnejša država na svetu. Pri njih velja, da najprej jedo odrasli, potem pa šele otroci. Tako za otroke največkrat ne ostane nič ali le bore malo. In. prav zaradi podhranjenosti vsako leto umre četrtina otrok do petega leta starosti. V Nigru ena koza stane 3800 tolarjev. Za ta denar si v Sloveniji ne moremo kaj prida privoščiti, pri njih pa pomeni preživetje družine. Na OŠ Domžale smo se zato na prvem srečanju so se nabirali. V torek, 20. decembra, smo takoj po pouku učenci skupaj z učitelji pripravili stojnice z izdelki in določili cene. Komaj smo uspeli vse urediti, že so se začele valiti množice staršev. Izdelki so po kakšne pol ure začeli izginjati z miz. Starši, bratje sestre, sorodniki in prijatelji so radodarno kupovali izdelke, tako da so na koncu naše stojnice ostale skoraj popolnoma prazne. Po skoraj štirih urah bazarja smo precej utrujeni, a hkrati veseli pospravili avlo. Iskren nasmeh zadovoljnih obiskovalcev ter končni izkupiček nam je povedal, da se nismo trudili zaman. Zaslužili smo 338.189 SIT, kar bo zadoščalo za natančno 89 koz. Drugo leto ob takem času bomo goto- šolske skupnosti odločili, da jim tudi naša šola priskoči na pomoč. V mesecu decembru smo organizirali dobrodelni božično-novoletni bazar, na katerem smo ponujali najrazličnejše izdelke učencev in učiteljev naše šole. Na bazar smo se z različnimi delavnicami pripravljali dober mesec dni. Izdelovali smo voščilnice, mozaike, novoletne okraske, ikebane, igrače, svečnike, pekli piškote ipd. Delavnice so se kar vrstile in izdelki vo z veseljem organizirali še kakšno podobno prireditev, saj menimo, da s tem, ko pomagamo drugim, pomagamo tudi sebi. Za konec pa še povabilo k sodelovanju. Vsi, ki radi ustvarjate, ste lepo povabljeni na natečaj za logotip helpmanije. Vse potrebne informacije lahko dobite kar na njihovi uradni spletni strani: www.helpmanija.com. Ana Hrovat, Mentorica: Jana Pertot Osnovna šola Venclja Perka Likovna razstava Ob slovenskem kulturnem prazniku bomo na Osnovni šoli Venclja Perka ponovno pripravili razstavo grafik učencev naše šole in ob tem k sodelovanju povabili tudi slikarko Katjo Kozjek. Razstavljene grafike bodo delo učencev 7. razreda devetletke, ki so ustvarjali v grafični tehniki visokega tiska, t. i. linorezu, ter v tehniki slepega tiska. Grafike bodo razstavljali tudi mlajši učenci, ki so se lotili enostavnejših grafičnih tehnik. Likovno področje grafika spodbuja učence k individualnemu in ustvarjalnemu doživljanju, h kateremu pripomore tudi motorika, izhajajoča iz vsakega posameznika. Tako stopnja kot oblika razvitosti motorike posameznega učenca podasta likovnemu delu individualen pečat. Prav zato so grafike, kljub splošni nalogi, tako raznolike in bogate v likovnem izrazu. Ker je učenec individum, enkraten in neponovljiv, je prav tak tudi njegov grafični rokopis Grafika je likovno področje, kjer naj bi bila posebno darilo so prejeli od ZPM Domžale, saj so si lahko brezplačno ogledali pravljico »Jelen Jarko« in glasbeno-plesno predstavo »Gremo skupaj« z Romano Krajnčan. Petra Preveč. Vrtec Urša. Domžale Slika, delo avtorice Katje Kozjek Unorez; delo učenke 7. razreda individualnost v ponos posamezniku in ne predmet ločevanja na takšne in drugačne, bolj ali manj pravilne. Te specifičnosti so se učenci pri obdelovanju matrice tudi zavedali. Gostujoča slikarka Katja Kozjek je diplomantka Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Svoj študij trenutno nadaljuje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, na podiplomskem programu Oddelka za likovno pedagogiko. Ima tudi status samostojne kulturne delavke in razstavlja tako doma kot v tujini. Za njen likovni izrazje značilen intenzivni barvni nanos, prav tako pa tudi poudarek na teksturi. V razstavljenih delih je čutiti ekspresionistični naboj s posameznimi liričnimi poudarki. Slikarska površina je razgibana in dostikrat kombinirana z drugimi likovnimi tehnikami. Katja površino dopolnjuje z dodajanjem kartona, z. gravurami, s premišljeno izrezanimi kosi platna, ki delujejo kot barvna ploskev. Vsak tak dodan element ima lastne notranje značilnosti, a je zavestno uporabljen na tak način, daje celota pomembnejša od delov, iz katerih je sestavljena. Katjino sestavljanje in komponiranje likovnih elementov posledično temelji na dialektičnosti, na usklajevanju in preseganju protislovij med likovnimi prvinami. Slovesno odprtje se bo zaključilo s prodajno razstavo grafik učencev. Izkupiček od prodaje pa bo namenjen šolskemu skladu. Odprtje razstave bo v torek, 7. 2. 2006, ob 17 uri. Grafična dela učencev si lahko ogledate do konca šolskega leta. Dela Katje Kozjek pa bodo na ogled od torka, 7. 2. 06 do torka, 14. 2. 06, med 17:00 in 19:00 uro. Vljudno vabljeni! Profesorica likovne umetnosti Martina Lesjak Sodeluj v nagradnem natečaju za NAJ LOGO HELPMANIJE! Ker Helpmanija še nima svojega logotipa, lahko narediš svojega in sodeluješ v nagradni igri. Obiskovalci spletne strani www.helpmanija.com bodo izbrali NAJBOLJŠEGA! Logotip bo nato natisnjen na majice, ki se bodo prodajale v dobrodelne namene. Najboljši bo dobil nagrado - majico s svojim logotipom. V nagradni igri bodo sodelovale vse risbe in napisi, ki bodo prispeli na unicelfr/thelpmanija.com ali na UNICEF Slovenija, Pavšičeva I, 1000 Ljubljana do vključno 15. 2. 2006! Pripišite tudi ime, priimek in starost! Pa veselo na delo! Več o Helpmaniji na www.helpmanija.com. Pod medvedovim dežnikom Praznični december je čas izražanja najlepših želja ter pošiljanja voščilnic svojim prijateljem, sorodnikom, ... Tako sva tudi v skupini Račke v vrtcu Palček na Viru želeli razveseliti otroke ter starše s tem, da sva jih povabili v vrtec na NOVOLETNI RINGARA.IA. Za njih sva pripravili in zaigrali lutkovno igrico z naslovom POD MEDVEDOVIM DEŽNIKOM. Naše druženje seje po predstavi nadaljevalo ob čaju in dobrotah, ki so jih prinesli starši. Bilo je prijetno, s k,. ■ s?.....* ■ *» zadovoljni smo bili prav vsi ci, starši ter vzgojiteljici otro- Tatjana In Urška, Vrtec Domžale Enota Palček, Vir, Skupina Račke Kaj se dogaja na Gimnaziji Domžale? Tihi čas, ko prileti brinjevka na kras... Domžalski gimnazijci tretjega letnika smo se odpeljali proti jugozahodu Slovenije. Ekskurzija je potekala v skladu z učnim načrtom pri družboslovnih predmetih. Naša prva postojanka je bila Vipava, ki leži v Vipavski dolini med visokima planotama Trnovski gozd in Nanos na severu ter nizko planoto Kras na jugu. Vipavo večina Slovencev pozna po prazniku češenj in po dobrem vinu. Nas pa je zanimalo še kaj drugega. Vipavska dolina je prepredena s številnimi večjimi in manjšimi vodotoki, ki so zarezani v nepropustno Hišno podlago. Izviri Vipave spadajo med izdatne stalne kraške izvire, ki pa jih ne hi nikoli prešteli, kajti ob močnem deževju voda pronica iz sleherne razpoke v tleh. Kljub temu veljajo za osrednje izvire reke Vipave: izviri v Podskalci, za Tabrom, v Podlipci, v Podfarovžu, jami in Slcžencu. Reka Vipava je tudi edina evropska reka, ki oblikuje delto že ob izviru, saj se voda številnih izvirov združi v eno rečno telo. Ogledali smo si tudi najimenitnejši in najstarejši most za Lanthierjevo graščino. Vipava je prava vodna stvaritev, zato jo marsikdo poimenuje kar male ali slovenske Benetke. Kraj se ponaša z bogato arhitekturo. V preteklosti so v Vipavi živele premožne plemiške družine: Her-bersteini, Thurni, Edlingi, Baum-kirehnerji, Lanthierji. O njihovem bivanju pričajo razvaline starega gradu nad Vipavo nad Lanthicrje-vim dvorcem. Oko smo vrgli tudi na nekdanji grajski park z baročnimi dečki - putti nasproti Lanthierjeve graščine. Odpeljali smo se tudi na pokopališče ob cerkvi svetega Jožefa in si ogledali kamnita egipčanska sarkofaga, ki ju je iz Memfisa pripeljal Anton | Lavrin. Med starimi mestnimi naselji zbuja pozornost Vipavski križ, ki je zrasel sredi doline in je omogočal obrambo in razvoj srednjeveškega naselja. Po zgodovinskih virih je Vipavski križ eden od prvih trgov v Vipavski dolini in že na začetku 16. stoletja mesto. Ker le to na griču ni imelo nobenih razvojnih prednosti, je zaostalo v razvoju in gaje kmalu prehitela Ajdovščina. Nato smo se poslovili od Vipave in pot nadaljevali mimo Vrhpolj-skega polja, kjer je pred davnimi časi potekala znamenita bitka med rimskima cesarjema Teodozijem in Evgenijem. Ustavili smo se na Kostanjevici na Krasu nad Novo Gorico. Vzpetino nad mestom žlahti frančiškanski samostan z bogato knjižnico svetega Stanislava, kjer smo si lahko ogledali prvo slovensko slovnico Zimske urice, ki je delo prvega slovenskega protestanta Adama Bohoriča, in grobnico s sarkofagi francoske kraljeve rodbine Burboni. Odpeljali smo se tudi na staro romarsko zatočišče na Sveto goro. Ogledali smo si baziliko in muzejsko zbirko eksponatov iz prve svetovne vojne. Sveta gora je lepa razgledna točka na morje in Alpe in naravne znamenitosti, ki jo obdajajo. Očaral nas je solkanski železniški most, kije bil zgrajen leta 1906 in je s svojim 85-metrskim lokom, zgrajenim iz kamna, drugi tovrstni železniški most na svetu. Marsikomu seje utrnila misel, da bi se preizkusil v bungee-jumpingu. Morda pa je to ideja za kak športni dan... Ponosni smo na vsak košček male Slovenije in z vsako ekskurzijo po njej odkrijemo nekaj novega, izvirnega. In mnogi se zavedamo, da za to ni treba prestopati njenih meja. Renata Vlnčec, 3.e stran 13 PREDSTAVLJAMO Pogovor z Nickom in Judy, učiteljema angleščine Prva stvar, ki človeka razoroži, ko vstopi v njune prostore v Trzinu, je odkritosrčna preprostost, s katero razorožita domala slehernega dvomljivca v njun sistem dela. Tovrstna odprtost pa je rezultat predvsem dolgoletnih izkušenj, ki sta jih pridobivala na svoji življenjski poti v vlogi »ptic selivk.« Preden sta pred slabim letom prišla v našo preljubo Slovenijo, sta eno leto živela v Bangkoku na Tajskem, še pred tem pa 4 leta na Malaviju v Afriki. Oba sta tudi, preden sta se spoznala in zaljubila, kot učitelja jezikov delala v rodni Veliki Britaniji; in sicer je Nick poučeval francoščino in špančino, medtem ko je Judy otroke iz Francije učila angleščine. V kasnejšem skupnem življenju na poti sta ju osrečila tudi sinova. Prvi, Joshua, je star skoraj 3 leta in seje rodil še na Malaviju, medtem ko Toby šteje malo več kot leto in je »azijski dojenček« iz Bangkoka. Joshua obiskuje tudi vrtec na Duplici (edini, ki je bil v bližnji okolici še nezaseden), z »domačimi otroki« pa se razume odlično. Jezik ni prav nobena ovira, saj se je izredno dobro naučil »brati emocije« drugih otrok, (ire za sposobnost, ki jo je razvil kot posledico življenja že v tretji državi, v še ne dopolnjenih treh letih svojega življenja. »Zakaj sta za svoj novi dom izbrala prav Slovenijo?« ju vprašam. Prvi njun cilj je bil »uiti« iz Bangkoka, ki je bil najbolj onesnaženo mesto od vseh, kjer sta živela, povesta iskreno. Tam sta »zdržala« eno leto, nato dodata: »Ko sva po dveh mesecih snela sliko s stene, je bila pod njo debela plast »črnine,« kot posledica hudo onesnaženega ozračja.« Nadalje sta se odločila, da se preselita v državo, ki je nova članica Evropske Unije. »In glede na to, daje od vseh desetih, ki so se skupnosti priključile v letu 2004, Slovenija ena najbolj ekonomsko razvitih in okoljsko razgibanih držav z obilico gora in morjem, odločitev res ni bila težka,« pravita. Tečaj za najmlajše (otroci od 3,5 do 8 let starosti), ki ga izvajata v Trzinu, se imenuje »English is fun« (Angleščina je zabavna), katerega glavna prednost je, da se otroci učijo jezika tako, kot da gre za njihov materni jezik. Glede na to, da otroci šele okoli osmih let dobijo »druge zobe,« je to najboljši znak, da gre tudi za najbolj primeren čas za učenje slovnice in pravilne izgovorjave besed. Morda zanimivost, da so otroci v Afriki, kjer ne štejejo let posameznika, zreli za odhod v šolo takrat, ko se lahko z roko preko glave dotaknejo nasprotnega ušesa. Obstoječe delavnice temeljijo na interaktivnem učenju: raz- vijanju telesnih, socialno-čustvenih in kognitivnih sposobnosti. Malčke spremlja tudi igračka, krokar Miha, ki je Slovenec in se prav tako uči angleščine, občasno pa, na presečenje otrok, kaj zapoje tudi v slovenskem jeziku. V otroški »učni sobi« so vse stene poslikane z različnimi živopi-sanimi barvami, vendar nikjer ni izobešenih kakih drugih slik, saj zlahka zmotijo otrokovo pozornost, kar že preveč posega v sam proces dela. Nadaljevalni tečaj za otroke (od 8. do 12.leta) se imenuje »Cambridge Young Learners« (Mladi učenjaki iz Camhridgea), kjer učenje poteka že s pomočjo delovnih zvezkov in računalnikov, vendar prav tako interaktivno in pestro. Program za odrasle se imenuje »Full Cambridge examination suite« (Optimalni Cambridge izpitni program), ki je namenjan tistim, ki želijo obnoviti svoje znanje angleškega jezika. V njegovem okviru deluje tudi »profi-ciency examination« (strokoven izpitni program), ki je najvišja možna stopnja izobraževanja, odobravana in visoko cenjena pa je tudi pri potencialnih delodajalcih ter različnih univerzah po celem svetu. Dolžina vseh tečajev je 50 ur, ne glede na to, koliko ur tedensko potekajo (pri otrokih gre lahko za eno do dve uri, pri odraslih pa tudi do tri ure, odvisno od potreb in želja posamezne skupine). Skupni intervju zaključita z dosedanjimi vtisi o naši deželi: »Prav gotovo nama odgovarja počasnejši in bolj sproščen življenjski ritem, kot je to v Veliki Britaniji, kjer ljudje načeloma delajo od 10 do 12 ur dnevno in so v nenehni naglici, tako da sploh nimajo časa za svoje otroke. Slovenci ste sproščeni in prijazni, vedno pripravljeni na pomoč « Mene to nekoliko zbega in ko jima omenim prevladujoče stereotipe o Slovencih glede in-trovertiranosti in nesamozavestnosti ter pbdatke o zaužitem alkoholu in storjenih samomorih, samo začudeno pogledujeta. »Fidino, kar naju moti, je zelo počasna in neučinkovita birokracija, s katero sva se soočala pri ustanavljanju lastnega podjetja (d.o.o). Drugače pa je Slovenija definitivno presegla najina pričakovanja« Vse informacije o njunem Angleškem Jezikovnem Centru najdete na: www. angleskijezikovnicenter.com Pogovarjal se Je Žiga Čamernlk Zvezdni intervju Daniel Popovič Velika zvezda bivše Jugoslavije, pevska legenda Daniel Popovič, je konec leta 2005 praznoval abrahama v domžalskem Agro-pubu, kamor je bil med drugimi povabljen tudi Slamnik. Bila sem prijetno presenečena nad njegovo skromnostjo, prijaznostjo in šar-mom, posebej pa nad pripravljenostjo, da nekaj pove za Slamnik. V pogovoru je sodelovala tudi menedžerka Saša Horvat. Daniel, kako to, da ste praznovali ravno v domžalskem Agropubu? Lastnika lokala, g. Čirič in Don Sergio, sta mi pripravila rojstnodnevno zabavo v njunem lokalu. Domžale so prekrasno mesto. Bilo je zelo dobro, počutil sem se super, prišlo je veliko glasbenih kolegov in prijateljev, npr. Dadi Daz, sanjski Edi, skupina Anavrin, novinarji iz Stopa, Lady in Nove, jaz pa sem se jim zahvalil z nastopom ob spremljavi skupine Hot Stuff. Kaj ste počeli po slavni evroviziji leta 1983, ko ste svet obnoreli z Džuli? Imel sem veliko turnej po Skandinaviji, zahodni Nemčiji, Avstriji, po celi Evropi in Rusiji ter nastopal z mnogimi znanimi imeni, kot so: Shakin Stevens, Forest, Nena, Eurythmies, itd. Pesem Džuli je bila na prvih mestih vseh lestvic, celo pred Michaelom Jacksonom in Davidom Bowiejem. Džuli je bila velik hit in prevedena v dvajset jezikov. Leta 1991 ste poskušali ponoviti prodor na Evrovizijo s pesmijo "Ma daj obuci levisice". Zmaga je ušla za eno točko razlike, kaj se je zgodilo? Baby doll je zmagala, ker so mi ukradli točke, kar sem izvedel kasneje. Nisem smel zmagati, saj sem zastopal TV Zagreb. Tega leta je zmagala podobna pesem s skoraj enako koreografijo, kar pomeni, da bi bil lahko med prvimi... Še vedno ste priljubljeni, pravijo, da ste deček z zlatim glasom. Vas še po toliko letih ustavljajo na cesti, prosijo za avtogram. Popularnost v glavnem prinese denar, lepo je, ko mi nekdo da priznanje s tem, ko mi reče, da sem legenda. Zavedam se. da sem naredil nekaj, česar pred mano ni še nihče. Ko me ustavljajo na cesti ali prosijo za avtograme, je včasih prijetno, drugič ne, ker so si ljudje različni. Zadnji CD je bil posnet in izdan v Sloveniji, kajne? Zadnji CD z naslovom "Nekoč in danes" smo posneli v studiu Me-lopoja v Slovenj Gradcu, ki je CD tudi izdala. Na njem je 11 starih hitov v novem aranžmaju in 11 novih pesmi. Zato tudi tak naslov. Hvala Darji in Otu Vrhovniku, ki sta omogočila, daje projekt ugledal luč sveta. V Sloveniji vas imajo ljudje radi, vaši koncerti so dobro obiskani. Zakaj se ne preselite v Slovenijo? Slovenska publika mi je naklonjena, naklonjenost je obojestranska. Zadovoljen sem, če je obisk dober in ljudje uživajo. Še nekaj stvari je. ki jih moram dokončati v Zagrebu. Ko vse skupaj uredim in zaključim, lahko pričnem razmišljati o dokončni selitvi v Slovenijo. Rad imam Slovenijo, zato razmišljam o videospotu in novi pesmi za Slovenijo v slovenskem jeziku, za katero sem prepričan, da bo uspešnica. Naslednje leto načrtujem veliko turnejo s svojo skupino po vseh večjih slovenskih mestih. Leta 2004 ste na podelitvi POKI NOV (pri nas Viktorji) prejeli veliko priznanje. Dobil sem priznanje za najuspešnejšega izvajalca na ozemlju bivše Jugoslavije, ki je prodal največje število plošč in tega v 22-letih nihče ni presegel. Album "Bio sam naivan" je bil prodan v milijon dve-stotisoč primerkih. In to je do danes ostala rekordna prodaja. Izkazali so mi veliko čast. In kaj je o Danielu in svojem me-nežerskem poslu, ki ga opravlja že tri leta, povedala Saša Horvat. Uf, poznava se pa že polnih 22 let. Čisto zares. Bila sem njegova oboževalka, obiskovala njegove koncerte in spremljala njegovo delo vsa leta. Po 12 letih sva se končno spet srečala in obnovila najino poznanstvo ter se dogovorila za sodelovanje. Rezultat je CD Nekoč in danes. Če je delo žejo stresno in odgovorno? Raje ne vprašaj, kako. Zelo. Bolje, da ne veš, ha, ha. Kako usklajujete službo in rne-nedžerstvo? Zaenkrat kar v redu. Sicer je zelo naporno, ker mi je služba le na prvem mestu in tam moram biti stoodstotna, ne utrujena, raztresena ali podobno. Ne mešam službenih in me-nedžerskih zadev. Te počnem zgolj iz lastnega veselja in spoštovanja do Daniela in njegove glasbe. Vesela sem, da se ga ljudje spomnijo, da ga vzljublja tudi mlajša generacija in da ljudje uživajo ob njegovi glasbi. S tem je moj trud poplačan. Seveda pa mi največje veselje predstavlja moja 12-letna hčerka Patricija, s katero želim preživeti kar največ svojega časa, saj otroštvo zelo hitro mine. Navdaja me z optimizmom, veseljem, energijo in ljubeznijo. In ravno to potrebujem za vsakdanji prenatrpan urnik. Hvala Saša in veliko uspešnega sodelovanja z Danielom ti želim. Hvala Darja, tudi tebi in lep pozdrav vsem v uredništvo Slamnika. Vam in bralcem Slamnika želim uspešno leto 2006. D. A. Predstavljamo štipendiste Občine Domžale Aleksandra Surla Prvič se Aleksandre Surla spominjam kot drobne, slepe deklice, ki je s svojim čudovitim glasom polepšala slovesno srečanje članov in članic društva invalidov, kasneje me je kot mlada pevka glasbene skupine Slepi potnik navduševala s pesmijo Ljubezen na prvi dotik, kasneje pa sva se srečali tudi, ko jo je obiskala županja Cveta Zalo kar Oražem. Ponovno sva se našli na srečanju štipendistov in se dogovorili, da mi odgovori na nekaj vprašanj. Kakšne so tvoje izkušnje iz osnovne šole, si dobila dovolj znanja? Osnovno šolo sem obiskovala v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, kjer sem pridobila ustrezno izobrazbo za nadaljnje šolanje na gimnaziji. Osnovno šolo sem z lahkoto izdelovala, saj se mi program ni zdel prezahteven, prilagojen pa je bil tudi našemu delu, zato, v nasprotju z gimnazijo, pri sledenju snovi nisem imela nobenih težav. Si dijakinja 4. letnika Gimnazije Bežigrad. Kako se pripravljaš na maturo? Na maturo se pripravljam tako kot vsi ostali dijaki, z intenzivnejšim ponavljanjem snovi iz prejšnjih let. Kakšni bodo pa rezultati, bomo pa še videli. Najbrž si se odločila za nadaljevanje študija. Na kateri fakulteti in zakaj? Glede nadaljevanja študija še nisem čisto prepričana, kam se bom vpisala Po vsej verjetnosti se bom vpisala na študij prevajalstva (angleščina - francoščina) na Filozofski Fakulteti, saj sem v znanju jezikov dokaj dobra in nimam težav med preklapljanjem iz enega v drug jezik. Če bom pri študiju uspešna, je moja želja postati tolmačka, saj mislim, da bom to delo lahko dobro opravljala zaradi prej omenjenih sposobnosti in zaradi dobrega kratkotrajnega spomina. Slepota te pri študiju ne ovira, saj si odlična dijakinja, hkrati pa so za tabo že tudi nastopi kot solopevke, saj obiskuješ tudi glasbeno šolo. Lahko poveš o tem nekaj več? Slepota me pri študiju na nek način ovira, saj porabim za učenje in iskanje učnega gradiva dosti več časa kot drugi, videči učenci. To pa se dogaja seveda zato, ker v šoli delam večinoma z računalnikom, zato morajo biti tudi knjige ter učbeniki v računalniški obliki. Ker pa na tak način izdelujem že celo gimnazijo, sem se sistemu že zdavnaj privadila in so težave z do-hajanjem vedno manjše. V prostem času pa obiskujem tudi 2. letnik so-lopetja na Glasbeni šoli Domžale. To me zelo razveseljuje, sprošča in daje energijo za nove, nepoznane življenjske situacije. Imaš morda kakšen moto, kakšno posebno misel, ki te vodi skozi življenje? Priznam, da ne. sem se pa naučila, da se brez vztrajnosti nikamor ne pride. Kaj je tvoj življenjski cilj? Želim biti uspešna v poklicu, ki ga bom nekoč opravljala, želim pa si tudi, da bi se čim lažje osamosvojila, kar bo, zaradi moje slepote, zame toliko večji uspeh. Kaj ti pomeni štipendija Občine Domžale, ki jo prejemaš kot nadarjena dijakinja in za kaj jo porabljaš. Štipendija Občine Domžale je zame dokaz, da sem sposobna dijakinja in da se lahko primerjam z. ostalimi dijaki. Večinoma jo porabljam za doku-povanje kakšnih računalniških enot, ki mi omogočajo lažje delo s podatki (zapiski iz šolskih ur, elektronske knjige). Hvala, Aleksandra, in vse dobro v življenju li želim. Vera Vojska Sliki za konzula Četrtek, 5. januar, ni bil običajen dan. Za Živo Kan-cilija in Kim Habjan, mladi obiskovalki ustvarjalnih delavnic Centra za mlade, že ne. Povabljeni sta bili k častnemu konzulu Kraljevine Nepal, mag. Aswinu Kumar Shresti. Gospod konzul je v decembru v Domžalah odprl razstavo Nepal - dajte otrokom upanje in bil navdušen, predvsem pa ganjen nad deli mladih ustvarjalcev. Zato so se v Centru odločili, da mu ob obisku poklonijo dve sliki. Avtorici Živa in Kim sta v dveurnem druženju s konzulom izvedeli veliko zanimivega 0 Kraljevini Nepal, o življenjski poti gospoda konzula, spoznali pa sta tudi nepalska študenta, ki sta trenutno na študiju v Ljubljani. Zanimivo je bilo prisluhniti njihovemu originalnemu jeziku. Gospod konzul je ob slovesu izrazil željo, da še v bodoče sodelujejo pri podobnih projektih. Živi in Kim pa zaželel veliko osebnih uspehov. Na ponovno snidenje, gospod konzul! V prejšnji številki ste pod naslovom Prešernova nagrada za diplomsko delo: Saša Grilc, profesorica razrednega pouka, lahko prebrali o uspešni mladi Saši. Žal pa smo ob prispevku objavili fotografijo njene mentorice in ne njeno. Danes napako popravljamo, Saši se opravičujemo in ji želimo v življenju vse dobro. Mojca Grllj OaJiB . . . iiii..;ni ;p;...... Kim In Živa pri predaji slik nepalskemu konzulu (Foto: Lili Jazbec) f m ILi Mrzla zima z obilico snega predstavlja tudi užitke! Letošnja zima nam je resnično veliko »prinesla«; tako z vidika snežnih padavin kot z vidika nizkih temperatur. Da pa to ni nič hudega in da je še tako - na videz - neprijazno obdobje lahko povsem prijetno, so nam povedali tokratni anketiranci. Špela R.: »Meni se zdi letošnja zima izredno mrzla in v bistvu sploh ne pomnim, kdaj je bilo nazadnje tako mraz. Sicer pa mi je všeč, da imamo veliko snega in grem vseeno rada ven. Pomladi se tudi veselim, čeprav jc vsak letni čas po svoje zelo lep in v vsakem drugače uživam.« Špela Z.: »Mraz. je res, pa tudi obilo snega je, kar je primerno za zimske radosti. Sama na primer rada smučam, čeprav moram priznati, da to zimo še nisem. Drugače pa bom vesela tudi, ko bo malce toplejše vreme, saj imam od vseh letnih časov najraje poletje.« Mojca, Almina: »Letošnja zima je resnično huda, kar občutimo predvsem zgodaj zjutraj, ko čakamo na avtobus. Popoldne, ko se pokaže sonček, je veliko bolje in takrat prebijeva precej časa na prostem. Sneg nam pa koristi večinoma za kepanje (smeh!).« Denis: »Sem precejšen ljubitelj zimskih športov, predvsem bordanja. tako da čini več snega je, tem bolj mi zima ustreza. Na mraz se pa tako ali tako človek navadi. Sam se trudim čim več časa preživeti na bordu, kar pa nekoliko omejujejo stroški, ki jih to prinaša.« Andrej: »Meni je popolnoma vseeno, ali je snega en meter ali pa ga ni nič. No, pomladi pa se veselim le zato. ker to pomeni, da bo tudi malo topleje « Ajda: »Zima mi je kar všeč, saj je ob lepem vremenu lahko izjemno lepa. Po drugi strani pa so tu tudi nizke temperature, ki mi niso več tako zelo všeč. Skratka vsako obdobje je lepo, ima pa tudi kakšno neprijetno lastnost. Tudi poleti nam je na primer včasih vroče za znoret (smeh!). Sicer pa pozimi nisem nič manj na prostem kot v drugih letnih časih, razlika je le, daje pozimi bolj prijetno potem spet stopiti v prostor - na toplo.« Ga. Ana Smolej: »Jaz imam strašansko rada zimo, sploh pa je fajn, če je veliko snega, zraven pa seveda paše tudi mraz. Tako da je z moje strani zima vedno dobrodošla. Morda je letošnja zima še malce bolj huda kot pretekle,'a meni je tako povsem všeč. Ko pa že ravno govoriva, naj povem, da Slamnik izredno rada preberem in se ravno odpravljam v slaščičarno na tortico, kjer bom prebrala zadnjo številko Slamnika.« Alenka Žumbar Tradicionalni božično- v novoletni koncert v Zejah V decembru, v času, ko nas greje toplina srca in lepa misel, je k prijetnemu razpoloženju pripomogla tudi lepa pesem. V Žejah se je namreč odvijal že deveti božično-no-voletni koncert. Tudi letos sta nas prijazno pozdravila ter s prijetno besedo skozi večer popeljala domačina Barbara Pirnat ter Rok Ravnikar. Najprej smo prisluhnili moškemu'pevskemu zboru iz Radomelj, pod vodstvom Primoža Leskovca. Moški pevski zbor Radomlje Območne obrtne zbornice Domžale že 35 let aktivno ter uspešno deluje ter nastopa doma in v tujini in tokrat so se z veseljem odzvali povabilu ter zapeli nekaj ljudskih pesmi. Prvič je na koncertu nastopil tudi mladi in nadobudni harmonikaš Miha Cencelj. ki je s svojo harmoniko ter veselo pojavo marsikomu privabil nasmeh na obraz. Za njim je zapela tudi Maja Orehek, kije zapela dve modemi pesmi ter s svojim glasom navdušila navzoče. Svoje zna- nje igranja na prečno flavto nam je pokazala Petra Cerar, ki je odigrala venček božičnih pesmi. Tudi letošnji koncert je bil priložnost, da se domači gasilci zahvalijo vsem tistim, ki so v letu, ki je za nami. prispevali k rasti in napredku gasilskega društva. V preteklem letu je posebna zahvala veljala predvsem tistim, ki so pomagali pri ureditvi prezračevanja v domu krajanov v Žejah. Ker pa se je koncert odvijal v času, ko je v istem večeru strnjenih več dogodkov, je bila udeležba zaslužnih pri delih v domu ter ostalih povabljencev skromna, vendar pa je bila dvorana kljub temu polna ljubiteljev glasbe. In tako so ob koncu pevci iz Radomelj zapeli še nekaj božičnih pesmi, zaključili pa z najlepšo pesmijo božiča. Sveta noč, blažena noč. Po končanem koncertu so se obiskovalci zadržali ter poklepetali ob zakuski, ki sojo pripravili člani domačega gasilskega društva. Katja Pirnat * • J « Veseli nori december v na OS Roje Malo pozno, ampak iz srca, vam učenci in učitelji pošiljamo najlepše želje za leto 2006. Po Miklavžu seje na naši šoli začel »decembrski direndaj«. Učenci so ves november izdelovali novoletne voščilnice, vlivali svečke, izdelovali glinene slike, nekatere učiteljice so (novoletne čestitke, plavajoče dišeče svečke, glinene obeske, obeske iz slanega testa, koledarje ...). Z razstavo smo nadaljevali v Trgovskem centru Breza v Domžalah, kjer nam je prostor za razstavo odobril g. Franc Prelovšek. V dopoldanskem času smo z učenci na hodniku pred trgovino Spar razveselili marsikaterega mimoidočega. Nekateri so tudi kaj kupili, večina pa nam je z nasmehom vračala pozdrave in nam zaželela veliko sreče. V četrtek, 22.12. 2005, sta našo šolo obiskala predstavnika Lions kluba Domžale, g. Andrej Počivavšek in g. Boštjan Pavlic. V klubu so zbrali kar 600.000 S|T in s tem pripomogli k nakupu Suvaq aparata, ki bo zelo vezle in šivale predpasnike in torbice. In kmalu smo lahko razstavili naše izdelke. V nedeljo, 11. 12. 2005, smo se na povabilo ge. Narobe udeležili čajanke v Grobljah. Organiziralo jo je Turistično društvo Jarše - Rodi-ca. Udeleženci omenjene prireditve so si lahko ogledali otroške izdelke koristil učencem pri logopedski obravnavah. Vesela gaje bila tudi naša logopedinja. Vsem članom kluba Lions Domžale se za donacijo iskreno zahvaljujemo. Delo z aparatom bomo podrobneje predstavili prihodnjič. Urška. Ida TVD Partizan Z baklami do Božička V okviru praznovanja 100-letnice ustanovitve TVD Partizan Domžale, ki je nadaljevalec tradicij nekdanjega sokolskega gibanja, so pred novim letom pripravili prav poseben dogodek. Organizirali so nočni pohod z baklami, ki so se ga udeležili številni otroci in njihovi starši. Z njimi so prehodili del TRIM steze na Šum-berku, za katero vzorno skrbijo, ter na koncu našli Božička, ki je najmlajšim prinesel tudi darila. Nepozabno doživetje v naravi je vsem popestrilo praznične dni, še posebej pa razveselilo otroke. Praznični obiski ob koncu leta 2005 Vsako leto, ki ga preživiš, je dobro leto Ena izmed tradicij prazničnih dni pred koncem leta so tudi obiski občanov in občank, ki jih županja Cveta Zalokar Oražem s sodelavci opravi na predloge Območnega združenja Rdečega križa Domžale, Župnijske Kari-tas Domžale, Centra za socialno delo Domžale ter Medobčinskega društva Domžale, praznični dnevi pa so tudi sicer priložnost za srečanja z družinami z več otroki. Tako je bil prvi letošnji obisk namenjen Kociprovim, ki živijo na Rovah. Županja dobro pozna glasbenico Vesno Kociper, najstarejšo od štirih otrok, ki bi rada postala vzgojiteljica. Uspešno je že nastopala kot pevka s svojo glasbo, tudi na Papriki, kjer je pela Metulja. Njena sestrica Suzana hodi v drugi razred OŠ, ob tem pa obiskuje tudi glasbeno šolo, brat Simon je v četrtem razredu in je nadušen nad igranjem na bobne, čeprav brez glasbene šole, rad pa ima nogomet in tabornike; najmlajša Maja pa šteje osem mesecev. Oče je zaposlen pri Grasto in je županji vedel veliko povedati o delovanju zimske službe, kar je bilo prav v dneh pred novim letom še posebej aktualno. Županja jim je zaželela veliko sreče v letu 2006. To pa bodo potrebovali tudi Mihoričevi iz Domžal, ki se tudi lahko pohvalijo, da imajo veliko otrok - od pridne študentke, ki obiskuje Turistko v Portorožu, do srednješolca in mlajših otrok, ki so se ob našem obisku igrali. V letu 2006 si želijo predvsem zdravja in privoščimo jim ga. Več sreče si v letu 2006 želi družina Brigelj iz Ihana, ki je v letu 2005 izgubila dobrega moža, skrbnega očeta in pridnega sina. Jure in Urška, učenca OŠ Domžale, mamici Jani pomagata, da bodo skupaj lažje živeli, očka pa ne bodo nikoli pozabili. Veliko je o svojem življenju podžupanu Toniju Dragarju vedela povedati Frančiška Jereb iz Radomelj, ki se ji je v življenju rodilo pet otrok. Vse življenje, že od otroštva, je imela veliko skrbi, saj ji je pri enajstih letih umrla mama in je sama skrbela za mlajše brate in sestre, hkrati pa kmalu odšla v svet. Pohvali skrb deklet, ki prihajajo v okviru pomoči na domu, veseia je pomoči domačih, ki ji velikokrat delajo družbo in postorijo, kar je potrebno. Gospe Frančiški hvala, spomine bova obudili v kratkem - tudi za bralce Slamnika. Našega obiska so bile vesele tudi živahne deklice Valentina, Lucija in najmlajša Julija iz Zaboršta, predvsem pa gospa Marija iz Ko-košenj, ki obiske pogreša, saj živi sama. Povedala je, daje zanjo prav vsako leto, ki ga preživi, dobro leto. To jo je naučilo življenje pa tudi huda bolezen. Rada živi in njena želja je, da bi videla, kaj bodo postali njeni štirje vnuki. Hvaležna je za vso pomoč, tudi hčere Brigi-te, ki je bila ob obisku podžupana Smučanje in veselje na snegu Člani društva ŠRD Konfin - Sv. Trojica bi letošnjo zimo lahko poimenovali kar popolna zima. Imamo vse, kar spada k zimi. Sneg skoraj vsak dan, nizke temperature in smučišče z vlečnico. Tako smo se odločili, da bomo vsak dan, ki ga bomo le lahko, izkoristili za smuko. Tako je prišla tudi nedelja, 8. januarja 2006, ko smo ujeli fantastičen dan na snegu. Vsake toliko časa je potrebno pozabiti na vsakdanje skrbi, delo in izrabiti tisto, kar nam je ponudila narava. Člani društva smo se obvestili med seboj in se odpeljali proti bližnjemu hribu Konfin, kjer imamo smučišče. Potrebno je kar nekaj napora in časa, da se vlečnico postavi, da začne obratovati. Vendar je ves trud poplačan, ko se enkrat vse poklopi - ambient, vreme, sneg in razpoloženje otrok, ki so smučali, skakali in izvajali vse mogoče vragolije pa snegu. Na njihovih obrazih je sijala sreča, usta so bila zakrivljena v nasmešek, oči pa široko odprte in iskrive. Fantje so naredili tudi skakalnico, da so izvedli nekaj veličastnih skokov. Seveda seje med smučarji razvila tudi tekmovalnost, kdo je boljši. Najbližja soseda, Marija in Stane K., sta vedno poskrbela, da nismo bili žejni. Zkurili smo tudi ogenj, ob katerem so se greli vsi tisti, ki niso smučali. Ob prijetnem druženju je padla odločitev, če bodo vremenske razmere dopuščale, seveda, tudi za nočno smuko in za eno smučarsko tekmo v naslednjih mesecih. Marija Ravnikar s hčero pri njej. Pomembno pa je tudi, da ne pozabiš vsega dobrega in da si deležen pomoči v življenju, ta prinese veliko več kot ves denar in bogastvo. Županja Cveta Zalokar Oražem je po tradiciji obiskala tudi oba častna občana Občine Domžale ter se z njima pogovarjala o letu 2005. Zahvalila se jima je za vse sodelovanje ter jima zaželela vse dobro v letu 2006. Naj velja to voščilo za leto 2006 tudi vsem občanom in občankam. V. Vojska FEBRU t: rodu SV To 05 Ne 16 Če f l7Pe "fcöZOROGA Z HLADNO £ sklepi, »a kolena, kosu. ko/a j sol, korenina, gomolji KORENINA (SVEŽE SVETI goleni, vene ..." K maščoba, olje NAR c vi i jvioKfto; stopala. I«. nart, — prsti na O nogah A ogljikovi hidrati LIST OVEN q ' OPLO G g'ava- £ možgani, N * J beljakovine PtOD BIK HLADNO Z vrat, g tilnik. M ušesa, zobje J sol, korenina, A gomolji KORENINA LSVEŽC SVjETlO Z dihala, R ramena. A roke, K dlani Ú DVOJČKA maWoba'oljc cvet I MOKRO) V pljuča, O Prsi-r* želodce, « jetra A t ogljikovi hidrati LIST LEV " srce. G krvni obtok. E arterije, N hrbet ^ beljakovine PLOD —•m HLADNO Z prebavila. E vranica, jts trebušna .slinavka f DEVICA 1 sol, korenina. A gomolji KORENINA Z kolki, ledvice, mehur K y.Exii.o TÍHTNICA ™ščoba,olje <¡yff ruari w Kulturni dom Franca Bernika Domžale četrtek, 26. januar ob 19.00 - VSTOP PROST ARVEN ŠAKTI KRALJ SZOMI odprtje fotografske razstave Q_ GD Arven Šakti Kralj Szomi je bila rojena leta 1974 v Kranju. Kot otrok je živela v Angliji, kjer je leta 1996 diplomirala na Goldsmith's College, University Of London, smer »Fine art Studio practice and Contemporary Critical Theory«. Leta 2000 se je preselila v Slovenijo, kjer je kasneje vpisala magistrski študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, smer video in fotografija. Živi in dela v Domžalah. Razstava bo odprta do petka, 10. februarja 2006. petek, 27. januar ob 19.00 - za IZVEN VSE NAJBOLJŠE, MOZART koncert učencev in učiteljev Glasbene šole Domžale Leto 2006 je bilo razglašeno za Mozartovo leto, 27. januar pa za svetovni dan Mozartove glasbe. Praznovanju ob 250-letnici rojstva enega največjih glasbenih genijev v zgodovini se s slavnostnim koncertom pridružujejo tudi učenci in učitelji Glasbene šole Domžale. Predstavili bodo skladbe velikega mojstra in sicer od skladb za klavir, ki jih je pisal že kot 5-letni otrok, do stavkov sonat za klavir solo in štiriročno, skladbe za flavto, violino, klarinet, komorne sestave, poleg originalnih skladb pa tudi priredbe. Godalni orkester bo zaigral samostojno in kot spremljava pevskemu tercetu. Mozartove pesmi za otroke je pripravil otroški pevski zbor Črički, ob klavirski spremljavi pa bomo lahko poslušali tudi arijo Madamina iz opere Don Giovanni. sobota, 28. januar ob 10.00 - za IZVEN Mini teater Po bratih Grimm: ŽABJI KRALJ lutkovna predstava Zgodba o princesi, ki ji v kalni mlaki izgubljeno zlato žogico vrne žabec, v zameno pa želi princesino ljubezen, temelji na vedno aktualni temi sklepanja kompromisov. Sporočilo pravljice, namenjeno malim princeskam, kaže na možnost gledanja dogodkov z različnih zornih kotov, saj lahko včasih tudi v stvareh, ki se nam sprva zdijo grde, s potrpežljivostjo odkrijemo lepoto. Predstava traja 45 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. nedelja, 29. januar ob 18:00 - za IZVEN sreda, 15. februar ob 20.00 - za IZVEN Moj teater Milan Grgič: SARMICA komedija Sarmica je smiselno nadaljevanje zgodbe, ki ste si jo lahko ogledali v uspešnici Juhica, prvi uprizoritvi gledališča Mojteater. Aleksandrova mlada ženička se je vrnila s poročnega potovanja po Španiji, kamor je odšla sama... In vzrokov za prvi in pravi zakonski prepir je bilo mnogo. Vesna se je odselila k svoji mami, Aleksandru pa priskoči na pomoč, kot vedno, njegova bivša žena Kristina. In, popolnoma nepričakovano, sosed Anton Jeršin - Pištol'ca, veliko prezgodaj upokojeni miličnik, pardon ... detektiv. Predstava, ki zagotavlja huronski smeh gledalcev: zaradi dinamičnih dialogov, nepričakovanih zapletov in komičnih situacij - kot življenje samo, če ga le znamo pogledati s pravega zornega kota. Organizacija: Moj Teater. INFORMACIJE: brošura: Urekulture internet: www.kd-domzale.si e-mail: info@kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50 ponedeljek, 30. januar ob 20:00 - za IZVEN SIMFONIČNI ORKESTER SREDNJE GLASBENE IN BALETNE ŠOLE LJUBLJANA koncert dirigent: Tomaž Habe; solisti: Irena Rovtar flavta, Maruša Bogataj violončelo, Blaž Umek tuba in Simon Klavžar marimba; na sporedu: Mozart, Skerjanc, Faure, Habe, Savli in Glinka Simfonični orkester SGBŠ v Ljubljani deluje vse od ustanovitve šole leta 1953. Njegov namen je uvajati učence v orkestralno igro in literaturo, obenem pa najboljšim učencem omogočiti, da nastopijo z njim kot solisti. Orkester, ki v letošnjem šolskem letu šteje 82 članov, učencev od 2. do 4. letnika SGBŠ, je gostoval po številnih slovenskih krajih, med drugim tudi na Mednarodnem festivalu komorne glasbe Groblje v letih 1994 in 2001. Orkester bo na tokratnem koncertu v Domžalah krstno izvedel tudi kompoziciji domžalskih skladateljev Petra Šavlija in Tomaža Habeta. sobota, 11. februar ob 10:00 - za IZVEN Gledališče Labirint Po pesmih Daneta Zajca: BELAMAČICA lutkovna predstava Bela mačica je zgodba o odraščanju, zgodba kalejdoskopskih drobcev, ki jih nosimo v sebi skozi čas od svojega otroštva pa do razodetja prve ljubezni. Skozi asketska in humorna izrazna sredstva ustvarjalci lutkovne predstave luščijo plasti in pomene poetične, a hkrati ostre in humorne poezije Daneta Zajca ter jih povezujejo v svojstveno lutkovno-poetično zgodbo. Predstava traja 35 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. torek, 14. februar ob 20:00 - za IZVEN Prešernovo gledališče Kranj Marie Jones: KAMNI V ŽEPIH komedija V provincialnem irskem mestecu hollywoodska ekipa snema film s slavnimi zvezdniki. Za statiste najame domačine, med njimi tudi junaka naše komedije. Možakarja med čakanjem na snemanje sanjarita o srečanjih z zvezdniki in o svoji veliki zvezdniški igralski karieri. Ker pa v stik z zvezdniki ne prideta, si začneta izmišljati pogovore in situacije z njimi. Odigrata jih seveda kar sama, drug z drugim, kar je seveda vir neizmerne komičnosti te duhovito napisane igre. Igrata: Janez Hočevar - Rifle in Borut Veselko. četrtek, 16. februar ob 20:00 - abonma MODRI in IZVEN GODALNI KVARTET TARTINI koncert Milan Kolbl violina, Romeo Drucker violina, Aleksander Milošev viola, Miloš Mlejnik violončelo; na sporedu: W.A. Mozart, L. van Beethoven Godalni kvartet Tartini je nastal leta 1983, ko so se štirje vodje godalnih skupin orkestra Slovenske filharmonije odločili, da bogato tehnično znanje in glasbene izkušnje preizkusijo tudi v godalnem kvartetu. Ta velja med vsemi komornimi glasbenimi zasedbami za najplemenitejšo, saj »pogovor« štirih enakovrednih izvajalcev zahteva vrhunske koncertante soliste. Visok izvajalski nivo Kvarteta Tartini lahko torej omogoča le njihova odlična izvajalska sestava, ki jo tvorijo priznani solisti in pedagogi. 9 banka domžale Banka za v a Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10:00 do 12:00, ob sredah med 13:00 in 17:00 (v upravi. l.jiiWi»nslw 61. Domžale, vhod t dvorišča i ter uro in pol pred predstavo (blagajna, Klavni vhod z Ljubljanske). Vstopnice lahko kupite tudina vseh Petroloviu in Knmpasovih poslovalnicah po Sloveniji ter preko spleta na www.eniti.eoni. 35. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik S Kneginjo čardaša v Deželo smehljaja Tradicionalni, 35. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, je tudi letos v prazničnih, zadnjih dneh leta 2005, v halo Komunalnega centra Domžale privabil vse, ki so si želeli ob zvokih glasbe iz operet prestopiti iz enega v drugo leto. Simfonični orkester Domžale -Kamnik je pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka svoj bogat program najprej predstavil v Kamniku, 27. decembra 2005 pa smo mu prisluhnili v Domžalah. Po pozdravnih besedah in voščilu Tonija Dragarja, podžupana Občine Domžale, ki je opozoril na nekatere pridobitve v letu 2005 ter predstavil investicije, ki jih težko pričakujemo v letu 2006. smo najprej prisluhnili uverturi k opereti Dežela smehljaja. F. Leharja, ki ji je sledila arija Lise iz iste operete, v kateri se je predstavila očarljiva sopranistka Andreja Zakonjšek. V Deželo smehljaja smo se po eni od koračnic J. Straussa, ml., vrnili s tenoristom Marjanom Terčkom. ki je po valčku iz operete Netopir, skupaj s sopranistko. prvi del koncerta zaključil z duetom, ki je pomenil slovo od Leharjeve operete. Rdeča nit drugega dela koncerta je bila opereta E. Kalmana Knje-ginja čardaša, med katero smo prisluhnili še duetu iz operete Vesela vdova, koncert pa seje po programu končal s hitro polko J. Straussa mlajšega. Med posameznimi glasbenimi točkami nam je svoja razmišljanja o odnosu med ženskami in moškimi predstavljala po-vezovalka Marta Starbek Potočan. Navdušeni poslušalci in poslušalke smo po voščilu predsednice Zveze kulturnih društev Tadeje Capuder še trikrat privabili na oder dirigenta in glasbenike, ki sta se jim v eni od točk pridružila tudi oba solista. Na kratko bi letošnji 35. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik ocenili kot zelo prijeten večer operetne glasbe, brez katerega bi vstopu v novo leto veliko manjkalo. Hvala, spoštovani glasbeniki in glasbenice ter uspešno glasbeno leto 2006. V. V. 1 - * k Kulturno društvo Groblje vabi na prodajno razstavo umetniških del v okviru 6. Extempora Groblje 2006. Slovesno odprtje s kulturnim programom bo v soboto, 11. februarja 2006, ob 16. uri v Kulturnem domu Groblje. Razstava bo odprta do 19. februarja, vsak dan od 15. do 19. ure. V Muzejskem društvu Domžale za vas odklepamo novo zgodbo Jože Karlovšek poklic in poklicanost Po šestdesetih letih, ko se je Jože Karlovšek v Domžalah prvič predstavil s samostojno razstavo, v Muzejskem društvu Domžale ponovno obujamo njegov spomin. Njegovo zapuščino odkrivamo na razstavi v Knjižnici Domžale in Me-načnkovi domačiji, dr. Nace Šumi pa v monografiji, ki je bila povod te obeležitve. Razstavo sva kot izbir iz obsežnega gradiva pripravili Mojca Račič iz Slovenskega etnografskega muzeja in spodaj podpisana. Dragocena zapuščina vsestranskega Jožeta Karlovška povezuje skupnosti, kjer je živel in ustvarjal: šmarješko, domžalsko in ljubljansko ter končno vseslovensko. Predstavili bi vam radi predvsem ustvarjalnost našega nekdanjega someščana in vas seznanili z bogato kulturno dediščino domačina, ki ga premalo poznamo. Po stroki je bil gradbenik, a je na njegovo kasnejše dekorativno slikarstvo precej vplivala slikarska šola, kjer je poučeval tudi Maksim Gaspari. Karlovšek je za slikanje na les z. lužnimi barvami leta 1953 prejel celo naziv iznajdi-telj, nagrajen pa je bil še kot scstav-ljalec najboljših tehniških učbenikov. Malo poznana je leta 1931 ustanovljena tovarna Dekor v Zgornji Šiški, za izdelovanje fine keramike. Njenemu soustanoviteljstvu je botrovala prav vsestranska nadarjenost Jožeta Karlovška. Nikakor ni naš namen tehtati in meriti pomanjkanje znanstvene metode, ki mu jo očitajo strokovnjaki, a nespregledljiv je njegov etnološki količinski zapis. Predstavitev karlovškovine čim širši javnosti je tretja zgodba, ki jo odklepa ključ mladega Muzejskega društva Domžale, a le ena izmed mnogih, ki lahko obogatijo mozaik vsebin bodočega muzeja. Predstavitev Jožeta Karlovška naj bo kot vzpodbuda za razmišljanja v tej smeri. Karlovšek je ustvarjal pred več kot pol stoletja in njegova prizadevanja še vedno padajo na plodna tla. Strinjam se s soavtorico razstave, ko pravi, da so med nami prav gotovo zrasli tudi novi Karlovški in da je Kritika z uprizoritve dne 7.1. 2006 v Kulturnem domu Franca Bernika Ti nori tenoriji Gledališče SNG Drama Maribor se je v Domžalah predstavilo s predstavo Ti nori tenorji (Lend Me A Tenor, 1988) sodobnega ameriškega pisatelja Kena I udu i ga. Predstava je na 4. Slovenskem festivalu komornega gledališča SKUP 2005 na Ptuju, prejela nagrado občinstva za najboljšo festivalsko predstavo, Nenad lokalu- pa je za vlogo Saundersa v tej predstavi prejel nagrado za igro. Ime Ken Ludvvig postaja skoraj sinonim za odrsko uspešnico. Njegove igre se redno uvršajo na repertoarje gledališč West Enda, Broadwaya ter so prevedene v številne jezike. Komedija Ti nori tenorji spada med njegova popularnejša in hkrati najpogosteje izvajana dela. Priložnost komercialne uspešnice je zaznal tudi svetovno znani avtor muzikalov Andrew Lloyd Webber, kije bil pro-ducent londonske uprizoritve, kjer je bilo besedilo nominirano za nagrado Oliver v kategoriji komedije leta. Na Broadwayu je bila igra no-minirana za nagrado Tony v sedmih kategorijah (vključno z nagrado za najboljšo igro) in dobila dve nagradi Tony, štiri nagrade Drama Desk in tri nagrade tujih kritikov. Besedilo je prevedeno v šestnajst jezikov in ga igrajo v več kot petindvajsetih državah. Med druga pomembnejša dela Kena Ludvviga spadajo še: Moon over Buffalo, Twentieth Cen-tury ter Shakespeare in Hollywood, ki je nastalo po naročilu angleške Royal Shakespeare Company. Igro Ti nori tenorji bi najlažje opre- delili kot situacijsko komedijo, zgrajeno po načelo klasične trojne enotnosti prostora, časa in dogajanja, umeščeno v operno hišo, kjer vsi pričakujejo prihod svetovno priznanega tenorista Tita Merellija, ki je poleg glasu znan kot ljubitelj alkohola in žensk. Karakterizacija oseb je, kot je značilno za situacijsko komedijo, koncentrirana le na najnujnejše, kar v Ludwigovem primeru pomeni na hrepenenje oz. želje posameznikov po spremembi. Direktor opere Saunders si želi slavo in denar, njegova hči Maggie upa po avanturi z velikim zvezdnikom Merellijem, Saundersov pomočnik Max čaka na svojo priložnost, da postane priznan tenorist itd. Sledi klišejski zaplet okoli navidezne smrti Merellija, kar pripelje Saundersa do ideje, da pod preobleko Ot-hella pošlje na oder drugega pevca v upanju, da publika ne bo opazila zamenjave. Glavni imbroglio oz. zmedo pa povzroči pravi Marelli, ki sedaj prav tako v Othellovem kostumu tava po odru. Ta ideja zagotovo ni nek novum v gledališki praksi in služi predvsem kot povod za (raz-) reševanje problemov in želja ostalih protagonistov, česar se Ludwig zaveda in poizkuša kar se da spretno manevrirati problem dvojnikov do obvezujočega srečnega konca v stilu bulvarske dovršitve. S svojo obliko in koncem igra ne prinaša nobenega presenečenja. Odlike Ludwigove igre je iskati predvsem v virtuozno-sti zapletov in zmot, ki ne presegajo žanra bulvarke. Skladna s tem dejstvom je režija Jase Jamnika, pri kateri ni opaziti večjih posegov v samo besedilo ali željo po kakšni poglobljeni ali intelektualni pretenziji. Pozornost je pri igri zamenjav posvečena predvsem hitremu tempu kontinuiranih sprevračanj dogodkov. Vse to omogoča priročno zasnovana scena Vasilije li.šer, ki oder prepolovi v raznobarvni polovici med seboj povezani z vrati, ki sicer zavzemajo večji del scene. Scenografija že sama po sebi dovoljuje uvrščanje igre v kontekst situacijske komedije, pri kateri je poglavitno, da imajo igralci na razpolago veliko število izhodov iz prostora in tako možnost prehajanja v konfliktne situacije. Vlogo svetovno znanega tenorista Tita Merellija je prevzel Vlado Novak, ki svojo sicer natančno igro nadgradi z prepričljivim vokalom. Temu sledi tudi Kristijan Ostanek, ki je z ravno prav uravnoteženo mimiko prepričljiv v vlogi Maxa. Povsem drugačen pristop je opazen pri vlogi Saundersa, ki jo je prevzel Nenad Tokalič. Zaradi poudarjene gestičnosti in pretirane obrazne mimike njegova vloga odstopa od celotnega ansambla. Dunja Zupancc kot direktorjeva hči Maggie uteleša naivnost, radovednost, ki jo zahteva tekst. Stereotip temperamentne italijanske žene odlično upodobi Alenka Cilenšek, v ostalih vlogah pa nastopijo še: Ivica Knez kot hotelski sluga, Mojca Simonič v vlogi sopranistke Diane in Sonja Blaž kot predsednica Sveta opere. Igra Ti nori tenorji je preizkušen recept komedije, ki imA svoje predhodnike v bulvarnem gledališču. Odlikuje jo predvsem spretno manevriranje z zapletom zgodbe, ki zaradi režiserjeve zvestobe do teksta uspešno prehaja na dan. Morda se ravno v tem skriva največja odlika uprizoritve, ki ne poizkuša postaviti l,udwigovega teksta na visoke pediastle alegoričnosti, temveč nas zavestno usmerja v zgolj in dovolj komično. Matjaž Marlnlč v vsakem od nas morda tudi malo Karlovška. Z njegovim imenom je močno povezano temeljito in sistematično raziskovanje slovenskega ornamenta. O teh njegovih prizadevanjih govori besedilo dr. Načeta Šumija, ki nam v knjigi razkriva tudi skrbno urejene avtobiografske podatke Karlovškove rodbine. Posamezni odlomki nam pomagajo razumeti, kako seje Jože Karlovšek iz gradbenika prelevil v preučevalca, napredoval v pedagoga in končno zrasel v likovnega ustvarjalca. Že kot dijak je proučeval posamezne stavbne elemente in tipične primere slovenskih kmečkih hiš. Kasneje ga je to pripeljalo do preučevanja ornamenta. Njegov pomen je iskal pa na najboljši možni način ohranjajo industrijsko dediščino nekdaj slavne tovarne slamnikov. Kot spomenik in opomnik. Program evidentiranja in varovanja kulturne dediščine vsebinsko za občino Domžale predstavlja noviteto in ni le predmet lokalne narave. K sodelovanju smo povabili strokovnjake in institucije, ki urejajo to področje in na državnem nivoju in pripravljajo nove predpise. Program varovanja kulturne dediščine bo postal del razvojnega programa Občine Domžale za obdobje 2006 - 201(1 In v okvir tega programa postavljamo tudi na novo odkrito zgodbo o Jožetu Karlovšku. Zahvaljujem se dr. Nacetu Šumiju, ki nas je s knjigo vzpodbudil, da smo pripravili razstavo. Za finančno in organizacijsko pomoč se zahvaljujem Znanstvenemu inštitutu Filozofske fakultete, občinam Domžale in Novo mesto ter ravnateljici Osnovne šole Šmarjeta, profesorici Nevenki Lahne, ki je koordinatori-ca aprilske predstavitve na Dolenjskem. Posebna zahvala je namenjena sponzorjem in odboru za izvedbo projekta v sestavi: Jadranka Šumi, Mojca Račič, Franci Gerbec in dr. v slovenski uporabni umetnosti in širše. Kot vsestranska in izjemno delovna osebnost je Karlovšek svoje znanje prenašal na Slovence kot pedagog posebej na mlade. Gradivo, kije zbrano v njegovih delih, je med raznimi ustvarjalci, ki jim je navdih etnološka dediščina, še vedno zelo iskano. To pa je dejstvo, ki bi lahko bilo nekakšna protiutež kritikam na račun njegove nesistematičnosti in neteoretičnosti. Ob ustanovitvi Muzejskega društva Domžale pred dvema letoma, smo med svoje najpomembnejše naloge zapisali ohranjanje kulturne dediščine mesta ter se v kontekstu ustanovitve in prostorske umestitve lokalnega muzeja zavzeli za nekdanjo tovarno Univerzale. Muzejske vsebine lahko dajo secesijskemu biseru tehnične kulturne dediščine sredi Domžal novo obeležje, zanamcem Predstavitev monografije In spremljajoča razstava v dveh delih Knjižnica Domžale In Menačn kova hiša od 3. februarja do 3. marca 2006 Bogomir Kovač, ki je delovala pod geslom viribus unitis. Hvala oblikovalcu dvodelne razstave Romanu Kosu, kije pripravil tudi knjižni prelom. /.a prijaznost se z Mojco posebej zahvaljujeva Matjažu Karlovšku, njegovi družini in njegovim sorodnikom, ki so razgalili spomine na Jožeta Karlovška in pomagali oživiti življenje in delo njihovega in malo tudi našega protagonista. Z veseljem ga predstavljamo tudi vam. Taja J. Gubenšek, predsednica Muzejskega društva Domžale Založba Miš 35 novih knjižnih naslovov v letu 2005 Na 21. knjižnem sejmu, ki je potekal v decembrskih dneh v ljubljanskem Cankarjevem domu, se je uspešno predstavila tudi domžalska založba Miš. Nadvse obiskana in toplo sprejeta je bila debatna kavarna, ki jo je organizirala založba, in kjer so prvenec igralke Saše Pavček Na odru zvečer predstavili poleg avtorice še Manca Košir, Lado Bizovičar, Aleš Valič in Alja Predan. Založba Miš bo letošnje leto zaključila s petintridesetimi novo izdanimi knjižnimi naslovi. Med njimi je kar nekaj uspešnic, kot so, da ne naštevamo vseh. Pravilo štirih, ki pravkar doživlja ponatis, delo Jamesa Pat-tersona Samanthina pisma Jennifer, Nicholasa Sparksa Trije tedni z mo- jim bratom in Babje leto Bogdana Novaka. Zadnje pomembno izdano delo je zbirka treh dramskih del in šlirib esejističnih zapisov igralke Saše Pavček Na odru zvečer. Domžalčanom se je založba v zadnjem mesecu kar dvakrat predstavila, obakrat v domžalski knjižnici. Ob dnevu knjižnic je Jana Kolarič predstavila svoje Ugibanke male, oblečene v šale ter kot režiserka in igralka navdušila otroke tudi s presenečenji. Pravljičarka Patricija Peršolja pa je v okviru decembrskih prireditev skupaj z. urednico knjige gospo Tilko .lamnik najmlajšim doživeto pripovedovala zgodbice iz svoje slikanice Marinkina modra žoga. 0. u. stran 17 Tradicionalni praznični koncert Godbe Domžale Solisti navdušili zvesto občinstvo Priprave na koncert so bile za Godbo letos zelo kratke. Obnova betonske konstrukcije v godbe-nrm domu se je zavlekla vse do konca oktobra, tako da je imel dirigent Gregor Vidmar le dva meseca, da je pripravil program in "natreniral" godbenike. V tradicionalno polni dvorani KC so po izvedenih himnah člani godbe izvedli zelo raznovrsten program. V začetku smo slišali koračnico Na j uriš. slavnostno koračnico iz Verdijeve opere Aida, skladbe za novoletni čas zelo aktualnega skladatelja Johanna Straussa in druge. Vrunec koncerta je bil gotovo sklop treh skladb, kjer so se kot solisti predstavili člani godbe. "Nagajivi klarine- ti" so bili Blaž Knez, Jan Podmilj-šak in Jaka Saje, na ksilofonu pa sta zableslela Rok Capuder in Simon klavžar. Prvi je zaigral Adamičev Cikcak, drugi pa znano skladbo / latino temperamentom Tico Tico. < Ibčinstvo je z navdušenjem sprejelo vse soliste, ki so odlično opravili svoje delo. Zaključek koncerta seje odvil z Radetzkvjevo koračnico in z dvema dodatkoma: Privškovim ven-čkom slovenskih popevk in zanimivo priredbo popevke Zemlja pleše, ki je v obliki koračnice občinstvu namenila še zadnje zvoke Godbe Domžale v iztekajočem se letu. S tradicionalnim prazničnim kon-eerlom Godba Domžale nadaljuje svojo bogato glasbeno tradicijo in v novem letu načrtuje kar nekaj samostojnih projektov in priložnostnih nastopov. Spremljajte napovedi godbenih aktivnosti in ostanite še naprej njeni zvesti poslušalci. PATO Likovno društvo Petra Lobode Ob koncu leta je polno želja .,„ --¡ti, m. m -Mšm _ I Ida Rebula: Krajina v zimi S prihajajočim novim letom se običajno vsi ozremo nazaj v preteklo obdobje in razmišljamo, kaj smo počeli in koliko smo bili uspešni ter zadovoljni. Tudi v našem društvu smo se zbrali v decembru in razpravljali o našem likovnem delovanju. V zadnjih mesecih leta smo se izpopolnjevali v risanju predmetov po naravi, v slikanju predvsem z akvareli, pri čemer smo opazovali čudovito prelivanje jesenskih barvnih odtenkov v vodi. Našega letnega načrta nismo izpolnjevali samo z učenjem risanja in slikanja, marveč smo se udeleževali tudi ex-temporev in obiskovali razstave pomembnih likovnih ustvarjalcev v galerijah Beseda, Veronika v Kamniku, galerijah v Ljubljani in drugod. Omenim naj zlasti razstave priznanih likovnih ustvarjalcev: Maria Petriča, Črta Frclilia in Brede Podbevšek. V galeriji Veronika smo videli pomembno razstavo mladih likovnih ustvarjalcev »Koraki«. Ob njej smo začutili, kako znajo mladi drugače, čisto preprosto, upodabljati svet okoli sebe. Izredno zanimiv je bil tudi ogled 16. cx-tcmpora »Cvetje« v Krašnji in razstave v Budnarjevi domačiji. Sodelovali sta Ida Rebula in Danica Smrdel. Na pobudo članice Aste Perko Stante smo razstavljali v Grobljah ob krajevnem prazniku. Pomagali smo pri postavitvi in varovanju razstave, še posebej pa so se ob Asti Perko Stante potrudili Tone Košenina, Jože Vajda in Jože Smrdel. V galeriji »Dom borcev NOB Črnuče« na lemo Študije del mojstra Riharda Jakopiča sta sodelovala Jože Vajda in Ida Rebula, ki sta svoji deli, nagrajeni z. republiškim priznanjem oz. certifikatom ZLATA PALETA 2002, sodelovala tudi v galeriji Loterija. Obema čestitamo za dosežka pri njunem ustvarjanju. Oba sta se udeležila tudi strokovne ekskurzije na Dunaj ter si ogledala razstavi »Francisco Goja« in »Francoski impresionisti«. Asta Perko Stante je v novembru razstavljala v prostorih Vzajemnosti v Ljubljani, tudi ona je prejela že več nagrad. V decembru smo bili na odprtju razstave nekdanje članice Ncvcnke Scmeja v Galeriji Beseda v Domžalah. Razstava je bila pestra in bogata ne le njenih likovnih dosežkov, ampak je bila tudi užitek za ljubitelje glasbe. Nevcnki iskreno čestitamo, Pred božičeml je AiJica Križnar svoje lepljenke (jaslice) razstavila v Domu upokojencev Domžale, naša Marjana Tavčar pa obiskuje 4. letnik Likovne šole v Ljubljani pri mentorju, akad. slikarju Janezu Zalazriiku. Dejavnost našega likovnega društva je bila bogata in ob slovesu od starega smo si zaželeli zdravja ter novih moči v letu 2006, posebno še našemu mentorju g. Danijelu Fuggerju, ki nas vodi še skoraj 33 let. Svoje ustvarjalne navdihe želimo še naprej bogatiti s spoznavanjem stare in sodobne likovne umetnosti. Aglca Križnar V Galeriji Domžale razstavlja Arven Šakti Kralj Szomi Razstava bo odprta do 10. februarja 2006. Galerija Domžale, Domžale. Mestni trg I (trgovinski kompleks Vele), je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od I 5. do 1<>. ure ter ob sobotah od K), do 12. ure. Benetke - galerija A+A V Galeriji A+A, slovenskem razstavnem središču v Benetkah, bosta od 19. decembra 2005 do 7. januarja 2006 svoja dela razstavljala slovenska umetnika akad. slikar Andrej 141 ii ni i ii (up in akad. kiparka Polona Demšar. Razstava je bila pripravljena v sodelovanju z generalnim konzulatom Republike Slovenije v Trstu. Andrej Brumen Čop slika prizore in drobce iz lastnega življenja, ki izražajo močan čustven naboj. Na platno odtisnjeni barvni madeži, čustvena stanja, ki izhajajo iz lasnih izkušenj, so del njegovih s e n z i b i I n i h kompozicij. Realnost socialne situacije postane v trenutku psihično stanje. Dela Polone Demšar so plod si rasi i v odnosu do fotografije in kiparstva, kjer izpostavlja problematiko avtoportreta. Ko odkriva moč ekspre-sivnosli kipar-slva (fragmenti teles položeni na predmete, najdene v naravi, običajno les), se Polona Demšar odloči za obe umetniški zvrsti, tako da v samosvoje postavljeno in fotografirano sceno postavi svoja dela, pri tem pa se osredotoči na psihološko avtoportretivnost, v smislu kiparstva in fotografije. Razstava odraža močan subjektivni naboj, ki hkrati govori o soočenju dveh različnih, a izredno usklajenih umetnikih, katerih zvrsti klasičnega umetniškega izražanja narekujejo takojšnji prepoznavni likovni izid. P. D. Ob izidu knjige Franceta Cerarja Ljudje ob Radomeljski mlinščici Razsežna, raznotera, na mnoga področja usmerjena, predvsem pa prave, trajne slovenske vrednote obsegajoča je zakladnica slovenske kulturne dediščine. V njej je poseben razdelek namenjen tudi tehniški dediščini, kjer so v sam vrh dosežkov uma, rok in izjemne slovenske ustvarjalnosti preteklih stoletij umeščene mlinščice, ti umetno ustvarjeni vzporedni kanali nekaterih slovenskih rek. Na našem področju, gre za predpla-ninsko naravo južno od Kamniško-Savinjskih Alp, je bilo v preteklih časih umeščeno večje število teh svojevrstnih vodotokov, zgrajenih že v poznem srednjem veku, ko se je Slovenec ovedel gospodarskih potreb po pogonski vodni sili. Na stotisoče kubičnih metrov gramoza so ob izkopavanjih izkopali naši predniki brez strojev, bagrov, rovokopačev, da so nastale globoke struge, ob katere so namestili na desetine mlinov, žag, kovačij in celo fužin za predelavo železa. Na vseh obvodnih napravah se je zganila bogata, stoletja trajajoča ustvarjalnost množice onih, ki jim je voda mlinščice poslej pomenila delo, z njim pa preživetje. Na ljudi ene teh mlinščic - na ljudi RADOMELJSKE MLINŠČICE-je usmeril svoj pogled Franc Cerar s Škrjančevega, domačin, ki mu je šumenje te vode pomenilo nenavadno glasbeno okrasitev njegove mladosti. Zato je knjiga, ki je pred vami, ne le delo rok in uma, pač pa tudi mladostne nostalgije, srca in čustev. France Cerar se je rodil I. oktobra 1927 v mali kmečki družini na Škrjančevem. Po štirih letih osnovne šole seje leta 1938 začel študij na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano. Uspešno je sklenil tri razrede, dokončanje šole pa je preprečila druga svetovna vojna. Leta 1943 se je v Slat-narjevi tiskarni v Kamniku učil za črkostavca, učno dobo in poklicno šolo pa je opravil v letu 1946 v Ljubljani, ko je odšel na triletno služenje vojaškega roka. Po vrnitvi je nato v tiskarni Tone Tomšič delal 38 let, kot črkostavec-meter 12 let, nato pa sedem let kot korektor-revizor. Pri svojih 45 letih je po opravljeni tehniški srednji šoli postal tehnolog in tako drugo polovico delovne dobe dočakal v isti tiskarni; več let je bil tudi urednik tiskalniškega časopisa Petit na petit. Upokojen je bil leta 1988. V domačem kraju se je v kultur-no-prosvetno delo vključil že leta 1945 in prav tako po vojaščini v letu 1950. V društvu je bil deset let član upravnega odbora, skrbel za organizacijo proslav, sodeloval z režiserji pri udejanjanju različnih dramskih predstav, obenem pa je skrbel za kulise in opravil je še veliko drugega dela. Za naročilo knjige pokličite - KD Mlin Radomlje, gsm: 041/940-730 Med pevce je zašel že kot otrok, saj je v radomeljskem zboru nastopal že v letu 1937. V letu 1945 in 1946 je France Cerar nastopal v radomeljskem mešanem pevskem zboru, leta 1970 pa seje vključil v MoPZ Radomlje, v katerem nastopa še danes. Ob vsem omenjenem je 43 let prepeval tudi v radomeljskem cerkvenem pevskem zboru. Kot tiskarski strokovnjak je v domačem kraju ves čas skrbel za različne tiskovine, kot so: vabila, plakati, letaki, vstopnice, njegovo delo pa so bili tudi veliki napisi v dvorani ali zunaj nje. Od leta 1943, ko je »zašel« v svet tiskarstva in vsega tiskanja, je zaljubljen v črke in slovensko besedo. Kronistu Stanetu Stražaju je lektoriral in tehnično uredil vse njegove knjige, razen knjig o moravški in domžalski zgodovini. S pričujočo knjigo o ljudeh ob vodi radomeljske mlinščice France Cerar bogato dokumentirano, v besedi in fotografiji, ohranja celovito vedenje ne le o tehnoloških vidikih raznovrstnih vodnih naprav ob vodi domače mlinščice, pač pa se v knjigi razgrinja, hkrati s tem pa se tudi ohranja, spomin na množico različnih ljudi, ki jim je ta voda pomenila v življenjsko okolje, vir preživetja in naravo, v kateri so radi živeli, veliko pa jih je delovalo v različnih društvih. France Cerar je s knjigo LJUDJE OB RADOMELJSKI MLINŠČICI ustvaril trajen zapis nečesa, kar pomeni staro, vredno in doslej skrito identitetno plat gospodarskega vidika nadvse zanimivega obvodnega bivanja naših prednikov in sodobnikov. Ustvaril jo je na način, ki to vrednost ugotavlja, poudarja in za vse čase kot izjemno dejanje ustvarjalnega Škrjančana in obenem Ra-domljana ohranja našim zanamcem in prihodnjim rodovom. Matjaž Brojan Recenzija filma Pri stricu Idrizu Film režiserja Pjera Žabce ne spada med enega tistih pompoz-no-agresivnih izdelkov, ki so bili po posl-balkanski moriji tako pogosti za ta del planeta. Namesto tega, raje ponudi čisto običajno in minimalistično zgodbo, katere odlično razdelani značaji s svojimi nedolžnimi gestami, povedo več kot tisoč besed (ali pač strelov i/, ■iiilralje/a). Stric Idriz je zagrenjen, a sicer dobrodušen slareek iz predmestja Sarajeva, ki je v balkanski vojni izgubil sina. Skupaj s svojo ženo premagujeta pogosto monotoni vsakdan, kljub temu pa živita vsak s svojim intimnim strahom. V glavnem tako. kot večina prebivalcev te vasice. Oba živita za svojo vnukinjo Aido. katere mati, njuna bivša snaha, je nekaj let po smrti moža, sedaj našla novega partnerja, kar pa je Idriz nikakor ne more odpustiti. Nekega dne se na vratih pojavi Fuke, sorodnik, ki je k Idrizu prišel z namenom, da popravi boljer znamke Gorenje. Začne se zgodba polna zapletov, ki so tako dobro razdelani. da se kar prelivajo eden v drugega, brez da bi zmotili od samega začetka dobro utečen filmski ritem. Igralci so tako življenjski, da ima gledalec pogosto občutek, da z njimi sedi v dnevni sobi. Kljub navidezni sproščenosti pa so njihova srca polna bolečine, s katero se spoprijemajo vsak na svoj način. »Vse je v Alahovih rokah!« pravijo. Ob tem pa je kar težko verjeti, da so bili Bošnjaki edini narod bivše skupne države, ki je verjel v drugega boga, saj temu dejstvu v ateističnih časih, nismo ravno pripisovali pretirane pozornosti. Zanimiva je tudi Fukejeva pripomba, katerega dekle si želi življenja v Rovinju, da gre za slovensko pri-morje. Saj res, kot da bi bilo važno1 Prav ironično je, da je rezultat, tiste resnično umazane in sebične igre posameznih politikov, kopica zme- denih posameznikov, ki pa vendarle še vedno premorejo nek elementaren čut za človeško pravičnost. Po drugi strani so njihove osebne rane tako hude. da so kot posamezniki ves čas »v pogonu.« iščoč naslednji trenutek (pre)ljubega miru. Kot gledalci smo torej rahlo zmedeni tudi v smislu tega. da gledamo »bosanski film.« za katerega je v preteklosti veljal predvsem stereotip o kakšnih »neumnih - in prav zato hecnih pripombah.« Namesto tega dobimo njihovo zlitje z usodo, ki nam - po vsem, kar se je zgodilo - ponuja nekoliko drugačen pogled na njihov smisel za humor, ki je kljub vsemu poln bolečine in ga sedaj - tudi mi Slovenci - (končno) lahko doživljamo bolj v smislu empatije. Po zgodbi, ki ji sicer podležemo že po prvih nekaj minutah, vendar sama po sebi niti za hip ne ponudi neke »bombastične razburljivosti,« se končna katarza doživi kot prvovrstno presenečenje. Vse se zlije v eni sami točki, ki istočasno ponudi tudi rešitev, ali vsaj upanje. »Pri stricu Idrizu« je nedvomno daleč najbolj intimen film post-voj-nega obdobja v Bosni, vendar o tej temi nikdar eskplicitno ne spregovori, ves čas pa je latentno prisotna. Vsi, ki smo film videli to vemo. Tisti, ki ga niste pa: škoda za vas! Pišem recenzije filmov, ki se predvajajo v Kinodvor-u Žiga Čamernlk RAČUNOVODSKI SERVIS Računovodske storitve za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIBOS d.o.o. Zikova 4 Kamnit tel: 01/83 14 515, GSM: 031 305 451 Tomo Kočar: »Več časa bo najbrž čez trideset let« Slamnikov leteči novinar je tokrat pred mikrofon ujel pisatelja in dramatika v eni osebi. Tomo Kočar, kaj te je prineslo v naš konec? Po pravici povedano je bilo to vabilo na intervju. Je pa res, da bi lahko izkoristil priložnost še za kak obisk. Konec koncev imam v Preserjah, od koder je moj oče, še kar nekaj sorodstva. Tuje tudi vrt, na katerem oče in mama pridelata marsikatere dobrote za mojo kuhinjo. In seveda spomini na lumparije, ki smo jih tukaj ušpiči-li z bratranci in sestričnami, ko smo bili še mlajši. Najbrž ti pri tvojih navihanih zgodbicah pridejo kar prav? Cesar se ne spomnim, si izmislim. To je prednost mojega dela. Vse je v glavi. No, prav, nekaj je tudi v računalniku. Lahko moderen pisatelj sploh še shaja brez računalnika? Za druge ne vem. Pri meni bi bilo popolnoma nemogoče. Dokler sem si ideje zapisoval na listke, sem jih redno izgubljal. Računalnika pa nisem v zadnjih petnajstih letih izgubil nobenega. Sva že pri klasičnem vprašanju. Od kod pridejo ideje? Od povsod. Največ seveda iz vsakdanjega življenja. Takoj, ko se nekaj zalomi, je to lahko ideja. Če se na primer pokvari pralni stroj. Ali se pred trgovino stepeta dva psa. Ali če ne najdem listka z idejami ... Ampak ideje niso veliko vredne. Preden jih spremeniš v zgodbe, je treba še malo delati. kakšen je pisateljev urnik? Moj umik je precej dolgočasen. Zjutraj poskušam običajno čim prej vstati. Kadar mi ne uspe, in to je v večini primerov, se potem še kakšno urico čudim, kako to. Če mi uspe, se čudim še bolj. Pravzaprav se kar naprej čudim. Šele. ko moram začeti s kuhanjem kosila, neham. Popoldne se prekladam naokrog in čakam na večer, da bi začel z delom. Seveda mi nič ne brani, da ne bi delal že prej, ampak to ponavadi ugotovim šele zvečer. In tudi zvečer nisem ravno blesteč delavec. Komaj sem in tja mi uspe napisati kak stavek. Vse bolj se mi dozdeva, da sem v bistvu bolj jutranji tip človeka. Res škoda, da takrat običajno spim. Je pa res, da vsaj to počnem zelo dobro. Mora pisatelj delati vsak dan? Odvisno. Sam sem si zadal, da delam vsak dan. V ta namen si na koledar vsak večer zapišem, kaj sem tisti dan naredil. Ker si nisem naložil tudi količine, sem zadovoljen že, če napišem nekaj stavkov. Pod pogojem seveda, da so vsaj za silo dobri. Kakšen je po tvojem dober stavek? Vsak, ki nekaj pove. Kdo so tvoji kritiki? Najprej sam, potem žena, potem različni uredniki in na koncu publika. Ko smo vsi zadovoljni, se imam za kar srečnega človeka. To se redko zgodi. Če že, hitro mine. Ali lahko od pisateljevanja živiš? Sam ne bi ravno uporabil besede lahko. Je pa mogoče. Če si priden in če ne poješ veliko, kot je na primer v mojem primeru. Sicer si moraš najbrž najti še kak dodaten vir zaslužka. Tako poznamo pisatelje, ki živijo od urednikovanja, novinarstva, štipendij, pokojnin ... Potem je v Sloveniji kar precej pisateljev? Po moji oceni imamo blizu dva milijona pisateljev in pisateljic. V tem smislu smo zares velik narod. Te včasih kak kolega poprosi za mnenje? Me, čeprav le redko kdo dvakrat. Tudi zahvaliti se radi pozabijo. Dobim pa zato pogosto ponudbe, da bi kakšno stvar napisal namesto koga drugega. Seveda zastonj. Si eden najbolj izposojanih pravljičarjev na kasetah in zgoščenkah. Ti to veliko pomeni? Mi, posebej, ker reklam za moje pravljice skoraj ni. Očitno rek 'dober glas seže v deveto vas' vendarle nekaj velja. To, da meje lani poslušalo tolike) in toliko tisoč otrok, in da jih k temu ni nihče silil, pomeni posebne vrste odgovornost. Verjameš, da morajo pravljice vzgajati? Malo že. Ampak predvsem morajo zabavati. Otroci se učijo skozi igro in skozi igro si zgradijo sistem vrednot. Vesel sem, če lahko sodelujem v njihovi igri. Da bi jim pa žugal s prstom in jih prepričeval naj Storijo nekaj, zato ker jaz tako pravim ... Tega od mene ne bodo dobili. Kaj lahko običajno slišijo v tvojih pravljicah? Kdor jih pozna, se bo najbrž strinjal, da jim je skupna predvsem aktivnost nastopajočih likov. Mislim, daje tega v modernem svetu premalo. Preveč ljudi se pusti voditi drugim, pogosto tudi za nos, in premalo jih je, ki vzamejo svojo usodo v svoje roke. Je tako tudi v tvojih delih za odrasle? Ta so manj znana, ker gre predvsem za radijske drame. To ni ravno najbolj priljubljen žanr, čeprav zna biti ob dobrih igralcih in drugih soustvarjalcih še kako zanimiv. Se pa trudim, da bi tudi tu zabaval. Zato največ pišem komedije, satire, komade, ob katerih se poslušalci lahko nasmejejo, pa tudi malo zamislijo. Prepričan sem, da ni v tem nič slabega, čeprav se mi zdi, da gre tudi pri razmišljanju za navado, ki počasi izumira. Pred kratkim si postal oče. Boš v prihodnje še več delal za otroke? Mislim, da bo ostalo pri razmerju, kakršno je zdaj. Torej pol - pol. Svojim otrokom moram dati vendar na voljo tudi tuje pravljice, ne le svojih. Ampak kakšna ideja se bo vseeno porodila tudi iz otroškega živžava. Gotovo. Nisem pa mnenja, da me bo že samo starševstvo naredilo za boljšega avtorja. To je pogosta zmota. Pri tem novopečeni starši - pravljičarji pozabljajo, da so mnoge lepe pravljice napisali avtorji, ki svojih otrok niso nikoli imeli. Iz svoje izkušnje lahko povem, da mi je /daj pisati celo težje, saj sem bistveno bolj utrujen in bistveno slabše spim, kot sem pred rojstvom hčere. Na srečo me kar pogosto nagradi z nasmehom in se potem potolažim, da bo pač več časa za pisanje kasneje. Na primer čez trideset let. Koliko časa že pravzaprav pišeš? Prvi roman sem napisal pri devetnajstih. Izključno od pisanja leposlovja pa živim zdaj, se mi zdi, osmo leto. Čeprav sem ravno ugotavljal, da sem lani, morda tudi zato, ker imamo tako zanimivo zakonodajo, napisal več računov kot pravljic. Načrti za naprej? Letos izide nova zgoščenka s pravljicami, nekaj slikanic, zbirka kratkih zgodbic, upam na kako odrsko premiero. Dogovorjam se za nekaj prevodov. Večino časa bo šlo pa za zibanje, ropotu Ijicc, pleničke in podobno. In tako je najbrž kar prav. Hvala za pogovor, Tomo Kočar. Bogdan Osolin Nova knjiga in zgoščenka Miri Voglar ob sedemdesetletnici Mira Voglar, slovenska otroška skladateljica in glasbena didak-tičarka, utemeljiteljica sodobne predšolske glasbene vzgoje pri nas, je v letu 2005 praznovala visoki življenjski jubilej, sedemdesetletnico. Ob tej priliki ji je Založba Mladinska knjiga, ki je izdala že kar zajeten opus njenih glasbenih, pesniških in pravljičnih stvaritev, izdala novo knjigo in zgoščenko: Krampata campata. Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan Nostalgija ob filmih FKVK Mavrica iz Radomelj V prostorih KI H Miran Jarc na Studencu seje 8. januarja v uri in pol odvrtelo ducat filmov, kijih je Foto kino \iilcn klub Mavrica posnel v zadnjih 38 letih. Za prijeten uvod v filmski večer je poskrbela Maja Ravnikar, ki je opisala delo radomeljskih filmarjev in njihovo sodelovanje z društvom iz Skocjana. Se posebej seje dotaknila video sekcije iz Mengša, ki je v zadnjem desetletju posnela vse dramske prireditve v poletnem gledališču. Prvi film je predstavil delo Mavrice od ustanovitve kluba do danes, naslednji pa je bil utrinek Tonija Muellerja z naslovom Režiser. Posnel je ustvarjalno in motivacijsko delo Lojzeta Stražarja med vajami za predstavo Martina Krpana leta 2003. Mavrico in društvo Miran Jarc druži poleg veselja do umetniškega ustvarjanja, poleg ljubiteljskega kulturnega udej-stvovanja. tudi nekaj skupnih projektov. Prijateljstvo obeh društev traja že več kot 30 let in nekaj filmov je nastalo kot plod skupnega dela. Leta 1974 so v Skocjanu zaigrali Bratovo kri, dramsko delo Staneta Stražarja. Ob ogledu filma o predstavi so se mnogi še komaj spoznali na filmu, večino pa je prevzela nostalgija po gledališču pod kozolcem. Čeprav je včasih zašepala osvetlitev ali ostrina, čeprav seje včasih zatresla slika in je bil popačen ton, je bilo veselje pogledati, kaj vse sta društvi uspeli napraviti s skromnimi tehničnimi možnostmi. Za popestritev je poskrbel video spot z Alfijem Nipičem, ko je v poletnem gledališču zapel skladbo Hula la. Gledalce pa je razvnel 20 let stari črno-beli film o dogodkih v občini Domžale. Po zanimivosti sta izstopala posnetka o odprtju razstave lesorezov Matjaža Brojana. ki je bila v Škocjanu, in rušenje nekdanjega Alka v središču Domžal. Dogodki so bili obeleženi čisto na kratko, s petimi ali šestimi kadri, ki so skupaj trajali kakšno minuto, ker je minuta celuloidnega filma takrat stala 10 kilogramov kruha ali pa toliko kot dobra knjiga. Potem pa so na platnu oživele sekvence filma Vroča mena-ža iz leta 1974. v katerem so nastopili tudi igralci iz Skocjana m prispevali večino kostumov; tako za partizane kot za Nemce. Scenarij je napisal Janez Kosmač. Z Vročo menažo je povezanih kar nekaj anekdot. Za Mavrico je bil to podvig, podoben snemanju Bulajičevega spek-takla Bitka na Neretvi. Izrabili so priložnost, da so imeli v Škocjanu veliko kostumov in orožja za igro Bratova kri, po- Članica Kulturnega društva Mirana Jarca Škocjan, Tadeja Capuder, pozdravlja Izvajalce filmskega večera, člane Kluba Mavrica. tem pa šli še nekajkrat s tičoti, i/ katerih so pobrali sedeže, da so v avte lahko stlačili zaboje z mitraljezi, v skladišče teritorialne obrambe po orožje. Scenarij je bil napisan kar čez noč. Sodelovalo je prek 40 igralcev iz obeh društev. Ko so snemali na Dobenem, so kmetje kar debelo gledali, ko so se po tridesetih letih spet pri njih pojavili do zob oboroženi Švabi. Okusni golaž, ki ga je pripravil partizanski kuhar, igralec Stane Maselj, ki so ga v Radomljah bolj poznali kot peka hrustljavih in dišečih žemljic, je bil za film semarjen kar iz vode in prsti. Ampak po koncu snemanja, ko je bil likof, si je pa številna ekipa privoščila pravi golaž, ki gaje skuhal Matija Kosmač. Najnovejši je bil lanski film o praznovanju Domžalcev, ker so bile Domžale leta 1925 povišane v trg. Gre za predstavitev mozaika kulturnih in športnih prireditev, katerih zaključek je odprtje knjižnice s slavnostnim gostom, predsednikom države Janezom Drnovškom. Hden zadnjih filmov, posnetih na celuloidni trak je v Mavrici Polnočna gosta. Pred 15 leti je pri ljubiteljskih lilmar-jih video z elektronskim zapisom dokončno izpodrinil celuloidni film s svetlobnim zapisom. Ob tistem času pa so potekale tudi druge spremembe. Na vrata in okna je spet bolj glasno potrkal Miklavž, Božiček pa je začel izpodrivati dedka Mraza. Film o tem, kako se v decembrskih dneh srečata Miklavž in dedek Mraz optimistično in duhovito govori o spravi, ki je na filmu možna, v življenju pa, kot kaže,še ne. Danes Mavrica občasno snema celovečerne dogodke s petimi kamerami v Cankarjevem domu in obenem sproti montira. Snema tudi komercialne filme za podjetja, glasbene ansamble; ohceti, birme in obhajila, ker je to edini način, da si lahko kupijo katero od sodobnih snemalnih naprav. Zato so pokazali tudi kratek film o snemanju televizijske oddaje, s katerim so dokazali, da poskušajo storiti tisto, kar KUD Miran Jarc dobro uspeva: biti ljubiteljsko društvo, ki zadovoljuje tudi okuse profesionalcev. Še v enem filmu so združili ustvarjalni naboj kulturniki iz Škocjana in Radomelj. Pri Vroči butalski jeseni, leta 1982, ko sta bila glavna ustvarjalca filma Karel Steiner in Janez Kosmač. Film izpred četrt stoletja je poleg ostalega tudi dokument časa, saj govori o samoupravnem dogovornem solidarnostnem socializmu, ki seje počasi upehal. Zato ceste ni bilo več možno graditi s samoprispevkom in je bilo do črnega asfalta možno priti le šc z radikalnejšimi, kapitalističnimi posegi. Projekcija se je končala s pesmijo Čukov o domačem zvonu, posneto predlani v poletnem gledališču. Obiskovalci so ob koncu segli tudi po zgoščenkah, na katere so preneseni vsi filmi, pokazani ta večer. Odrasli si bodo doma lahko še večkrat ogledali dogodke, ki so dokument časa, v katerem so bili mladi, mladi pa bodo spoznali del zgodovine, ki gaje Slovencem zapisala ljubiteljska kulturna dejavnost. Lojze Stražar se je ob slovesu Mavrici in njenemu predsedniku Janezu Kosmaču zahvalil za plodno sodelovanje, obudil nekaj spominov na skupne podvige in izrazil željo, da se pristni odnosi med društvoma ne bi ohladili. Igor Llpovšek Nova knjiga, ki je imela delovni naslov Iz Mirinega žepa, predstavlja avtoričin izbor več uglasbenih pesmi, ugank, pesmi, bibank in ene glasbene pravljice. Kot je sama povedala na decembrski predstavitvi knjige v dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani, je izbrala pesmi različnih starosti, od štiridesetletne do dojenčka, komaj leto dni stare pesmice. Njene pesmi zrcalijo poznavanje in upoštevanje glasbenega razvoja predšolskih otrok ter njihovega doživljajskega in domišljijskega sveta. Razporejene so po letnih časih, kot jih doživljajo otroci: jesen, zima, pomlad, poletje in njihov najljubši, počitnice. Doživeto in z veliko mero razumevanja otrok - bralčkov, je novo knjigo ilustriral akademski slikar Danijel Demšar. Miro Voglar poznajo tudi naši malčki v vrtcih domžalske občine, saj radi plešejo in prepevajo njene pesmi. Morda bodo že kmalu veselo prepevali najnovejše iz nove knjige. Čestitke ob visokem jubileju in še mnogo tako ustvarjalnih let. Zlatka Levstek Govorica preprostih stvari Kadilo - znamenje molitve Simbolika kadila je povezana s simboliko dima, dišav in ne-pokvarljivih smol, iz katerih se dela. Drevesa, ki dajejo takšne smole, so včasih veljala za simbol Kristusa. Kadilo torej dviga molitev proti nebu in v tem smislu je znamenje duhovnikov: zato eden izmed modrih z Vzhoda (svetih treh kraljev) prinese .lezuščku kadilo. Uporaba kadila je splošna in povsod ima isti simbolični pomen: človeka povezuje z božanstvom, končno z neskončnim, umrljivo z nesmrtnim. To velja npr. tudi za tobak pri ameriških Indijancih. Z gorenjem kadilne paličice se meri čas v budističnih metodah meditacije. Kadilo pridobivajo iz smol različnih subtropskih dreves. Če ga položimo na žerjavico ali žareče oglje, širi prijeten vonj. Kot dišavo so ga pri javnih ali zasebnih kultnih daritvah in tudi ob različnih domačih priložnostih uporabljala vsa antična ljudstva na določeni stopnji civilizacije. V Slan zavezi je kadilo pridržano samo za češčenje Boga. V Stari in Novi zavezi je prižiganje kadila znamenje molitve, ki se dviga k Bogu. »Moja molitev naj se kakor kadilo usmerja predte« (Ps 141,2). Kadilo simbolizira tudi poslanstvo kristjanov, da po Pavlovih besedah okoli sebe vedno širijo prijeten vonj krščanskega življenja, dobrote, ljubezni. Z zažiganjem kadila so v starem veku izražali tudi češčenje poganskih cesarjev, zato med prvimi kristjani ni bilo v navadi. V krščanskem bogočastju se kadilo uporablja šele od 2. polovice 4. stoletja, in sicer najprej pri pogrebnih obredih, kasneje pri evharistiji in drugih obredih. Kadilnice so bile prenosljive posodice, sprva brez. pokrova, kasneje s pokrovom. Mnoge od njih so ohranjene v zakladnicah starih cerkva. Vidimo jih tudi na mozaikih v Ravenni. Na kadilnicah včasih srečujemo upodobitve ptiča feniksa - lepega, bajeslovnega ptiča starih Lgipčanov, ki živi petsto ali šeststo let; ko čuti, da se mu bliža smrt, se sam sežge in pomlajen zleti iz pepela m je s tem simbol večne mladosti in nesmrtnosti. Drugod so na kadilnici prikazani trije mladeniči v ognjeni peči; njihovo hvalnica Bogu, ki jo prepevajo sredi ognja, lahko primerjamo vonju kadila. V krščanski umetnosti se kadilnice pojavljajo kot atributi (značilno znamenje) angelov -v nebesih opravljajo neke vrste »duhovniško« službo, ko častijo Boga. Kadilnice nosijo tudi duhovniki Stare in Nove zaveze (Aron, Melkizedek, Samuel, /a-harija) ter sveti diakoni Štefan, Lovrenc in Vincenc. Na slikali, ki predstavlja Marijino smrt, apostol Janez ali Peter drži v roki kadilnico. Kadilnica (lat. turibulum) je na tri verižice obešena kovinska posoda z luknjičastim pokrovom. Vanjo položimo razžarjeno oglje ali žerjavico ter z žličko dodamo zrna kadila. Pri slovesnih mašah stopa kadilničar (lat. turifer) na čelu procesije. Mašnik takoj na začetku »pokadi« tj. s kajenjem počasti oltar, križ ob njem in navzoče vernike. Na začetku darovanja spet »pokadi« oltar, na katerem so darovi za mašo (kruh in vino). Kadar ob koncu maše izpostavimo v češčenje mon-'štranco s hoslijo, jo počastimo s kajenjem. Največja kadilnica na svetuje v romarski cerkvi sv. Jakoba Starejšega v Komposicli na severzahodnem robu Španija (Santiago de Compostcla). V njej je na vrveh od vrha oboka obešena velikanska srebrna kadilnica (visoka je 1.60 m in težka 55 kg). Na god svetnika (25. julija) in ob drugih velikih praznikih so romarji priče imenitnemu prizoru, ko v kadilnico naložijo kadila in jo zanihajo skoraj do stropa. V velikem loku niha vzdolž cele cerkvene ladje in napolni cerkev z oblakom dišečega dima. Bogdan Dolenc Koledar prireditev v Knjižnici Domžale 3. februar, ob 13. url predstavitev monografije. J. Karlovšek, poklic in poklicanost (1900-1963); avtor dr, Nace Šumi. Organizira; Muzejsko društvo I )omžale. 7. februar, ob 18. url BURMA - potopisno predavanje. Predavatelj: A. Krajnc, M. Corel. 10. februar, ob 17. url M. Dulmin: NKRODNA MIŠKA MAR.IANCA - lutkovna predstava. Izvajalec: Teater za vse, Jesenice. 15. februar, ob 18. url Šola za starše. Organzira: Center za mlade. 17. februar, ob 18. url Naravni način zdravljenja. Predavateljica: dr. Sabrina Meško 21. februar, ob 18. url Indija. Mit ali resničnost, potopisno predavanje. Predavatelj: Dušan Osojnik Ob dvajsetletnici smrti prof. Matije Tomca Spomin na velikega skladatelja V letu, ko se spominjamo dvajsetletnice smrti prof. Matije Tomca, dolgoletnega domžalskega župnika in velikega slovenskega skladatelja, vas želimo opozoriti še: Radijska oddaja V ciklusu oddaj "Sledi časa" bo v nedeljo, 29. januarja, ob 9.05. uri na prvem programu Radia Slovenija oddaja o skladatelju in župniku prof. Matiju Tomcu. Novinar Matjaž Brojan se bo o pokojnem skladatelju pogovarjal s strokovnjaki s področja glasbe in zgodovine. Vabljeni k poslušanju. Spominska maša Župnija Domžale se bo pokojnega župnika in skladatelja prof. Matija Tomca spomnila na dan njegove smrti, 8. februarja, pri maši ob 18. uri. Mašo bo daroval ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran. Sodelovali bodo domači pevski zbori s pevci, povabljenimi drugih zborom domžalske dekanije. Po maši bomo obiskali grob pokojnega župnika in se ga s pesmijo in svečo spomnili tudi na pokopališč u. KULTURA - UREDNIŠTVO Naj ne mine dan brez knjige Novo leto pričnimo s pregledom knjig iz. redne zbirke Mohorjeve družbe Celje. Mohorjev koledar je tudi letos aktualen, zanimiv in privlačen za bralce različnih starosti in interesov. V njem bomo brali o kmečkih opravilih, razvrščenih po mesecih, ki bodo pomagali tako poljedelcem, vrtnarjem, kot tudi sadjarjem. Beremo pa tudi članke o družini, domovini, naravi, umetnosti in odnosu do jezika, krščanstva in še bi lahko naštevala. Različni avtorji so znova poskrbeli za aktualne, pestre in zanimive prispevke. Diplomirani psiholog Bogdan Žorž v knjigi SVETOVATI IN POSLUŠATI spregovori staršem, ki se srečujejo s problemi pri vzgoji otrok ter jim tako skuša svetovati kot poslušati in postavljati meje Njegovi nasveti so izjemno premišljeni, dragoceni in zato starši vedno znova segajo po njegovih knjigah. KLASIČNA KUHINJA 0 /DRAVI PREHRANI Dražigosta Pokorna, strokovnjaka za socialno medicino in zdravo prehrano, govori o zdravih prehrambenih navadah. Njegovi recepti in nasveti bodo obogatili naše jedilnike in nam pripomogli k umetnosti zdravega prehranjevanja. ISKALCI BOGA Bogdana Kolarja, izjemnega strokovnjaka s področja teologije, govori o redovništvu in rodovniških skupnostih v zgodovini cerkve. Angleški pisatelj Graham I lenry Gre-ene je avtor kratkih zgodb, scenarijev in iger ter romanov, ki obravnavajo moralna vprašanja. KONEC AFERE govori o odnosu poročene ženske in agnostika, kiju versko iskanje pripelje blizu svetništva. Poleg knjig pa zbirka prinaša tudi izjemno Zanimiv koledar PO POTU I KULTURNE IN NARAVNE DEDIŠČINE, ki ga je pripravila Alenka Ve-ber. To je koledar, ki smo ga že dolgo čakali. Prihajajoče dni bo popestril s predlogi izletov, ki jih konec tedna z. družino ali sami lahko preživimo po krajih Slovenije. Koledar prinaša naslove turističnih domov, čudovite fotografije in mnoge podatke Poleg redne zbirke pa je Mohorjeva družba Celje v zadnjih dneh lanskega leta izdala še nekaj izjemnih del, ki vam bodo popestrili bralne večere. ZVONOVI NII.ANDI.IE je delo akademika Alojza Rebule, ki v romanu posega v čas marksistične revolucije in govori o krščanskem samohodstvu v njej, o policijskem sistemu in se na koncu v tretjem delu vrača k lastnim narodnim koreninam. Roman je, kot lani nagrajeno delo Noktumo za Primorsko, nov biser v naši slovenski literaturi. Laurent Gaude francoski pisatelj, stopa pred slovenske bralce z nagrajenim delom SONCE SCORTOVIH in govori o družini v južnoitalijanski vasici, porojeni iz nasilja in zmote, ki se zagrizeno prebija skozi življenje. V knjigi sledimo rodovom od 1870 do danes, ki iz roda v rod prenašajo življenjsko umetnost, spomin, izkustvo, modrost, veselje in skrivnost. Nobelovka Toni Morrison v romanu LJUBEZEN govori o mladostnih prijateljicah iz črnskega okolja, ki ju navdaja sovraštvo, kot posledica sebičnosti in krutosti odraslih. Mojstrica peresa bralce pritegne s svojim izjemnim posluhom za razumevanje skrivnosti duše in telesa. Izjemno Delo PLANINSKI CVET pisatelja, duhovnika, Kraševca, Josipa Abrama Trentarja prinaša zbirko besedil, ki jih je zbrai in uredil Jožko Kragelj in posegajo na različna področja. Govorijo tudi o Jakobu Aljažu, Janezu Kreku, Tarasu Ševčenku, gorah, prebivalcih Julijcev in njihovem življenju. Zbirka Neminljivi prinaša Dantejevo pesnitev BOŽANSKA KOMEDIJA, temeljno delo svetovne klasike, v mojstrskem prevodu dr. Andreja Capudra, z. ilustracijami Gustava Doreja ter s popolno biografijo Dante pri Slovencih. Delo se dotika človeške kreposti, pregrehe, mitološke, krščanske in tedanje zgodovine ter njenih najslikovitejših pozitivnih in negativnih junakov. Po knjigi bodo segli srednješolci in vsi bralni navdušenci, ki bodo neskončno uživali v mojstrski pesnitvi, v kateri pesnik popiše svoje fantastično videnje- alegorično potovanje skozi tri onstranska kraljestva PEKEL, VTCE in RAJ. kot so tudi naslovi posameznih knjig. Kainer Maria Rilke se v delu ZGODBE O LJUBEM BOGU predstavlja kot pisatelj, čeprav se je v svetovno književnost zapisal kot pesnik. Njegovo delo. ki je med bralci manj poznano, prinaša 12 zgodb, okvirjenih s trinajsto, kjer beremo o pesnikovem doživljanju boga. Besedilo je prevedla Alenka Novak, spremno besedilo pa napisal Miklavž Komelj. Delo MASNE IN SVETNE USTANOVE NA KRANJSKEM IN V AVSTRIJSKI ISTRI je uredil Ivan Mohar in prinaša zgodovinsko raziskavo in razpravo zanimivo za zgodovinarje in pravnike, kijih zanima Cerkev, zgodovina in pravo. Tatjana Kokalj Likovna razstava v Galeriji Domžale Katarina Ulčar V zadnjih dneh preteklega leta je bila v Galeriji Domžale na ogled razstava likovnih del mlade umetnice Katarine Ulčar, ki živi in ustvarja na Bledu in v Radovljici. Razstavljeni opus slik zaznamuje zlitje slikarskih in kiparskih elementov ter razglabljanje o človeškem zavednem in nezavednem svetu, katerih dveh meja pogosto ni moč omejiti. Po besedah dr Damirja Globočnika se meje med obema svetovoma na Tokrat nagrajuje FIAT AMBROŽ Nagradna križanka Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKI- iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli knjige Študentske založbe Litem iz Maribora: 1. MARIJA KROPEČ, Ljubljanska xx, Domžale 2. JANEZ ŠUBELJ, Miševa 19, Domžale 3. ANTONIJA ISAI.OII, Potočnikova 16, Domžale 4. JANEZ TOMC. Aškerčeva 4, Domžale 5. ANEZ MIHELCIC, Matije Tomca 4, Domžale 6. VINKO PLEVEL, Križ 27, Komenda 7. MAJDADROBEŽ, Ježa 13, Črnuče Vabimo vas, da pravilno rešite tudi TOKRATNO NA( 1RADNO KRIŽANK*). za katero najsrečnejšim reševalcem FIAT AMBROŽ poklanja naslednje nagrade: 1. brezplačen vikend najem vo/ila HONDA ClVlC 2. plastična ročka 4 I oljnCASTROI.TXT 3. plastična ročka 4 I olja CASTROI. GRX 3 4. preventivni pregled vozila z meritvami Pravilne rešitve pričakujemo do 6. februarja 2006 na naslov Kulturni dom Iranca Uernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju. Uredništvo predelanih platnih umetnice Katarine Ulčar celo brišejo oziroma dobesedno predirajo. Namreč, uporabljena likovna sredstva kot skupek netradici-onalnih slikarskih materialov (pesek, zemlja, vrvi, žice) dvodimenzionalne slikovne ekrane spreminjajo v površinsko svojstvena likovna prizorišča in tako sama ploskev postane rekonstrukcija osebnega sporočila umetnice. Razrezana slikarska platna, 'prepletena ■/. vrvjo in žico, ki spominjajo na plast razsute zemlje ali grobo obdelano živalsko kožo in raztrganine, so tisti opomniki minevanja človeškega življenja, razkroja lepega in tragično spoznavanje resnice o človeškem obstoju. Predrtinc. ki jih je prepredla žica in vrvica, v slike vnašajo vtis grozeče nevarnosti in propadanja, hkrati pa nasprotno vrvica razparane površine bolečine povezuje oziroma pripelje do ubranega sožitja. Tudi navidezna enobarvnost platen ima svojo vlogo in pomen: zaradi prilaganja barvnih pigmentov vsebini in reliefni strukturi podob se zdi. da so vsa uporabljena likovna gradiva dobesedno oživela. Ž vrvjo povezane in predrte plastične podobe bolečine avtorice Katarine Ulčar imajo gotovo svojo simbolno vlogo in pomen, s katerimi nas pripelje do prikaza raziskovanja v notranjščino lastnega jaza in v notranjost tragičnega eksistenčnega obstoja človeka. Sama pestrost uporabljenih materialov in tehnik pa prav tako kaže na raziskovanje neomejenih možnosti likovne površine in oblikotvornih postopkov. Vse našteto avtorico uvršča med tiste sodobne umetnike današnje generacije, ki v svojih vizijah najbolj neposredno zrcalijo svoj prostor in čas. Katarina Rus pisma bralcev Tek na smučeh Tek na smučeh je ne le ena najlepših in okolju najprijaznejših oblik rekreacije, pač pa tudi nekoliko zahtevna - a izjemno zanimiva - oblika rekreacije. Smučarski tek ohranjajo povsod po Evropi, kot pa sem imela priložnost videti, predstavlja pomemben del turistične ponudbe tudi v Sloveniji. Precej tekačev lahko vidimo že na Mengeškem polju, ki je zelo zanimiva lokacija za tovrstno športanje. Poleg tega pa čas na tekaških smučkah kar zbeži. Izpuhtevajo pa tudi kalorije! Za tek na smučeh ne potrebujete prav veliko znanja; sama sem se na primer 0 osnovnih elementih pozanimala kar ob izposoji opreme. In slednje izposojo opreme bi priporočala tudi vsem začetnikom. Kajti najprej je treba ugotoviti, ali vam šport sploh ustreza. Na voljo pa so tudi šole smučarskega teka; v kolikor se boste odločili za poglobitev svojega znanja oz. da na smučke stopite z določeno mero znanja. Alenka Razvoj in razvojna strategija Naravna želja vsake skupnosti ali posameznika je biti razvojno čim bolj uspešen, ustvarjati čim več in rudi kar največ trositi. Vse to pa je nujno v nasprotju z uravnoteženim trajnostnim razvojem, ki bi moral biti naravnan k trem temeljnim načelom: ohranjanju narave, izboljšanju življenjskega in bivalnega okolja ter upočasnjevanju razvoja. Ohranjanje narave; prvo in najpomembnejše vodilo, ki pomeni preprečevanje vseh nadaljnih posegov in gradenj v nepozidane gozdne in kmetijske površine, trajno zavarovanje naravnih danosti, ukinitev intenzivne kmetijske obdelave in vračanje k prvinskemu odnosu do žive in nežive narave. Izboljšanje življenjskega okolja; odpravljanje okoljskib bremen zaradi preteklih napačnih ravnanj z odpadki, uporabljanje čistejših naravnih virov energije, ozelenjevanje urbanih prostorov, zagotavljanje varnih površin za otroke, starejše, invalide, pešce in kolesarje ob istočasnem urejanju in izboljševaruu prometnih razmer, 1 ipnčasiijcviuijc razvoja: po mojem je to najpomembnejši cilj strateškega razvoja s katerim bi zmanjšali potratno uničevanje naravnih bogatstev. Prenehati bi morali z nenadzorovano in špektilatlvno gradnjo stanovanjskih naselij in poslovnih con, ki generirajo nove zahteve po gradnji prometne, energetske, komunalne in drage javne oskrbne infrastrukture. Prehiter in neuravnotežen razvoj nam je že sedaj povzročil vrsto komunalnih in gospodarskih težav, ki jih nismo sposobni odpraviti. Upam si reči: če bo šel kdaj ta svet k vragu, bo šel zaradi prehitrega razvoja in pretirano razvojno naravnanih ljudi. P.S. Ne bom se več oglašal v pismih bralcev. Kdaj pa kdaj se bom ozrl nazaj Slamnik v letu 2006 Term inski plan Objavljamo sprejeti TEKMINSKI PLAN izhajanja glasila Občine Domžale, Slamnik, v letu 2006. O roku oddaje prispevkov za posamezno številko, ki se bo izjemoma spreminjal le zaradi aktualnih dogodkov (npr. lokalne volitve), boste obvestilo še vedno lahko našli na drugi strani vsakokratne številke. Uredništvo Slamnika se je zaradi obilice prispevkov, ki jih prejmemo za posamezno številko, odločilo, da za- prosimo vse nase redne dopisnice in dopisnike, pa tudi vse ostale, ki želijo dopisovati v naš časopis, da svoje prispevke, v katerih redno predstavljajo dejavnosti svojih društev, organizacij in klubov oddajo na največ 2200 znakov vključno s presledki. Daljši prispevki o tej dejavnosti so zaželeni le ob posebnih priložnostih Ob tem bi vas radi posebej opozorili, da odgovorna urednica oz. Uredništvo daljših prispevkov ne bo krajšalo, temveč jih bo vračalo avtorjem. Številka Slamnika Oddaja Izid številke 2. 6.februar 17. februar %_ 27. februar 10. marec 4. 27. marec 7. april 5. 18. april 28. april 6. 8. maj 19. maj J._ 29. maj 9. junij 8. 19. junij 30. junij 9. 3. julij 14. julij 10. 28. avgust 8. september 11. 18. september 29. september 12. 9. oktober 20. oktober 13. 30. oktober 10. november 14. 20. november i ............... 1. december 15. 11. december 22. december Prosimo za razumevanje ter vas vabimo, da tudi v prihodnje sodelujete z nami! Vera Vojska, odgovorna urednica Slamnika v čase, ko nam Se ni bil tako pomemben razvoj in si dejal: kako zelena je bila nekoč moja dolina. Za DVO Domžale-Kamnik Jože Nemec Spoštovani g. Janez Stibrlč, mar vam resnično nikdar ne preseda vloga »dežurnega nergača?« Tistega, ki je (ne)zdravo pesimističen in ki vselej opo/nrja na potencialne napake, ki bi bile lahko storjene na škodo domžalske javnosti. Nedvomno Domžale takega varuha potrebujejo, saj moramo biti o zadevah širšega družbenega značaja obveščeni prav vsi občani. Druga pesem pa je, če pomisleki in dvomi takega varuha, niso izrečeni dobronamerno. Kot sem ti enkrat že povedal Janez, ponavljam: najlažje je kritizirati. Znano je, da se tudi sam precej ukvarjaš z mladino in si (po mojih informacijah uspešen) trener namiznega tenisa. Zaradi tega bi bile tvoje izkušnje v ustanovi kot je Mladinski kulturni center, več kot dobrodošle (bil bi lahko vodja kake športne de- lavnice ali kaj podobnega). Vendar vse do danes, zate prag tega »legla zla,« za kar imaš MKC Akumulator, ostaja neprestopljen. Sprašujem se, zakaj. Tudi očitki, ki mi jih pripisuješ, niso na mestu. Resnica je ta, da je bil Mladi Forum takratne Združene Liste pač glavni pobudnik za ustanovitev take institucije kot je MKC, kar ni čisto nič spornega Nadalje praviš, da je Mladi Forum »izgubil nadzor« nad delom (sedaj že bivše) direktorice MKC Akumulator, ki naj bi jo sami »nastavili.« Prvič, nemogoče je izgubiti nadzor nad nečim, kar nikdar ni bilo v tvoji lasti in drugič, direktorico je imenoval in tudi formalno potrdil takratni Svet zavoda, v katerem sedi 5 predstavnikov različnih političnih podmladkov in interesnih skupin, kar pomeni, da si navedel kar 2 nepravilnosti v enem stavku. Tako pisanje ne more biti drugega kot škodljivo in zavajujoče. kar sem ti tudi že povedal. V upanju, da boš moj odgovor vzel kot »dobronameren,« bi rad tudi zaključil najino (ne)plodno razpravo ter zaželel MKC Akumulator, kot tudi tebi Janez, boljše čase in več sreče v prihodnosti. Žiga Čamernlk PRODAJA VOZIL AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA HONDA Moe naših sanj CAR-LINE AMBROŽ d.o.o. Prešernova 12, 1235 Radomlje Tel.: 01/722-75-34 Fax: 01/722-71-32 E-mail: honda.ambroz@siol.net www.honda-ambroz.com Prodaja e-mail: milko.godina@email.si spiritis tična SEJA ANAMNEZA, KI JO NAVEDE BOLNIK SAM VZDEVEK GOETHE JEVE MATERE PLESEN NA VINSKI TRTI IZ0. DRAŽBA DIPLOMANT VIŠJE TEHNIŠKE SOLE DROBNA, MOČNO 1'APRI CIRANA KLOBASA JUNAKINJA ROMANA "APRIL" MIRE mihi i ir. JESSICA ALBA MAHMUD ABAS HRANA ŽIVALSKEGA IZVORA VPIS NAČIN OBRAVNAVANJA KOGA, RAVNANJA S KOM, TRETMAN KLICNO ZRNO TR0S0VK MESOJEDA M0ČV1R SKA ZELIKA BRIT. VIOLINISTKA (VANESSA) ANDRE AGASSI ANGLEŠKA POVRŠIN SKA MERA POROČNIK V ITALIJANSKI VOJSKI 1478 km DOLGA REKA V RUSIJI, DESNI PRITOK VOLGE NAJVIŠJI PIRENEJEV MESTNA ČETRT ANTON INGOLIČ TELIČEK MESTO V BOSNI, OB REKI KRIVAJI AM IGRAL PACINO FRANC IGRALKA (ANNA) SLAVKO AVSENIK FILMSKI ARHIV ZNAČAJ GOSTA JUHA IZ MESA, KROM PIRJA, RAZNE ZELENJAVE IN PREŽ-GANJA IGRALEC TAROKA AVSTRAL SKI MEDVEDEK LJUDSTVO, OBUTVE, hÏhVuÏÏÎ'e ŽULJ OD OBUTVE, TlSČANJA JUŽNO- , STAR0 MOJZESOV «US"» "»»»P"" '»«» BRAT PERNATO- MOŠKO MV0. VDOVA JOHNA LENN0NA (Y0K0) SKANDINAVSKI DROBIŽ AVSTRIJ ALPSKA SMUČARKA GOTSCHL EVE ARDEN ODPRTINA V STENI DROBNO MER POČELO TA0IZMA ««»|. LISTA Pili MA IME MAPFD0N SKD KOLO OLIVER REED --IQ, PIJAČA STARIH SLOVANOV PRAVOSLAVNA SVETA PO00BÍ LIV TYLER VDOVA MSONA WELLESA POMOČ: AVTOANAMNEZA-anamneza, ki jo navede bolnik sam, OJA-vdova Orsona Wellesa, OLOVO-mesto v Bosni, ob reki Krlvajl, ROSIKA-mesojeda močvirska rastlina, ROTANG-juznoazijska pernatolista palma, TENENTE-porotnik v italijanski vojski I ŠPORT stran 20 Atletski klub Domžale Dober začetek Leto 2005 se je v Atletskem klubu Domžale zaključilo s podelitvijo priznanj najboljšim atletom in atletinjam AK Domžale za leto 2005. Med pionirkami je bila najboljša \lja SITAR, med pionirji Domen ZUPAN, najboljši mladinec je bil Bernard JARC, med mladinkami je bila nagrajena Manca VELKA-VRH, v članski kategoriji pa sta bila najboljša Nastija CAPUDER in Peter KASTELIC. Atletski klub Domžale je ob zaključku leta pripravil tudi poseben bilten, v katerem so shranjeni vsi najboljši rezultati iz zgodovine in sedanjosti kluba. Na uspešnost AK Domžale kažejo tudi naslednji podatki: na posamičnih in pokalnih prvenstvih Slovenije so atleti in atletinje iz Domžal osvojili 58 medalj, 43 odličij je bilo doseženih na posamičnih prvenstvih, na pokalnih pa 15, ob tem pa v zbir medalj niso všteta odličja s šolskih državnih prvenstev. V letu 2005 so atletinje AK Domžale sodelovale na dveh tekmah, in sicer: Alja Sitarje z rezultatom 8,06 zmagala v prvi skupini kvalifikacijskega teka na 60 m na atletskem mitingu v dvorani v Celju, v finalu pa je s časom 8,04 osvojila tretje mesto, ter s tem še enkrat več potrdila besede svojega trenerja Lojzeta Pungerči-ča, da je Alja odkritje tekmovalne sezone 2005, kije z rezultati prepričala vse, da je nadarjena za šprint. Klara Hribar, ki je zmagala v četrti skupini, pa je bila v finalu peta z rezultatom 8,24. Na mednarodnem atletskem mitingu v Šempetru pri Gorici pa je Alja Sitar s časom 8,14 v teku na 60 m osvojila deseto mesto, Klara Hribarje bila z 8,27 štirinajsta, Ajda Sitar pa trideseta. Le tako naprej, dekleta. B. l pjjj Pred tekmo sta se v hotelu z Daliborjem Stevanovičem srečala županja Cveto Zalokar Oražem In predsednik NK Domžale Stane Oražem Po tekmi so pred klubskim avtobusom tekmo analizirali športni direktor NK Domžale Nenad Protega, Dado In predsednik NK Stane Oražem Dalibor Stevanovič začel igrati za Real Sociedad Kot je bilo napovedano in pričakovano, je domžalski nogometaš Dalibor Stevanovič začel takoj v januarju igrati v izjemno močni španski nogometni ligi za svoj novi klub iz baskovskega San Sebastiana. Na prvi tekmi 8. januarja so gostovali pri Celti iz Vige, Dado je v igro vstopil v 53. minuti, tekmo pa so žal izgubili z 1:0. Na ogled prve tekme je odpotovala tudi domžalska delegacija na čelu z županjo Cveto Zalokar - Oražem, predsednikom NK Domžale Stanetom Oražmom in športnim direktorjem Nenadom Protege Ker so bivali v istem hotelu, so se lahko srečali z Daliborjem že pred tekmo in mu zaželeli vso srečo, po tekmi pa so lahko videli, kako popularen je že na začetku domžalski nogometaš. Najvišji predstavniki kluba, s katerimi so se prav tako srečali in katerih gostje so bili. pa so pojasnili, da gojijo velike upe in pričakovanja v zvezi s prihodnostjo našega mladega nogometaša. Klub je trenutno v krizi, čeprav zaseda Prvi koraki Dsliberjs Stevanovica na španskih nogometnih igriščih v Vigu sredino lestvice. Stevanovič je igral za svoj klub tudi na naslednji tekmi, bii je v začetni prvi ekipi, žal pa so tudi na njej doživeli poraz. Popularnemu nogometašu želimo čimprejšnjo vključitev med igralce, dobre igre in čim manj domotožja, klubu pa da se čim preje postavi na noge in začne zmagovati, z goli, ki jih bo zabijal tudi Dado. czo Nogometni klub Domžale Uspešno 2005 za še boljše 2006 Na kratko bi zadnje novice iz Nogometnega kluba Domžale, ki je ob zaključku leta pripravil tudi novinarsko konferenco in na njej na kratko predstavil uspešno leto 2005 ter načrte za leto 2006, strnili v naslednji stavek: Pripravljamo se, da bi bili v letu 2006 še uspešnejši. Domžalski nogometaši so v prvi nogometni ligi po odigranih 17-ih krogih vodilna ekipa lige, z edinim porazom v Celju proti Publikumu. Pred tem so bili kar dolgo časa neporaženi in so se priključili Olimpiji, Mariboru in Gorici pri najdaljšem nizu ne-premaganosti na slovenski sceni. Zaradi vremenskih razmer niso igrali proti Nafti doma ter proti Rudarju iz Velenja in Primorju iz Ajdovščine v gosteh; prvenstvo se nadaljuje konec februarja, ko bo na sporedu še tretji in četrti del tekmovanja v prvi ligi. V dosedanjih tekmah slovenskega prvenstva so še edini z enim porazom, zbrali so 10 zmag. 6 neodločenih rezultatov, tako imajo 36 točk vodijo 4 točke pred Gorico, imajo najboljši napad in obrambo - dali so 42, prejeli pa le 12 golov. Najboljša strelca sta Rakovič (14) in Stevanovič (9), ki je odšel v Španijo. Z igrami in vzdušjem v ekipi je bil zadovoljen tudi trener Slaviša Stoja-novič, ki zatrjuje, da ekipa deluje res homogeno, kar se odraža na rezultatih in igrah. Edina navidezna kriza se je pojavila s porazoma v pokalu proti Kopru v Kopru in proti Publikumu na prvenstvu. Treningom seje po daljšem počitku zaradi poškodbe pridružil tudi Slaviša Dvorančič, ki bo, upajmo, zapolnil vrzel odhoda Stevanovica v Španijo. V reprezentančnih akcijah članske in mlade reprezentance so vidno vlogo odigrali tudi domžalski igralci. Priprave bodo do Umaga izvajali v Ljubljani, saj so tereni v domžalskem športnem parku popolnjeni z vsemi ekipami mladinskega pogona in NK Ihan. ki igra v 3. ligi. V državnem prvenstvu so mladinci odigrali 15 tekem, vendar pa vse slabo in ne po načrtih vodstva MNC Domžale, saj so le pri dveh zmagah, treh remijih in 10 porazih - nahajajo se na 12. mestu. Kadeti so veliko boljši na lestvici - na 5. mestu, v skupni razvrstitvi mladincev in kadetov, so po 30 tekmah na 10. mestu. Druga ekipa kadetov igra v ljubljanski ligi, in sicer v skupini A in so na prvem mestu. V prvi ligi je selekcija do 14 let na trenutnem šestem mestu, starejši dečki - U 14 let - nastopajo pod imenom Ihan - Domžale, so v 3. ligi MNZ Ljubljane na drugem mestu, mlajši dečki prvi, druga ekipa - nastopa z imenom Ihan - Domžale je v tretji ligi na drugem mestu. Pri cicibanih U 10 je prva ekipa v skupini B na tretjem mestu, druga je v skupini F na drugem mestu- nastopa pa z imenom Vir - Domžale. Cicibani U 8 so v skupini 6 na prvem mestu. V zimski ligi MNZ Ljubljane bodo igrali mlajši dečki pod imenom Ihan -Domžale in Domžale, pri Cicibanih U 10 bodo igrali Vir - Domžale in Domžale ter pri Cicibanih U 8 Domžale tekmovanje seje že pričelo in se počasi izteka, domžalski klub pa kroji vrh lestvice pri vseh teh kategorijah kot tudi v projektu Rad igram nogomet. Urban Žnldaršlč JVC PANASONIC SONY I PHILIPS I CANON GBC HYUNDAI THOMSON DAHLE IBICO BROTHER Rl AVDIO / VIDEO BIRO APARATURE Nudimo hitro in zanesljivo popravilo praktično kateregakoli aparata. P0N-PET: 8-16h, T0R: 8-18h Poslovna stavba, Btnčičeva 13, T. 01 563 40 60, E servis@1 -servis.si I \ prvi servis .. — s. _ _ 1 *0*mmmm 1 ajBjMÉT^kiliWiW'irií* 1 ^waaa))^^ap i n timih/iS B rondo m O ITI-IHAN SSK SAM Ihan Vabljeni na smučarske skoke Obveščamo vas, da smo člani Smučarsko skakalnega kluba SAM Ihan uredili na novo skakalnice K 15, 25, 40 in 60 m ter zanje pridobili certifikate, tako bomo lahko v prihodnje prirejali tekmovanja na najvišjih nivojih. Uredili smo vso infrastrukturo, elektriko, vodo odvodnjavanje, betonske nalete, varnostne ograje in stolpi, spomladi pa nas čaka še polaganje plastike na doskočišče, električna razsvetljava pa nam omogoča skoke tudi v večernih terminih. Vse to je bilo narejeno s prostovoljnim delom staršev 20 tekmovalcev ter manjšimi sponzorskimi sredstvi, večja finančna sredstva pa bomo dobili le, če bo urejen status skakalnic. Skupaj z občino in z lastniki zemljišč se trudimo za dokončno ureditev statusa »lastništva« skakalnic. V kolikor bo urejen še ta problem, vas bomo naslednjo zimo povabili na ogled smučarskih skokov na največji skakalnici. V preteklem letu smo zaradi varnosti zamenjali tudi dotrajani kombi za prevoz tekmovalcev, kar je tudi pomenilo velik finančni zalogaj za klub. Konec januarja bomo pripravili tekmo pod reflektorji za veterane in tekmovalce z alpskimi smučmi. Vsi prisrčno vabljeni. Danes pa bi vas radi povabili na tekmo v smučarskih skokih najvišjega državnega ranga Pokal Cocta za dečke in deklice do devet let. ki bo v soboto. 18. februarja 2006. ob 10. uri na imenitno urejenih skakalnicah ob izvozu z avtoceste. Dobrodošli! Športni pozdrav • Skakalci SSK SAM Ihan PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek 0 Sankukai karate klub Domžale V januarju izpiti za otroke in člane začetnike Pred tem smo imeli člani takoj po zaključku novoletnih praznikov še eno pokalno tekmo, in sicer v nedeljo, 9.1.2006, kot običajno v Domžalah. Zbrali smo se zjutraj ob 10. uri in tekmovanje seje po uradnem tehtanju tekmovalcev kmalu začelo. Športne borbe so potekale v vseh kategorijah, za moške in ženske ter za mlajše mladince. Iz Karate klaba Domžale so bili najuspešnejši: Starejši dečki (abs.): 1. mesto: Tilen Kotar 2. mesto: Marko Udovč 3. mesto: Staš Voler Ženske (do 58 kg abs.): 2. mesto: Kristina Otrin Ferlič Ženske (nad 58 kg abs.): 2. mesto: Kristina Otrin Ferlič Moški višja (do 70 kg): 2. mesto: Bine Pengal Zdaj pa še nekaj besed o izpitih za naše mlajše člane, otroke. Izpili potekajo dvakrat letno, in sicer ob koncu zimskega in ob koncu poletnega semestra. Tokrat smo se zbrali v soboto, 14.1.2006 v Domžalah, prišli pa so otroci iz vseh klubov, ki delujejo pod okriljem Karate kluba Domžale, namreč iz Rodice, Radomelj in Mengša. Najprej smo se kot običajno skupaj ogreli, nato pa seje začelo - od nižjih pasov k višjim. Otroci so se na izpite v glavnem dobro pripravili in so tako po pričakovanjih tudi večinoma naredili višje pasove, nekaterim pa je tudi spod- letelo. Vendar, kot je ob zaključku in razglasitvi rezultatov povedal predsednik izpitne komisije, g. Kotar, je tudi to, da ti kdaj kaj ne uspe, sestavni del treninga karateja in pravemu borcu ne sme vzeti poguma za nadaljnje treniranje. Vsekakor bo za popravilo napak in izboljšanje rezultatov za naše najmlajše še veliko časa, važno je, da pridno trenirajo naprej in uživajo v karateju. Zdaj pa še rezultati za višje pasove: Dečki in deklice 8.kyu: Anže Božič, Jan Jeraj, Tilen Ljubešek, Manca Blažinčič Osenk 7.kyu: Tim Mušič Kralj, Sanel Alič, Gregor Janez Golja, Tea Štefan, Tina Salaj, Mitja Perčič, Pia Pajk, Jan Demšar, Maks Rupnik, Nina Mauser, Timotej Kosmač, Tilen Ljubešek, Janez Černelič, Klemen Kobau, Rok Ljubešek, limon Habas Strakoš, Miha Zupančič Tiringer. Matej Peterka, Monika Prašnikar, Petra Prašnikar, Klemen Lampret, Matevž Rovanšek, Misel Volf, Noslja Volf, Filip Letnar, Aljaž Kosirnik, Manca Blažinčič Osenk, Nejc Lubi, Alja Valenčič, Maja .luntez. Samo Cerar,-Kaja Hribar, Gašper Šoln, Jan Jeraj, Anže Božič, Žiga Crnič, Gašper Gale, Luka Jeraj, Ambrož. Kump Čolnar, Janez Rot 6. kyu: limon Strakoš Habas, Žiga Varšek, fina Mijatovič, Blaž Horvat 5. kyu: 'Pristan Kokalj, Teja Medle. Žan Girandon, Andrej Ulčar, Katja Kem, Miha Zupančič, Martin Omovšek, Maša Klemen, Džan De-lanovič, Lea Mihclčič, Maja Rusjan, Alenka Stramšak, Petra Strahinič, Blaž Primožič, Bastian Golob, Blaž Miki, Uroš Cerar, Maj Hrovat, Lara Eva Rudolf, Urška Savič 4, kyu: Peter Jeras, Nejc Trampuž, Matevž Zupan 3. kyu: Jure Merkužič, Jure (iubanc, Klemen Drolc, Matic Turna, Žan Ži-bert, Surya Kotar, Saša Voler, Kristjan Bernot, Hana Majdič, Čendrim Kajtezaj, Jošt Franko, Žan Rode Člani in članice 7. kyu: Marko Jereb 6. kyu: Andrej Prašnikar, Nataša Prašnikar, Robert Dragar, Matic ( a-puder, Robert Albert, Marko Jereb 5. kyu: Sebastjan Capuder, Miha Semprimožnik 4. kyu: Matej Urbanija B.P. Težko atletski klub Domžale Osvojili dva pokala Zadnje dejanje letošnjega ekipnega tekmovanja za pokal Slovenije in lige 2005 v dviganju uteži, je bilo v Domžalah, kjer je predsednik težko atletske zveze, Jože llrankar, podelil zmagovalcem, drugo in tretjeuvrščenim tekmovalcem, zaslužene pokale. Dvigovalci uteži Domžal smo na zanimivih tekmah Z odličnimi rezultati skozi celo leto osvojili ekipno pokalno tretje mesto. V mesecu novembni pa je v kletnih prostorih težkoatletskeiia kluba Domžal potekalo zadnje, 6. kolo državne lige Slovenije, kjer smo domačini osvojili odlično tretje mesto. Zaslužni za osvojitev teh rezultatov so bili Jernej in Tine Orešek, Marko Bevk, Štefan Dominko, Jože Pirnat, Aleš Pranjič, Blaž Kuhar, Matej Petek, Danilo Emberšič, Boštjan Peterca in trener Roman Dime. Želimo si, da bi se ob koncu leta 2006 s še več člani veselili športnih uspehov, zato vas vabimo, da se nam pridružite v kletnih prostorih hale Komunalnega centra Domžale, kjer imamo člani TAK Domžale svoje prostore. Več informacij dobite na telefonski številki 041 356 233 (Boštjan). Športni pozdrav! Boštjan Peterca joñinih veščin Dom^ Mladi boksar Dob Tudi domače prvenstvo zanimivo Leto velikih uspehov so člani in članice Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob zaključili s klubsko tekmo rekreativcev in tekmovalcev za 2. pokal Krajevne skupnosti Dob. Prijetnega tekmovanja v boksu in kickboxingu se je udeležilo 19 članov kluba, ki so ob navdušenih obiskovalcih in obiskovalkah pokazali številne dobre borbe. Najboljši na tekmovanju v telovadnici Osnovne šole Dob, ki so prejeli pokale KS Dob, pa so bili: sem i contact kickboxing tekmovalci: Gašper Saksida Mght contact kickboxing rekreativci: Miha Mihalj light contact kickboxing tekmovalci: Dejan Merič-Krnc boks rekreativci: Matej Zavasnik boks tekmovalci: Marjan Bolhar lull contact kickboxing tekmovalci: Marjan Bolhar Uspešno tudi v letu 2006! B. Mladi boksar se za pomoč zahvaljuje Krajevni skupnosti Dob, hkrati pa iskrena hvala vsem domačinom za pomoč pri novem koledarju. stran 21 ŠPORT Košarka Košarkarski klub Helios Vse boljše igre v Jadranski ligi obetajo boljše čase, obetavno tudi v državnem prvenstvu - poškodbe redčijo vrste članske ekipe (oba Lorbka in Močnik) - nov igralec Američan Frierson, finale slovenskega pokala februarja v Domžalah - kar nekaj igralcev in trenerjev domžalskega kluba je sodelovalo na slovenskem dnevu moške košarke v Kopru. Domžalski košarkarji sc očitno prebujajo, saj so se rezultati že začeli kazati, in sicer so to v 12 srečanjih tri zmage v Jadranski ligi proti Bosni, FMP Železniku, Union Olimpiji doma, medtem ko na gostovanju še niso uspeli zmagati - zelo blizu zmage so bili pri ekipi Širokega -očitna kraja sodnikov na tej tekmi. V slovenski ligi so trenutno pri štirih porazih. Novi igralec je Američan Frierson, ki je podpisal enomesečno pogodbo zaradi poškodb bratov Lor-bek in Močnika, z možnostjo podaljšanja. Ostali okrepitvi, ki sta prišli med sezono Željko Zagorac in Dario Krejič, pa upravičujeta pravilen nakup domžalskega kluha. Očitno jc, da prihaja pri spremembah v ekipi do pozitivnih rezultatov, saj je igra hitrejša in bolj dinamična ter zanimiva za gledalce, ki še vedno zelo pridno polnijo Halo KC v Domžalah. V državnem prvenstvu zasedajo pelo mesto, kar jim še prinaša tekmovanje za naslov državnega prvaka. V februarju, točneje med 16. in 19. februarjem, ho finale slovenskega pokala v Domžalah, pomerile se bodo ekipe Elektre, Slovana, Kraškega Zidarja, Loke Kave, Pivovarne Laško, Rogle, Uniona Olimpije in domačega Heliosa. Košarkarska šola je odigrala prijateljske tekme z Olimpijo in bila polovično uspešna - obe šoli sta dosegli po dve zmagi - igrali pa so igralci letnika rojstva 1992/1993, 1994, 1995 in 1996 ter mlajši. Mladinci so v prvi ligi še brez zmage in trdno na zadnjem mestu, kade- li prve ekipe so v I. ligi na sedmem, druga ekipa pa je v drugi ligi na petem mestu. Na turnirju v Sarajevu ( BIH ) so osvojili končno drugo mesto - premagali so llidžo in Vo-gašče, izgubili pa z ekipo Plavoffa. O rezultatih v zimski ligi - tekmovanje je v zaključku, več v kasnejših številkah Slamnika. Pionirji prve in druge ekipe so s tekmovanjem zaključili, igralci prve so bili v prvi ligi na četrtem mestu, druga ekipa pa je v B ligi v svoji skupini končala na drugem mestu. V naslednji sezoni pionirjev bosta ponovno nastopali obe ekipi pionirjev, prva najverjetneje v prvi ligi, ki se prične 2. aprila, druga pa v drugi ali B ligi, kjer si ho nabirala prepotrebne izkušnje za pravo pionirsko sezono. Urban Žnidaršlč Košarkarski klub Lastovka Člani Košarkarskega kluba Lastovka nastopajo v 3. ligi - skupini zahod - skupaj s kamilicam, Anhovčani, Idrijci, Fenomeni iz Ljubljane, Trzinci, Izolani, linij Plavo Laguno iz Ljubljane, Vipavci in Smledničani, do sedaj pa so 9-krat zmagali in 1-krat izgubili in si delijo prvo mesto z ekipo Utripa iz Trzina. V pokalu so se dostojno upirali ekipi iz. Šoštanja, ki je že na prvi tekmi odločila zmagovalca tega kroga, v drugi pa so bili dostojen nasprotnik in sc častno poslovili iz nadaljnjega tekmovanja v pokalu. Mladinci sezono nadaljujejo v drugi ligi - v skupini so skupaj z I -oko Kavo TCG iz Škofje Loke, Kolpo iz Črnomlja, Komendo, Kočevjem in ŠD Plavo Laguno iz. Ljubljane in so na drugem mestu z devetimi zmagami in dvema porazoma, takoj za vodilno Komendo, ki ima le en pora/. Kadeti so igrali v prvi ligi - v skupini s Parklji Bežigrad, Novo Gorico, Kraškim Zidarjem iz Sežane, Portorožem in Plama Purjem iz Ilirske Bistrice. Končali so na drugem mestu in sedaj nadaljujejo tekmovanje v skupini za kadetskega prvaka in to z, Geoplin Slovanom, Pivovarno Laško, Krko, Jančami, Union Olimpijo A in KŠ Mariom Primorcem, imajo pa devet zmag in dva poraza - v tej kategoriji rešujejo čast domžalske košarke, ki se že kar nekaj let ni uvrstila med najboljše ekipe v državi pri ml. kategorijah. Pionirji so tekmovanje v lanski sezoni končali na petem mestu z enakim izkupičkom kot Polzela, sedaj pa se zbirajo prijave za tekmovanje v prvi ter drugi in B pionirski ligi tekmovanje se prične 5. marca 2006 s kvalifikacijami, ligaški del pa se prične 2. aprila 2006. Urban Žnidaršlč ASC Mustang uspešno zaključil sezono 2005 Po sezoni 2004, ki je bila zelo uspešna, je tudi sezona 2005 avto-cross klubu ASC Mustang uspela več kot odlično. S skupno desetimi tekmovalci v treh kategorijah so se udeležili šestih tekem za državno prvenstvo in štirih tekem za odprto mednarodno prvenstvo na Hrvaškem. Na vseh tekmah so se domžalski avtocrossisti uvrščali med najboljše, tako da so ob zaključku sezone 2005 zabeležili odlične končne rezultate v državnem prvenstvu in prav tako v mednarodnem. Za državno prvenstvo so bili rezultati naslednji: v kategoriji do 1400ccm Blaž Mam 4. Albin Jeriha 8. v kategoriji do 4000 cem Jani Kosirnik 5. v kategoriji BUGGY, Matija Rakovec I. Jure Sušnik 2. Tomaž Burja 4. Metod Vidergar 5. Igor Kern 7. Stane Sušnik 8. Gregor Vrhovec 8. V mladinskem prvenstvu do 21 let pa je bil prvi Albin Jeriha, drugi Jani Kosirnik. Med klubi in nosilci tekmovalnih licenc pa je ASC Mustang zbral največ točk. Na mednarodnem tekmovanju na Hrvaškem je bil v kategoriji do 1400 cem Albin Jeriha deseti, v kategoriji do 4000 cem Jani Kosirnik četrti, v kategoriji BUGGY je bil prvi Matija Rakovec, Jure Sušnik je bil drugi, Gregor Vrhovec osmi. Stane Sušnik, Igor Kern in Tomaž Burja pa si delijo 12. mesto Poleg tega, da so Mustangi odlični tekmovalci, so se izkazali tudi kot organizatorji, saj so oktobra v lepem vremenu in idealnih pogojih pripravili pravi spektakel, ki se ga je udeležilo rekordno število tako tekmovalcev kot tudi gledalcev. V letošnjem letu imajo v načrtih izboljšati progo in boxe v Tunjicah ter na isti progi pripraviti dve tekmovanji, predvidoma 4. junija in 27. avgusta 2006. Ponovno pričakujejo rekordno udeležbo tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Češke. Jeseni pa se želijo udeležiti, z vsaj enim tekmovalcem, evropskega prvenstva v avtocrossu na Češkem, kjer organizirajo tudi dvodnevni ogled tekem. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k uresničitvi ciljev in vas vabijo, da se jim pridružite tudi v letošnjem letu ter jim, kot že prej, stojite ob strani. Fantje pa vam obljubljajo, da bodo tudi letos pripravili atraktivne tekme. K.B. Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi za DIABFIIKF domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.: 564 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure Vrhnika open 2005 Smučarski klub Ihan Ihanski biatlonski vzpon: Pokal Slovenje - Svetovni pokal Zima, zima bela je tudi v naše kraje prihitela, Ja, letošnja zima kaže zelo ostre zobe, katerih ostrina je prisotna tudi pri naših tekmovalcih. V zaključku leta 2005, kar velja še zlasti za mesec december, smo Ihanci zelo dobro zastopali rdeče-sivo-zeleno barvo. Barvna paleta naših novih dresov odlično deluje in trajno pušča svoj pečat sirom Slovenije. Tretjo soboto meseca decembra smo naš pečat odličnosti odtisnili na Pokljuki, saj smo kot organizatorji prejeli vrsto pohval za organizacijo tekmovanja za Pokal R Slovenije v biatlonu. Pohvalimo pa lahko tudi naše tekmovalce, ki so osvojili kar trote zmagovalnih stopničk, na najvišjo je stopil, kdo drug kot naš 20-letni »zlati junior« Klemen BAl l| K, v kategoriji starejših mladincev pa je bil prvi Anže GREGORIČ Na Vrhniki jc v decembru potekalo odprto prvenstvo v savatu, ki so se ga poleg Slovenije udeležile še reprezantance Hrvaške, Madžarske ter Srbije in Črne gore. Barve Slovenije sta zastopala tudi člana Savate kluba Domžale, Anže Bcvc in Luka Mljač. Fanta sta se tudi tokrat izkazala in pokazala veliko mero znanja in borbenosti ter osvojila odličji. Anže se je boril v kategoriji do 70kg ter v hudi konkurenci dosegel odlično 3. mesto. Pred njim sta se zvrstila I li-vat Patrik Večerič ter vice evropski in vice svetovni prvak Srb Slavko Gestič. Dobro formo je potrdil tudi Luka, ki je v kategoriji do 76kg ru-tinirano prišel do finala. V finalu je pokazal, da je borec iz. pravega testa, saj si je proti koncu druge runde /vil gieženj. a kljub poškodbi /držal do konca borbe, ko je žal moral priznati poraz, a je bil zaradi spletov okoliščin zadovoljen / prikazanim. Savate klub Domžale ima organizirano vadbo na OŠ Domžale - vsak torek in sredo od 18.30 do 20.00. Vljudno vabljeni 1NFO: Anže 041/ 349-383 ali Luka 031/880-171. SKD Društvo JOGA v vsakdanjem življenju Domžale vabi k vpisu od 16. januarja do 1. februarja. DOMŽALE: v i itarl OŠ Vanella Parka 1 b Jo lr ižri KAMNIK: v Oi in v ob ponedeljkih, od 16. do 19. uro. • dos< • obv »aanju harmonija, notranjega miru in jasnosti, adovanju slabih lastnosti, odvisnosti in strahov, Informacije: Peter DOKL. naš »snajper«, je zasedel drugo mesto in tako zapečatil junior-sko kategorijo. Sledila je božično-novoletna pokljuška karavana, na kateri smo nastopali z desetčlansko ekipo. Božiček nas je torej obiskal kar na Pokljuki in nam prinesel zvrhan koš daril v obliki kar štirih srebrnih medalj. Dobitniki so bili Klemen BAUER. Anže GREGORIČ. Anže POVIRK in Martin IVANI IŠA. Slednji je tako prvič v biatlonski karieri stal na zmagovalnih stopničkah in pokazal svoj talent, ki ga že nekaj let potrjujeta Peter DOKL in pa tudi mladi Aleš GREGORIN. Pokljuški Božiček ju je obdaril z bronom, za katerim pa sta za las zaostala Aleš GREGORIČ in Miran MAJER, ki sta na progi prav tako lovila polne Božičkove sani. Tekmovanja so kar drvela, kot je drvelo tudi leto 2005, proti cilju. Biatlonski zaključek leta je bil na zadnji petek v letu, in sicer Državno prvenstvo v biatlonu. Dedek Mraz. je povsem pretiraval z mrazom, ki je zapečatil nastop najmlajšim slovenskim biatloncem, saj je njihovo zračno orožje »štrajkalo« in so zato nenapovedano postali člani pokljuško-gam-sove navijaške skupine. Naši navijači so bili očitno zelo udarni, saj smo večji del članskega tekmovanja vodili, ampak dobesedno, saj je imel Klemen BAUER do zadnjega strelskega nastopa prosto pot do prve zmage v članski konkurenci. No. na zadnjem streljanju jo je zopet »zagodlo« orožje in Kiemen jc moral predse spustiti našega trenutno najboljšega »lovca na smučeh«, Janeza Marica. Zlato drugo mesto Klemena je konkurenci, njegovim starejšim »biatlonskim bratom«, dalo misliti, še bolj pa vodstvu biatlonskih reprezentanc. Ti so po končanem »sibirskem testu« odločili, da je Klemen dobitnik novoletne čestitke v obliki nastopa na svetovnem pokalu za člane v biatlonu v Oberho-fu, ZRN. Še prej pa skok k preostalim našim, Aleš GREGORIČ tretji, Peter DOKL in Anže GREGORIČ pa četrta v kategoriji juniorjev oziroma starejših mladincev. Novo leto, vse naj naj, so bile neštetokrat izrečene besede, toda od besed k dejanjem. Med tem, ko se je Klemen BAUER prebijal skozi snežne meteže tja gor v Oberhof, so se naši tekmoval- ci prvi ponedeljek leta 2006 preizkušali kot smučarji tekači. Puške so »vrgli v koruzo« in se v dvojicah pomerili na državnem prvenstvu v Kranjski Gori. V večerni tekmi sta nam najboljšo uvrstitev »priveslala« dvojica Martin IVANUŠA - Miran MAJER, s šestim mestom v kategoriji mlajših dečkov, v kateri sta kot deseta v cilj prispela dvojka Rok LAZAR in Vid ZABRET. V najelitnejši skupini je nastopil dvo-jec Peter DOKL - Aleš GREGORIČ in bila sta v družbi Iztoka Čopa, na cilju kot sedma. Nočna »služba« opravljena. Klemen pa je čakal v čakalnici za zadnjo predajo slovenske štafete, sredi tedna tam gori v mrzlem, meglenem Oberhofu. V »biatlonski meki« se je zbrala nepregledna množica »verujočih« v zmago, domačih biatloncev. Klemen pa je v peklenskem vzdušju in težavnih vremenskih pogojih pripeljal slovensko štafeto na v tej sezoni najboljše 13. mesto. Nesrečna številka ga je žal spremljala na sobotnem šprintu, kjer je okusil vso veličino tekmovanja, breme in splet okoliščin, ki so ga pripeljale na 80. mesto. »Vzhodno-nem-ška pustolovščina« mu seveda ni vzela člana, saj je že v nedeljo. 8.1., svoje misli bistril na pokljuškem zraku, kjer so bili tudi vsi ostali naši tekmovalci. Zopet tekmovanje za točke slovenskega pokala v biatlonu in končni izkupiček, odličen. Peter DOKL se je vrnil na zmagovalne juniorske stopničke, kjer mu je družbo delal Aleš GREGORIČ pod številko 3. Pravo veselje pa sta nam pripravila Anže POVIRK in Aleš GREGORIN, zlata in srebrna ihanska starejša dečka, pod vodstvom trenerja Janeza OREOORINA. Ta je na start pripeljal še peterico mlajših dečkov, kot najboljši v cilju, četrti Vid ZABRET, kot peti je bil Miran MAJER. kot sedmi Martin IVANUŠA. kot osmi Rok LAZAR ter kot deveti Jaka KARO. S Pokljuke pa zopet tja gor na sever Nemčije, v Altenberg, kjer so se Klemen. Peter. Aleš in Anže v drugem januarskem vikendu preizkusili na četrti tekmi za evropski pokal v biatlonu. Najbolje seje s svojimi tekmeci spopadel Peter DOKL, ki je osvojil deveto in trinajsto mesto v sprintu oziroma zasledovalni tekmi. Klemen, Aleš in Anže so bili na obeh tekmah uvrščeni med petindvajselerieo najboljših juniorjev. Lep začetek leta, ni kaj, a vsi z nestrpnostjo čakamo glavno tekmovanje letošnje sezone, Svetovno mladinsko in juniorsko prvenstvo v biatlonu. Med tem ko prebirate občinsko glasilo, se naš kvartet že nahaja v državi Main. ZDA, na prizorišču prvenstva, kjer se spoznavajo z »american life« in tek-movališčem. Potniki, ja, stari znanci, preizkušeni »evropejci«. Tokrat bodo prvič moči preizkušali tam gor čez lužo, na bolj oddaljeni celini, Klemen BAUEK. PeterDOKL, Aleš in Anže GREGORIČ. V svetovni deželi presežkov upamo na biatlonski presežek naših, ki bodo s seboj ponesli, tudi v tej sezoni, svojega zaščitnika »Antona«, blagovno znamko našega sponzorja, podjetja FARME IHAN. d.d. Ja, potrebno bo zaključiti in Vam dati nekaj predaha. še preden Vas povabimo na našo spletno stran http://www tsklub-ihan.si. Veselimo se vsakega Vašega obiska oziroma klika, ki naj ne izostane tudi v času od 28 T. do 3.2., ko se začenja »ameriška odisejada ihanskvh cowboy'sev«. »Ihan kliče Slamnik...hello... zveza vzpostavljena tudi v februarju!!!« Matjaž PAVOVEC Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 Piruetaje praznovala Kot vsako leto je tudi letos kotalkarski klub Pirueta praznoval prihajajoče praznike. V ta namen so pripravili bogat program umetnost -negavkotalkanja in hitrostnega rolanja. V šotoru v Športnem parku smo pripravili prireditev, namenjeno predvsem članom, tekmovalcem in simpatizerjem kluba, ki se že trinajsto leto ukvarjajo s kotalkanjem. V šotoru je bilo kar premalo prostora za vse občinstvo, vendar so vseeno lahko videli na delu najboljše kotalkarje. Po predstavitvi dela v minulem letu so se lahko vsi prepričali, da uspehov ni manjkalo, saj so bili vsi tekmovalci zelo prizadevni in uvrstitve so bile več kot zadovoljive, predvsem kar se tiče reprezentantov Slovenije. V vseh kategorijah so bili predstavniki Piruete zastopani v reprezentanci tako na evropskih prvenstvih kot na Pokalu Evrope. V programu so nastopili prav vsi tekmovalci in nekaj posameznikov je pokazalo individualne programe. Po opravljenih predstavitvah je sledil najbolj pričakovani dogodek, to je prihod Božička, ki je imel zvrhan koš daril za vse člane kluba. Najmlajši so tudi pokazali, kaj vse so se naučili skozi celo leto. Starši so bili nad znanjem izredno presenečeni, saj še niso pričakovali takšnega napredka, čeprav so jih med letom vneto spremljali. Uradnemu delu je sledila skromna pogostitev, ki je bila tako kot vedno odlično pripravljena, saj v klubu slovijo po tem, da znajo izredno poskrbeti tudi za to, da je vzdušje na nadpovprečni ravni. Prav vsi so pohvalili delo kluba, kar je več kot vzpodbudno za nadaljnje delo, predvsem je to pohvala za trenerje in funkcionarje, ki se trudijo že na robu svojih razpoložljivih zmogljivosti. Po novoletnih počitnicah je v šotoru ponovno steklo delo. Takoj je bilo potrebno poskrbeti za piljenje novih elementov, ki so namenjeni vsem tekmovalcem v novih programih. Tako so z. delom pričeli tekmovalci v umetnostnem kotalkanju kot tekmovalci v hitrostnem rolanju. Tudi za njih se sezona približuje in potrebno bo nabrati vse moči za potrebe tekmovanj. K. K. Karate klub ATOMShotokan Domžale Skrivnost uspeha: velika borbenost in čista tehnika Oktobra 2006 bo glavna tema pogovorov v ATOMu zagotovo svetovno prvenstvo v karale ju. ki bo v japonski prestolnici in na katerega se že pridno pripravljajo Jernej Homar, Tamara Kokalj, Miha Ga-vez, Timotej Kokalj, Tadej Trinko, Gašper Skok, Lorina Smolnikar, Rok Topolovec, Matic Golobic, Aleš Mandič in gl. inštruktor ATO-Ma Lovrenc Kokalj. Med priprave zagotovo spadata tudi mednarodni Karate-Do seminar ter mednarodni turnir petih držav, ki sta bila v nizozemskem mestu Vegi od 8. do U. decembra 2005 in kjer so se Domžalčani odlično predstavili konkurentom iz Nemčije, Belgije. Madžarske in Nizozemske. V katah so se med najboljše uvrstili zmagovalec Matic Golobic, drugou-vTŠčena Lorina Smolnikar, Miha Ga-vez, ki je bil tretji in Tamara Kokalj, ki je bila četrta. Enako uspešni so bili tekmovalci tudi v borbah, kjer sta bila v svojih kategorijah najboljša Lorina Smolnikar in Gašper Skok, drugou-vrščeni so bili Matic Golobic, Aleš Mandič in Tamara Kokalj, kot tretji pa je kumite zaključil Rok Topolovec. Daje bil nastop za celotno slovensko reprezentanco, ki je skupaj osvojila 17 odličij, še lepši, je poskrbela moška S.K.l. reprezentanca, ki je v postavi Matej Kabaj, Davorin Kračun, Jernej Homar, Miha Gavez in Marko Bunderla v ekipnem delu osvojila 1. mesto. Prednovoletna karate zabava - zmagovalca Tamara in Timotej Kokalj Svojo predanost in navdušenost ATOMovci dokazujejo na vseh treningih in tekmovanjih, izjema pa ni niti prednovoletni trening, ki so ga - seveda v imenu karateja - opravili 22.12.2005. Brez izjem so se med sabo pomešali starejši in mlajši, že izkušeni karateisti in začetniki in kljub novemu letu, kot se spodobi za karate - skupinski trening opravili disciplinirano. Trening je vodil gl. inštruktor, mednarodni mojster Lovrenc Kokalj, v družbi pomočnikov, mojstra Jerneja Homarja, Miha Gaveza in mojstrice Tamare Kokalj. treninga pa ni izpustil niti Božičkov duh, ki je članom razdelil koledarje za novo, še uspešnejšo sezono. Po treningu je na povabilo predsednika ATOMa, Valentina Grošlja, sledila zaslužena večerja v gostišču Keber, le-ta pa je zagotovo najbolj teknila tistim, ki so bili imenovani za najuspešnejše karateiste in kara-teistke KK ATOM Shotokan Domžale. V konkurenci šolskih pasov je bil za karateista in tekmovalca leta imenovan Timotej Kokalj pred Uršo Svetek in Gašperjem Skokom, med mojstri pa Tamara Kokalj pred Mihom Gavezom. Tamara je takoj za tem prejela še priznanje za absolutno najboljšo karateistko leta 2005 v ATOMu in zato prejela stekleni pokal. V novo leto s karatejem Medtem ko večina izmed nas na prvi dan novega leta počiva, to že petnajst let ne velja za domžalske karateiste iz ATOMa, ki se že tradicionalno točno na novega leta dan srečujejo ob 12.00 v Kamniški Bi- strici, kjer opravijo prvi množični trening. Enako je bilo tudi letos, ko so kljub slabemu vremenu prišli v picnick center, trenirali v celem snegu, bili premočeni, takoj zatem pa kraljevsko postreženi in zadovoljni, da so zdravo in veselo začeli še eno leto. Bojana STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 ■ ALU in PVC okna in vrata - izdelava termopan stekla - brušenje stekla in ogledal ■ izdelava izbočenih stekel ■ peskanje stekel - fuzije - vitraži - uokvirjanje slik m * -^4 .... «j \ M T " y % Wr- «1 ;m HP« f 1 ' 1» Uspehi se kar vrstijo Monika Brovč Monika Brovč, izredno uspešna tekmovalka, članica Karate Klub Olimpija Ljubljana je tudi v zadnjih dveh mesecih leta 2005 dosegla številna prva mesta ter druge odlične uvrstitve. Tako je na tradicionalnem SK1 turnirju Slovenije v Mariboru dosegla v katah prvo mesto; enako prvo mesto je v Porcču dosegla na 7. medunarodnem karate turnirju KUP ISTRE, medtem ko je bila na 7. mednarodnem karate turnirju HYPO Slovenija v Sevnici v katah tretja. Kar dve prvi mesti si je pribo- rila na Medunarodnem karate kupu Mladost v /renjaninu (Kata in JUK), na istem tekmovanju pa je bila tudi tretja v Kata U15. December ji je na 2. medunarodnem karate turnirju Sv. Nikole v Varaždinu prinesel drugo mesto v katah, uspešna pa je bila tudi na 1 st Italy Karate Open Championship - Euro-cup v Italiji, ko je bila v katah prva, druga pa je bila v »Superchampi-on«. Leto je zaključila /. dvema prvima mestoma na božičnem turnirju v Bovcu. Čestitamo in želimo uspešno 2006. B. Monika Brovč (desno), za njo stoji oče Matjaž Brovč člani Karate kluba Wankan Ihan ob zaključku leta 2006 WttikWailsmi Karate klub WANKAN Uspešen zaključek leta 14. decembra smo se ihanski karateisti zbrali, da bi skupaj obudili spomine in analizirali lansko, za nas zelo uspešno športno leto. Ugotovili smo, da nas veže pristna, Športna ve/, in želja, da borno v novo leto 2006 stopili pripravljeni na nove zmage in uspehe. Veselimo sc že novih članov, ki so skrbno zasedli svoja mesta v našem klubu in pokazali tisto pravo veselje do športa, ki je v tem primeru karate. Da ne bi zaključek leta potekal po običajnem redu, smo se odločili posebej pohvaliti našega »nadomestnega« učitelja Pct-erlin Aleksandra, ki seje v letu 2005 velikokrat žrtvoval in angažiral ter pomagal našemu klubu, da so treningi potekali nemoteno tudi, ko je bil naš glavni inštruktor odsoten. V ta namen in za zahvalo ter nadaljnjo spodbudo, smo mu podelili kipec karateista. Ne smemo pozabiti pohvaliti vseh naših dosedanjih članov in novih članov, ki so se nam in se nam še bodo pridružili in stopali z nami po stopinjah dobrih karalcislov, za kar se bomo v nadaljnje še bolj trudili. Prav posebej gre zahvala našemu sensei Grad Borisu, ki nas je v preteklem letu spodbujal in »priganjal« k trdnemu delu, lako kon-dicijskemu kot nenazadnje treningom, da je z nami vztrajal, nas vodil na tekmovanja in sc nadejal naših najboljših rezultatov, S trdno voljo je dosegel, da smo sc imeli s čim pohvaliti. Zato smo se vsi člani soglasno odločili, da mu izpolnimo njegovo nekajletno željo in mu ob zaključku leta podarili pravi samurajski meč. Ob tem vse čestitke. Z željo, da bi bil še naprej tako vesten učitelj, se podajamo v novo športno leto 2006. Karate klub Ufankan Ihan Planinsko društvo Domžale Plezalne novičke Zima se je začela! Konec novembra je zapadlo kar nekaj snega in malce kasneje je mraz začel lesti v naše kraje. Zimsko ledni plezalci na odseku pa so se samo smejali. Kljub ponovnemu sneženju med novoletnimi prazniki, ki je na eni strani odebelil snežno odejo, po drugi pa ustavil nastajanje ledu, se vzponi na odseku kar vrstijo. Pretekli teden pa je začela delovati še inverzija in kaj lepšega si človek še lahko želi. Turni smučarji in ljubitelji snežne deske so seveda takoj zarili v strmine. Ker je bilo v visokogorju nevarno za plazove, so prve smučine ubrali v manj zahtevne in nevarne vrhove. Tako so se povzpeli in smučali, pardon, deskah s Košutice, Blegoša in Viševnika. Kasneje, ko seje snežna odeja preobrazila, pa tudi z bolj eminentnih vrhov Kamniškega sedla, Kofce gore, Špika, Vrtače in še kje. Snežnim razmeram v gorah primerno smo se prilagajali tudi plezalci. Po več letih premora je bila tako preplezana Domžalska grapa v Brani, ki je v zadnjih zimah zaradi pomanjkanja snega bolj samevala. Matjaž Novak jo je preplezal sam in sestopil po Bosovi grapi. Enako sta storila Valerija Jesenovec in Dušan Cerar, Andrej Stuchly in Robert Šlupar pa stajo ubrala na vrh Brane in sestopila po Severni grapi. Bosovo grapo je gor in dol sam preplezal tudi Jane Meden. Klemen Miklič seje na dan samostojnosti odločil za hitre »sprehode« po grapah Male Mojstrovke. Gor in dol je plezal po Pripravniški, Butinarjevi, Sestopni in Zupančičevi grapi, na koncu pa stopil še na sam vrh. Medtem je Primož Bečan preplezal Pripravniško Odslužena vozila k Avto Detr MENGEŠ - Ta novica prihaja iz podjetja Avto Detr iz Mengša, namenjena pa je vsem lastnikom starih in odsluženih vozil, ki bi radi poskrbeli za pravilen način njihove razgradnje. Če ste se določili za nakup novega avtomobila, verjetno tudi razmišljate, kaj boste storili s starim. Za prodajo staro vozilo ni več primerno, saj se večkrat zgodi, da je njegova vrednost precej nižja, kot stane registracija vozila z vsemi ostalimi stroški. V želji, da takih odsluženih vozil ne bi puščali na parkiriščih ali celo v naših gozdov, so se odločili za novost. Tako lahko od 1. decembra 2005 naprej vaše izrabljeno vozilo brezplačno oddate na zbirnem mestu v podjetju Avto Detr, d.o.o., ki ima svoj sedež na Slovenski cesti 66 v Mengšu, kjer je tudi Citroenov servis (telefon: 01/7237-313). Za oddano vozilo vam bodo izdali uradno potrdilo, s katerim potem na upravni enoti vozilo prav tako brezplačno odjavite. grapo in se z vrha spustil s smučmi nazaj na Vršič. Matjaž Novak in Marko Kovač sta šla preverit razmere na Grintovec. Plezala oz. bolj praskala sta »po skali v smeri Štirje mušketirji, ki je bila na začetku povsem brez snega, višje pa je bil sneg suh in nepredelan. Z vrha sva sestopila po edini tamkajšnji grapi, v kateri je snega dovolj - Grapi čez jame. Sicer pa pobočje na dostopu do grap vzbuja sum na gospodarski kriminal. Pri vsem tem naročenem in tudi dobavljenem snegu je le to praktično golo,« je zgodbo zaključil Matjaž. Alpinistična šola je v soboto, 14. I., izvedla kondicijsko plezalno turo na Vrtačo. Nanjo smo se povzpeli po Vzhodni in sestopili po Južni grapi. Na sestopu smo imeli ponavljanje zimske tehnike - izdelava varovališča v snegu in ustavljanje s cepinom. Bolj ledno usmerjeni plezalci pa seveda tudi niso mirovali. Zakonci Pečjak in Jan-žekovič so slišali o dobrih razmerah slapov v dolini Zapotok. Takoj so šli preverit te informacije in odkrili, da Desni Zapotoški slap (Wi 5/2-3, 240 m) ponuja oblico lepe in dobre ledne telovadbe. Pečjaka, ki sta bolj dejavna na lednem poligonu, sta skupaj v različnih terminih, z Valerijo Jesenovec ali Matjažom Novak, preplezala kar lepo število lednih »pošasti«. Po vrsti si sledijo Drugi slap (Wi 2, I50m) v Prednji glavi, Centrali slap (VVi 5 I, I50m) pod Prisojnikom, Lucifer (VVi 5-, lOOm), Slap Sušca (VVi 4, lOOm), Slap Firšt in Palenk (VVi 2, lOOm). Slednjega so preplezali še Tina Bantan, Leon Lautar in zakonca Cerar. Aleš in Mojca Janžekovič ter že zgoraj nič kolikokrat omenjeni Matjaž so odpilkali še Slap v Repovem kotu, do katerega je CITROEN V MENGŠU! AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313 fax: (01) 7230-297 e-mail: avtodetr@siol.net k..... - • I2ES31 "Niti predstavljate si ne kaj vse lahko OTROfzN stori za vas" bilo potrebno najprej narediti do kolen ugrezajočo se gaz. Aleš in Mojca sta v Logarski dolini preplezala še Slap pod tunelom (Wi 4, I50m). Klemen Miklič in Jane/, Kosirnik sta med smučarskim dopustom v Dolomitih splezala dva slapova. Za cilj sta si izbrala led nad Colfoscom v Aiti Badii (skupina Sella). "Prvi izbranec je bil Spada di Damocle (Damoklejev meč) III, 41, I OOrn, ki je presenetil s težavnostjo (primerjalno z našimi 4+), svoje pa je naredila tudi zelo nizka temperatura in posledično krhek led ter dejstvo, daje bil to za oba prvi slap letos. Zato je bil naslednji slap bolj "user friendly" Onda su Onda (Val za valom) II, 3, 90m, ki je imenu primemo sestavljen iz več kratkih skokov, pri čemer sva varovala le zadnji daljši in malo bolj pokonci stoječ skok.« Tekme za slovenski pokal v lednem plezanju se nadaljujejo. Druga tekma je bila v Mežici, v soboto, 14. I. 2006, ki pa organizacijsko in težavnostno ni najbolj ustrezala merilom. Člani odseka so sodelovali tako tekmovalno kot organizacijsko. Valerija Jesenovec je dosegla odličen rezultat. Zmagala je v težavnosti in hitrosti ter je v skupni razvrstitvi na prvem mestu, Jasna Pečjak pa je bila tretja (skupno 2. mesto). Res, da ni bilo vseh tekmic, vendar so to za Valerijo šele prve tekme in prvo leto treninga na tem področju. Pred tekmo v Mežici se je skupaj s Pečjaki udeležila hrvaškega pokala na Reki Sestop v meglo (loto Marjeta Zaje) in avstrijskega državnega prvenstva v Koetschach-u. Za dobro uvrstitev je na žalost naredila preveč začetniških napak, Jasna je bila obakrat tretja. So se pa izkušnje obrestovale ta vikend. Ne pozabimo tudi na Uroša Pavlica, ki se je z navpičnim ledom srečal prvič, a kljub temu zasedel 11, mesto. Pokazal je, da mu ta medij ni tako tuj, kot bi bilo pričakovati. Pa še nekaj malega o naših športnih plezalcih. Sedaj je bolj sezona treninga in vaj na umetni steni, a ne za vse. Štirje člani so odpotovali za dva meseca na Tajsko, vsak svojim plezalskim izzivom naproti. Nejc Solje seje oglasil s severa. »Končno sva tu zaenkrat se živa in zdrava. Nahajava se v Chiang Maiu. Za nama so 4 plezalni dnevi. Vsak od naju je opravil kakih 30 vzponov na pogled od 6a+ do 7b+! Plezališče se imenuje (Ya/y I lorse Buttress. Ker sva že podelala večino smeri, ki sva jih hotela, se bova slej ko prej prestavila na jug, sicer še ne veva, ali na Krabi ali pa v Malezijo!« AJ SLAMNIK-ja 2006 stran 23 SPORT Na črnobelih ■ poljih Šahovsko društvo Vele Domžale v letu 2005 Društveno življenje je bilo v preteklem letu zelo pestro. Končno srno vso dejavnost društva preselili v naše nove prostore. Redni mesečni turnirji, društveni turnir, vsa ekipna tekmovanja, poletni tabor in šolanje mladih so bili v celoti izvedeni. Mladi šahistl -šolanje In rezultati Organiziranih imamo več oblik izobraževanja mladih šahistov. l'o nekaterih osnovnih šolah imamo šahovske krožke, izvedli smo pripravi jiilnico za najmlajše, ki se bodo v naslednjih letih Šolali v srednji ša- hovski šoli. Vodijo šahovski mentor Bogdan Osolin. Spomladi smo zaključili drugi letnik tretjega ciklusa srednje šahovske šole, v jeseni pa že nadaljevali z zadnjim letnikom. Najobetavnejši so imeli tudi individualne treninge in izobraževanja s trenerjem, ki jim pomaga pri izboru osebnega repertoarja. Najpomembnejša individualna tekmovanja mladih so bila v začetku leta, najprej regijska in kvalificirana tudi državna prvenstva v pospešenem in kvalitetnem šahu. Naši mladinci in mladinke so bili zopet uspešni. Imamo tri državne prvake. Luka Lenič je igral med fanti do 20 let in zmagal. Poleg njega imamo še dva državna prvaka v kvalitetnem šahu, v kategoriji do 14 let, med fanti je to postal Jure Plaskan, med dekleti pa ponovno Špela Orehek. Vsi trije so se s tem uvrstili na svetovno prvenstvo, Jure pa je igral še na evropskem. Nastopili smo tudi na dveh ekipnih državnih prvenstvih mladih. V I. državni ligi smo osvojili drugo mesto in se uvrstili v najvišjo, super ligo. Kadeti (F-15) pa so ponovili uspeli iz predhodnega leta in osvojili naslov državnih kadetskih prvakov v postavi Jure Plaskan, Špela Orehek, Lan Timotej Turek in Bor Lucijan Turek. Luka na velemojstrski poti Na tem mestu moramo zopet izpostaviti našega daleč najboljšega igralca Luko Leniča, ki zadnja leta že uspešno igra v članski konkurenci. Je član slovenske članske in mladinske reprezentance. Na državnih članskih prvenstvih je bil zelo uspešen; v kvalitetnem šahu je bil četrti, v hitropoteznem tretji in v pospešenem drugi! Ponovno je bil povabljen na turnir mladih šahovskih upov v Rusijo, kjer je mad najboljšimi mladimi sveta dobro igral, ni pa dosegel ugodnega rezultata. Na največjem pozivnem turnirju v Sloveniji, Vidmarjevem mcmorialu, je med samimi vrhunskimi igralci presenetil vse in osvojil drugo mesto, s tem pa tudi prvi velemojstrski bal. Šah mladih Šahovske novice Na 3. osnovnošolskem turnirju v decembru je med 84 tekmovalci slavila Spela Orehek, drugi je bil Samo Kožic, tretji pa Jan Zaje. Na božično-novoletnem turnirju mladih do 15 let v Komendi, je sodelovalo 21 šahistov. Prvo mesto je s osvojil Jan Župec (SK Ig), 2. je bil Lucijan Turek Bor (SI) Vele Domžale), 3. pa Nejc Župec s 5 točkami. Iz naše občine sta bila uspešna še Jan Zaje iz Radomelj (ŠK Komenda) na 8. in Dejan Klandcr (SD Vele) na 9. mestu. V Radomljah sc je v decembru odvijalo tudi področno tekmovanje < )Š v pospešenem šahu, ki je bilo istočasno tudi kvalifikacija za uvrstitev na državno prvenstvo. Med starejšimi dekleti je zmagala Špela Orehek pred Katjo Jus z. enakim številom točk, tretja pa je bila Urška Grego-rič. Pri starejših dečkih je med 31 tekmovalci zmagal lan Gantar (OŠ Vodice), 2. je bil Radomljan Filip Kozarski. 3. pa Jaka Jereb (OŠ Domžale). Sledili so Matej Nadveš-nik (OŠ Stranje), Samo Zabret(OŠ Domžale), Jan Zaje (OŠ Preserje pri Radomljah) in edina predstavnika OŠ Venclja Perka, brata Dejan in Aleš Klander na 7. oziroma 8. mestu itd. Pri mlajši dečkih je tekmovalo kar 41 šahistov. Slavil je Andrej Kobold i/. OŠ Mengeš, sledila sta mu Aljaž. Abe iz OŠ Trzin in Dejan Vode iz OŠ Mengeš, četrti je bil Miran Majer, za njim Anže Skvarča in Jure Gregorc, Peter Mušič, Nejc Anž.lovar in Abe Blaž. Radojkovič Carman Žan, Komalar Gašper, Za-kšek Peter, Konjar Janez, ... Med mlajšimi deklicami je zmagala Leja Zaje (OŠ Domžale), 2. je bila Ajda Slina Turek (OŠ Venclja Perka), tretja pa Neža Cankar (OŠ Vodice). Najboljši so se uvrstili na 10. državno osnovnošolsko tekmovanje v pospešenem šahu, ki je potekalo 14. in 15. januarja v Mariboru. Med kategoriziranimi tekmovalkami (zmagovalkami področnih tekmovanj) je v konkurenci 16 deklet zmagala •P ■ muM *W\ä7 Domžal« Masljeva 11. 1230 SI M flX Kamnik www.simax-slo.com tei.018.311796,1 Domžale, aks 01 724 26 91 \ (TPC Duplico) aks 01 831 17 89 AVTO D ELI IN AVTOM EH ANIKA ZA VSE TIPE VOZIL NA ZALOGI GLUŠNIKI, CEVI IN KATALIZATORJI /y ZPUSNI SISTEMI ZA /fy VSE VRSTE OSEBNIH S IN TOVORNIH VOZIL UGODNE CENE PNEVMATIK MONTAŽA IN SERVIS SXUKL 1 Akumulatorji, olja, filtri, zavore, deli podvozja, karoserljski deli, jermeni In veliko dodatne opreme PIVHICAI H PIVOVARNA Veselo pustovanje z bogatini nagradami dne 25. februarja 2006, ob 20. uri Vsak petek in soboto živa glasba Špela Orehek, ki je v 9 partijah izgubila le '/2 točke, 2. je bila Nataša Bučar (OŠ Krško) s 7 točkami. 3. pa z, enakim št. točk Sara Vobmek (OŠ Griže). Druga predstavnica domžalskega področja je bila Katja Jus na 6. mestu s 5 točkami. Med nekategoriziranimi igralci je zmagal Mitja Rozman (OŠ Stražiš-če), 2. je bil Žan Tomazini, 3. pa lilip Kozarski iz OŠ Preserje pri Radomljah. Dejan Vode je bil 34.. Jaka Jereb 40., Andrej Kobold 47., Abe Aljaž. 47. med 76 tekmovalci. Pri nekategoriziranih deklicah sc jena odlično 4. mesto uvrstila Dom-žalčanka, 11-letna Leja Zaje, Urška Gregorič je bila 9., Zala Hribar 15., Ajda Stina Turek pa 39. med 62 tekmovalkami do 15 let. Od 7. do 8. januarja je v Ljubljani potekalo tudi Posamezno prvenstvo Ljubljanske regije do 10, 12 in 14 let. Čas igranja jer bil 30 minut na igralca. Pri deklicah do K) let je zmagala Calerina I conardi, 2. je bila Alja Bcrnik, 3. pa Neža Ko-lar in 4. Teja Vidic. Pri deklicah do 12 let je bila I. Leja Zaje, 2. Neža Cankar, 3. Zala Bezlaj, 4. Ajda Stina Turek, 5. Anja Prašnikar. ... Pri dekletih do 14 let so prva 3 mesta zasedle kar tri Doinžaleanke. in sicer Katja Jus, Urška Gregorič in Zala Hribar. Pri dečkih do 10 let je bil Skvarča Anže iz Mengša 3., Gregorc Jure iz Trzina 9., Vrhovnik Luka iz Radomelj II.....Pri dečkih do 12 let je zmagal Debeljak Jaka, 2. je bil Gabrovšek Domen, 3. Abe Blaž, 4. Vode Domen. 5Polanc Uroš in naprej Kobold Andrej, I lozjan Andrej. Radojkovič Carman Žan, Lučovnik Tilen, Abe Aljaž, Pavli l.uka, Anž-lovar Nejc, ... Med 13 fanti do 14 let so se »Domžalčani« uvrstili takole: 5. Borštnik Andrej. 6. Klander Aleš, 8. Zaje Jan. 9. Klander Dejan, ... Najboljši se bodo udeležili 13. državnega posamičnega šahovskega prvenstva, ki bo od 26. februarja do 4. marca v Murski Soboti. VM FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Kersnikova 27,1234 Mengeš Tel.: 723 05 91, gsm: 041/617 108 V mladinski konkurenci seje odločil za nastop na svetovnem prvenstvu v najtežji kategoriji fantov do 20 let, kjer je popolnoma upravičil svoja in naša pričakovanja. Dokazal je, da se bo lahko enakovredno kosal z najboljšimi mladimi velemojstri sveta. Klubsko življenje Klubska dejavnost je bila zelo pestra. Izvedli smo vse mesečne turnirje v pospešenem šahu, (vsako drugo soboto v mesecu) in prav tako vse mesečne turnirje v hitropoteznem šahu, razen decembrskega. Zmagovalec letnega ciklusa pospešenih turnirjev je postal Vladimir Ivačič. Turnirji so bili zelo dobro obiskani, nanje prihaja vse vet kvalitetnih igralcev tudi iz drugih klubov in veliko mladih. Po dolgih letih nam je spomladi uspelo izvesti turnir društva (zmagovalec Boštjan Rebernik) in organizirati turnir mladih ob občinskem prazniku. Med šolskimi počitnicami smo organizirali že tradicionalni poletni šahovski tabor, ki gaje vodil Bogdan Osolin. Tekmovanja v članski konkurenci Člani smo z dvema ekipama tekmovali v ljubljanski ligi in z eno v slovenskem pokalu. Naša prva ekipa je po zagrizenem boju v prvi ligi zmagala, mladi pa se selijo v drugo ljubljansko ligo. Člani, članice in mladinci so sodelovali na številnih turnirjih v pospešenem šahu, udeležili pa smo se tudi nekaterih mednarodnih open turnirjev v Novi Gorici, Portorožu, Kranju. Pulju in v Ljubljani. V jesenski rekreacijski kamniško-domžalski ligi smo igrali s tremi ekipami (Vele A, Vele mladi in Sahara Dogs) in s prvo ekipo ponovno zmagali. Poleg državnih prvenstev posameznikov je za nas najpomembnejše ekipno tekmovanje v državnih ligah. Ženske so igrale v super ligi, zasedle zadnje mesto in izpadle v prvo ligo. Kljub temu, da načrtno vzga- jamo mladi rod šahistk, veČina njih v prehodu iz osnovne v srednjo šolo preneha z aktivnim igranjem šaha, tako da smo le s težavo sproti sestavljali žensko ekipo. Člarti smo igrali v prvi ligi-zahod, igrali smo solidno in osvojili 4. mesto. Na žalost se je Luku naš turnir ponovno pokrival s svetovnih prvenstvom, brez njega pa ne moremo računati na boj za prvo mesto. Dopisni šah V naših vrstah imamo tudi dva vodilna slovenska dopisna ša-hista. Marjan Šemrl in Iztok Brunšek imata naslov starejšega mednarodnega mojstra in vsak po prvi bal za velemojstra. Marjan je tudi podpredsednik Sveta za dopisni šah ter avtor in urednik spletne strani Dopisni šah v Sloveniji. Prav je, da se na tem mestu zahvalimo vsem, ki nam pomagajo in aktivno sodelujejo pri izvedbi naše dejavnosti. V prvi vrsti gre zahvala Občini Domžale, našemu generalnemu sponzorju podjetju Vele Domžale in Zavodu za šport in rekreacijo. Letos bomo obeležili že 60-letnico delovanja društva, upamo in verjamemo, da zopet z vidnimi uvrstitvami na šahovskih tekmovanjih doma in po svetu. Bojan Osolin Za šahovske sladokusce Učenec premagal učitelja V Wijk aan Zee-u, v nizozemski »vasici«, so se v soboto, 14. januarja 2006, začeli kar trije velemojstrski šahovski turnirji (( <>-rus Chess 2006): GM-A, GM-B in GM-C. Na najmočnejšem, GM-A, sodeluje 14 šahistov, na čelu s svetovnim prvakom Veselinom Topalovom ( Z njim še Viswanat-han Anand, Levon Aronian, Peter Leko, Vassily Ivanchuk, Boris Gelfand, Eticnne Bacrot, Shak-hrivar Mamedvarov, Michael Adams, Ivan Sokolov, Gata Kani sky, Sergey Tiviakov, Sergey Kar-jakin in Loek van Wely). N GM-B sodeluje tudi edini slovenski ša-hist, olimpijec slovenske reprezentance Aleksander Beljavski. Na dan začetka turnirja sem po I. šahovskem turnirju ŠD Vele Domžale poklepetal z mednarodnim mojstrom Lukom Leničem (na katerem je on seveda premočno zmagal), »našim« največjim šahovskim upom, o glavnih favoritih turnirjev. Zelo me je presenetila njegova misel, daje med udeleženci tudi šahist. ki bo po njegovi »prerokbi« nekega dne postal novi svetovni šahovski prvak. Debelo sem zazijal, ko je povedal njegovo ime: Arkadij Nai-ditsch (25. oktobra 2005 je dopolnil 20 let). Od 11. leta živi v Nemčiji, rojen pa je v Rigi. v Latviji. In eden izmed njegovih učiteljev je tudi »naš« Aleksander Beljavski, s katerim igrata na GM-B turnirju. Med seboj sta se pomerila že v 2. krogu, zato si lahko njuno izredno »napeto« partijo ogledamo v januarskem Slamniku. Aleksander Beliavsky (2626) - Arkadij Naiditsch (2657) [El 5] Corus B Wijk aan Zee NED (2). 15.01.2006 1. d4 Sf6 2. c4 e6 3. Sf3 b6 4. g3 La6 5. Da4 Le7 6. Lg2 0-0 7. Sc3 c6 8. Lf4 Dc8 9. Tel Db7 10. Se5 d5 ll.cxd5 cxd5 12. b4b5 13. Db3 Tc8 14.0-0 Sc6 15. Sxc6 Txc6 16. e4 Tc4 17. exd5 Sxd5 18. Sxd5 exd5 19. a3 Dc6 20. Tcel Lf8 21. Te5 Td8 22. Tfel Lc8 23. De3 Tc3 24. Dd2 Txa3 25. Tel Db7 26 Del Le6 27. Lg5 Td6 28. f4 g6 29. f5 gxf5 30. Lf6 Lh6 31. g4 fxg4 32. Tc5 Lf4 33 Dh4 Tal+ 34. Lfl h6 35 Df2 Lxe5 36. dxe5 Tda6 37. Dd2 d4 38 Dxh6 Txfl+39. Kxfl Tal+0-1 Bogdan Osolin DOMŽALE & KRANJ O1ÍT2MOO0 M/200 »OOO TODAY TOMORROW TOYOTA SVET ZDRAVJA- FIZIOTERAPIJA ZRNEC vabi na TELOVADBO ZA VSAKOGAR v Domžale, na Ljubljansko 106a (med policijo h gostilno Keber) " AfcKUBIKA * PREVENTIVNA TELOVADBA ZA SREDNJA LETA IN STAREJŠE, ZA LJUDI Z ZDRAVSTVENIMI i ki ! TEŽAVAMI, NOSEČNICE ^ - U^r, * ORIENTALSKI PLESI IRttfc * PILATES 11 eni iSf/F * TELOVADBA ZA MOŠKE ÉL. * AEROBIKA ZA MLADINO gA ¿¿i od 9 do 18 let Telovadba poteka dopoldne in zvečer Informacije na tel: 040/209-299, 562-67 36 Perkova ul. 17, Domžale rezervacije in informacije na tel.: 729-55-00 Sí : fi!§S! SLAMNIK - januar 2006 Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar je odšel od nas FRANC OKOREN Hvala vsem, ki se ga spominjajo in prižigajo svečke na njegovem grobu. Vsi njegovi 5 svojim smehom vsakega osrečiti si znal. a pred usodo sam. nemočen si ostat. ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je v petinšestdesetem letu starosti zapustil naš dragi ANDREJ PAVLIC st z Rov Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem za darovano cvetje, sveče ter darove za svete maše. Vsi njegovi V spomin Francka Pezdir Sredi januarja smo se na domžalskem pokopališču poslovili od gospe Francke PEZDIR, znane Domžalčanke, ki se je generacije spominjajo kot neutrudne članice Društva prijateljev mladine Domiale, radi pa se je spominjajo tudi varovanci Doma upokojencev Domiale, ki jim je vrsto let pripravljala slovesnosti ob osmem marcu in materinskem dnevu, najbolj pa se je bomo spominjali po njenem vsakodnevnem obiskovanju našega mesta. Vse svoje življenje je poskušala pomagati in si neutrudno prizadevati, da bi naredila kaj dobrega. Sprva je prizadevno delala posebej v Društvu prijateljev mladine Domžale ter skupaj s svojimi dekleti, kot je rada dejala sodelavkam, organizirala nepozabne prireditve v hali Komunalnega centra, katerih izkupiček je bil namenjen otrokom. Nikoli se ni branila dela. vselej ga je znala najti in. kot je dejal pokojni prof Habe. tudi nekaj let predsednik tega društva, si se na gospo Francko in njena dekleta vedno lahko zanesel. Želela si je. da bi imeli vsi otroci prijetno otroštvo, zbrani denar pa je bil namenjen predvsem socialno ogroženim otrokom Pred leti je kljub visoki starosti, letos bi praznovala 94 rojstni dan, vrsto let skrbela, da oskrbovanke Doma upokojence^' Domžale nikoli niso ostale brez kulturne prireditve in daril ob osmem marcu in materinskem dnevu. Sama je poskrbela za finančna sredstva, se trudila za drobna darila in vedno naletela na pripravljenost v osnovnih šolah, da so učenci nastopili v domu. Varovanci so gospo imeli zelo radi. cenili so njena prizadevanja in ji bili iz srca hvaležni V zadnjih letih je bila tudi članica skupine za samopomoč Veseli ljudje, kjer je kljub častitljivi starosti izžarevala energijo in bila pravzaprav gonilna sila skupine, kjer jo bodo zelo pogrešali. Gospa Francka Pezdir. ki je na vprašanje, zakaj se toliko trudi in rada pomaga, vedno rekla, zato ker imam ljudi rada, se je poslovila. Številni sorodniki, prijatelji in znanci ji danes pravimo, da smo jo imeli radi in da jo bomo pogrešali. Najbolj pa jo bodo pogrešali njeni najbližji, ki jim v imenu prijateljev izrekam iskreno sožalje. Vera Vojska ZAHVALA Drugega decembra 2005 smo pospremili k večnemu počitku MARINKO ŠRAJ roj. Pustotnik iz Radomelj Ob prerani, boleči izgubi se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki ste jo imeli radi in ji stali ob strani. Še posebno bi se želeli zahvaliti bolnišnici Golnik, prof. Mušiču z osebjem, Zdravstvenemu domu Domžale, dr. Svoljšku, sestri Lovšin za obiske na domu in Kliničnemu centru v Ljubljani. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za duhovno tolažbo, pogreb in sv. mašo. Moškemu pevskemu zboru Radomlje za ganljivo petje. Hvala vsem sosedom, prijateljem za darovano cvetje, sveče, izraze sožalja na njeni zadnji poti. Pogrešali Te bomo! Večno tvoji ZAHVALA V oseminsedemdesetem letu starosti je odšel od nas NIKOVODLAN z Vira, Parmova 8 Veliko nas je, ki smo ga imeli radi. Veliko vas je tistih, ki ste sočustvovali z. nami in nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh, še posebno ob uri slovesa. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi Le delo. skrb. ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprla trudne si oči in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Ob preranem slovesu naše drage žene, mame, sestre, tašče, stare mame in tete PEPCE GRIL rojene Oražem z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in svete maše ter darove za cerkev. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo odpete pesmi in pogrebni službi Vrbančič. Iskrena hvala vsem! Vsi njeni "Mar prav zares odšla je tja v neznano?.. Kako je mogla, ko smo mi še tu? A nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru. " ZAHVALA V oseminšestdesetem letu nas je po težki bolezni zapustila naša mama IVANKA SIMIC iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in ste ji stali ob strani v zadnjih mesecih njenega življenja. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo obiskovali, posebno sosedi Minki ter Nadi in Pavlu Pavlic. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Domžale in Dializncmu centru Črnuče. Njeni: Mira in Marta z, družinama Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube skrbne mame nihče nam ne more vrniti. ZAHVALA V šestinosemdesetem letu starosti, po dolgi bolezni, je tiho odšla od nas naša draga mami, mama, tašča, prababica, sestra in teta MARIJA KVAS iz Preloga pri Ihanu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Posebno se zahvaljujemo dr. Mirjam Pogačar Zajčevi, višji medicinski sestri gospe Miri Savnik, oskrbovalkam iz podjetja Comett, pevcem za lepo zapete pesmi, gospodu župniku, gospodu trobentaču in pogrebni službi Vrbančič. Vsi njeni Dan je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Srce tvoje več ne bije. bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza iz oči polzi. ZAHVALA V enainsedemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi oče in stric ANTON RODE z Vira, Dvoržakova 12 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi urgentni službi Domžale ter osebju infekcijske klinike, gospodu župniku, pevcem in pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi ZAHVALA V 92. letu starosti je umrla naša ljuba mama, babica, prababica, praprababica, sestra in teta ŠTEFANIJA LENČEK rojena Florjančič, Karantanska cesta 4 v Domžalah, nazadnje oskrbovanka Doma starejših občanov v Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše ter darovane prispevke v namen miši Jonov ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se praporščakom in članom sosednjih gasilskih društev ter članom PGD Domžale mesto, ki so svojo častno članico - botro pospremili v tako velikem Številu. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov v Domžalah za skrb in nego v zadnjih mesecih življenja, prijateljicam iz Karitasa Domžale - posebej pa še Ivanki Peterlin in sosedi Mariji Limbek za duhovno lajšanje v zadnjih dneh njenega življenja. Posebna zahvala spoštovanemu župniku g. Janezu Šimencu za podelitev zakramenta maziljenja umirajoči, za lepo darovano sveto mašo in sočutne besede ob pogrebni slovesnosti. Hvala pevcem iz Kranja za občutno zapete pesmi in pogrebni službi Vrbančič za opravljen pogreb. Njeni: hči Marija in sinovi Janez, France, Miha z družinami, sestra Mara in brat Slavo z družinama ter ostalo sorodstvo Ne jokajte oh mojem grobu, le liho k njemu pristopite. Saj veste, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. Dan je prazen in otožen. ker te več med nami ni. Srce tvoje več ne bije. bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza iz oči polzi. Prijateljem in znancem sporočamo, da smo se 23. decembra 2005 v Beogradu poslovili od našega dragega tate, dede in pradede DIMITRIJA DELETICA Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Vsi njegovi stran 25 OBJAVE Ti ne veš, kako pogrešamo te mi, spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA V petindevetdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in teta MINKA HRIBAR roj. Mežnar iz Domžal, Usnjarska 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala tudi gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem Kranjskega kvinteta za ganljivo petje ter pogrebni službi Vrbančič. Žalujoči: hčerka Darinka z družino in sin Roman Knko boii in (Juta trpi. ko od bolezni mikajo zivlicrijskv moči. rev li m vemo mi. ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA Petnajstega decembra 2005 smo spremili na zadnjo pot MARIJO LOVŠIN rojeno Kovač Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje. podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se za vso pomoč zahvaljujemo dr. Zaje - Kraševec, dr. Koka-Ijevi in patronažni sestri Dragici. Vsi njeni Kje si ljubi mož in oče. kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je mnogo, mnogo prekmalu zapustil mož, oče, brat, stric ANTON SLAPAR iz Skocjana 6, Dob Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in darovane svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo podjetjema Helios in Tosama, vsem poklicnim gasilcem Centra požarne varnosti Količcvo, gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Studenec in Gasilski zvezi Domžale. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njegovi: žena Ncvenka, sinovi Jernej, Jurij in Marko, hčeri Juljana in Romana Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti Le ljube skrbne mame nihče nam ne more več vrniti. - BBÜLu^ .'Mir' f Prekmalu naju je zapustila najina mami in babi REZI REMS Zahvaljujeva se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hči Stanka in vnuk Gorazd Že leto dni v grobu spiš, v naših srcih še naprej živiš. Ni dneva, ne noči. da ne bi bil med nami ti Solze, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. V SPOMIN VIKTORJU KERNU Prvega februarja bo minilo leto, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v dvainšestdesetem letu zapustila naša draga žena, mami. babi in sestra MILENAJAMNIK roj. DekJeva iz Nožic Ob boleči izgubi iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Pogrešamo te Milena: mož Ione, sin Igor z ženo Ivico, vnuka Anže in Katarina, hči Darja z Dragom ter brat Milan z družino in drugi sorodniki ZAHVALA W 1 V petinosemdesetem letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta TEREZIJA URBANIJA roj. Burja, iz Doba, Gubčeva ul. 6 Vsem, ki ste nam v naši žalosti izrekli sožalje ter jo pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. Hvala tudi osebju Doma upokojencev Domžale za nego in g. župniku za lep obred. Vsi njeni ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama. prababica in sestra FRz\NČIŠKA PETERKA roj. Lekan Vsem, ki ste bili v dneh slovesa z nami, se iskreno zahvaljujemo za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše. Vsi njeni Blagor tistim služabnikom, kijih ho gospodar ob svojem prihodu našel budne! Lk 12,37 ZAHVALA Odšel je IVO KOKALJ iz Domžal, Triglavska 18 Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsem hvala za izrečeno sožalje, za cvetje in sveče, masne darove in darove za cerkev, namenjene njemu v spomin. Prisrčna hvala domačemu /upniku Janezu kvalerniku ter duhovnikoma Franciju .luvanu in Srečku Hrenu za lep pogrebni obred in izrečene misli. Najlepše se zahvaljujemo tudi Komornemu pevskemu zboru Domžale za ubrano petje, pogrebnemu zavodu in vsem, ki ste nam stali ob strani. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat od srca hvala. Njegovi: žena Frančiška, otroci Janko, Rado, Valentina in Bernardka z. družinami ter ostalo sorodstvo Naj ho spokojen, sladek spanec tvoj, prinesel blaženega naj miru. V srcih naših nosili bomo te s seboj, spominjali se dni, ko bila si tu. ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila naša ljuba mama, babica in prababica FRANCKA PEZDIR iz. Domžal Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v dneh slovesa od naše spoštovane mame stali ob strani in nam pomagali. Vsi njeni Vse življenje za druge se je trudil, niti drobtinice zase ni pustil. V devetinšestdesetem letu starosti nam je preminil dragi mož, oče, dedek, pradedek. tast, brat in svak MARIJAN LUNAR ISKRENA HVALA Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti, da bi ga ohranili v lepem spominu. Zahvala tudi gospodoma za lep cerkveni obred ter lepe besede ob njegovem preranem grobu in pogrebni službi za pomoč. Vsi njegovi Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče />ot Ostali pa sta bolečina in tiha solza večnega spomina ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in tasta LUDVIKA HROVATA iz Doba pri Domžalah sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, denar in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej radi bi se zahvalili družbi Comett, še posebno negovalki Halimi, za njeno strpnost in prijaznost, zdravniku Janezu Svoljšku, zdravnikom in sestram M oddelka diabetes, pevcem, praporščakom, gospodu župniku, pogrebni službi Vrbančič ter vsem, ki boste spomin nanj ohranjali v svojih srcih. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče... Med nami ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, moža, sina in brata SIMONA BRIGLJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje, za svete maše in denarno pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste Simona spremljali na njegovi zadnji poti. Posebej hvala Francu Cerarju in Ani Gostinčar, ki sta nam stala vseskozi ob strani, gospe Sabini Podbregar in družini Hribar iz Ihana, Renatu Osolniku za poslovilne besede ter medicinskemu osebju ZD Domžale, gospodu župniku Silvestru Fabijanu za pogrebni obred in pevcem za prelepe pesmi. Hvala tudi kolektivu PE-TE-ZE, avto-šoli RETOS ter sošolkam in sošolcem iz drugega in petega razreda OS Ihan. Njegovi: žena Jana z otrokoma Urško in Juretom, ■ mama Minka in oče Ivan Je čas, ki da. je čas, ki vzame, je čas. ki celi rane ln je čas. ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric MARTIN PLANINC Gregorčičeva 4, Domžale Radi bi se iskreno zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in tovarni Helios za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Iskrena hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Domu upokojencev Domžale za dolgoletno nego in skrb, KO ZZB Slavka Šlandra za poslovilne besede, pevcem Pevskega zbora Škerjanček in praporščakom. Ohranite ga v lepem spominu. Vsi njegovi ^^mali oglasi Izposojam vrtičkarske stroje: prezračevalec trave, motokulti-vator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. F^aznim greznice. Prodajam pre-peličja jajčka. EKO AGRAL, do.o.Mob.:031 787 865 MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 URMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190,041642 097 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157, 041 322 571 Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTIGAL, d.o.o. Domžale. GSM: 041 732 267. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel: 01 722 78 97 Oče z 11-letno hčerko najame stanovanje Domžale - do Kamnika. Gsm.: 041 344 024 V Mengšu prodamo triin-polsobno delno mansardno stanovanje, zgrajeno 1989, vpisan v ZK ter garažo 20 m2. Tel.: 041 516 777 Avtomehanika zaposlimo, zaželene delovne izkušnje. Zaposlitev je za nedoločen čas s poskusnim rokom. Si-max - Masljeva 11 - 1230 Domžale Računovodske storitve za mala podjetja in samostojne podjetnike nudi Tolminka d.o.o., kontaktna oseba Katja Kecelj, Depala vas 14/b. Gsm: 041 218 776, e-mail: katja.kecelj@siol.net Tel.: 01 72 111 64 Prodam poslovni prostor, 25 m2, v centru Domžal. Tel.: 041 742 500 Plesni klub Fredi VABILO Vabimo vas na ogled državnega prvenstva Slovenije v standardnih plesih vseh starostnih kategorij za leto 2006, v soboto, 28. januarja 2006, v hali Komunalnega centra v Domžalah. Večerni del plesne prireditve se bo pričel ob 19. uri. Dobrodošli! SD FAN VIT-AS Zimski počitniški tabor smučanja in bordanja v Kranjski Gori Zknslti tabor bo potekal med zimskimi počitnicami, in sicer od 19. do 24. februarja 2006. Spali bomo v Porentovem domu v Kranjski Gori. Vabljeni mladostniki in otroci že od 4. leta starosti dalje. Na taboru se bomo poleg učenja ali izpo-polnjcvanja znanja smučanja učili tudi deskanja na snegu oziroma bordanja. Vsi smučarji, ki bi se radi preizkusili v bordanju, si bodo le-te lahko izposodili pri nas. Prav tako nudimo brezplačno izposojo 15 smučarskih kompletov (smuči, čevlji, palice, čelada). Zabavali se bomo tudi ob igranju nogometa in baseballa na snegu, iskanju skritega zaklada, streljanju z lokom, kopanju v prenovljenem bazenu in si ogledali bližnjo okolico. Večeri bodo popestreni ob pižama partvju in plesu, nočnem sprehodu z baklami, nočnem sankanju ... Zadnji dan bomo tekmovali v veleslalomu in razglasili zmagovalce v zimski olimpiadi (igre na snegu, športne igre. urejenost športne opreme in sob...), ki prejmejo bogate nagrade - bordi, smuči, baseball rokavice itd. Za vse to in dobro počutje otrok bomo poskrbeli Dušan. Marijana, Petra, Tina, Boris in ostali naši učitelji. Zimski počitniški tečaj smučanja in bordanja na Krvavcu Vabimo vas tudi na prevozni tečaj smučanja in bordanja, ki bo potekal na Krvavcu med zimskimi počitnicami vsak dan od ponedeljka, 20.2., do petka. 24.2.2006. Avtobusne postaje: Moravče, Krtina, Domžale, Trzin, Mengeš, Moste in Komenda. Cena: člani 26.000,00 sit, nečlani 28.500,00 sit. Možnost plačila na obroke! V ceno je vključeno: avtobusni prevoz, 5-dnevna smučarska karta, učenje smučanja in bordanja, kosilo. INKO& PRIJAVE: - po pošti na naslov: ŠD Fan Vit-As, Brezje 18, 1233 Dob - po telefonu: 01/724 92 03, 040/209 066, 040/240 100 - po e-mailu: fanvitas@volja.net - po SMS-u na 040/209 066. 040/240 100 PRIJAVNICA za zimski tabor/tečaj 2006: Ime in priimek otroka:............................................................................. Datum rojstva:......................................................................................... Naslov (ulica, pošta):.............................................................................. OŠ/vrtec:................................................................................................. Telefon-doma:................................Telefon-GSM:................................. - zimski tabor 2006 Kranjska Gora - prevozni tečaj 2006 Krvavec (Ustrezno obkrožite program in zraven napišite, če potrebujete kakšen kos smučarske opreme in velikost opreme) Datum:..................................................................................................... Podpis staršev:......................................................................................... Ob začetku novega leta želimo vsem bralcem Slamnika srečno, zadovoljno, ljubezni ter gibanja polno leto 2006. ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, Mestni trg 2, 1230 Domžale Cepljenje proti gripi v jeseni 2006 Zdravstveni dom Domžale obvešča vse občane, ki bi se jeseni 2006 želeli cepiti proti gripi, da seje potrebno zaradi zagotovitve zadostne količine cepiva predhodno naročiti za cepljenje do 20. februarja 2006 pri svojem izbranem zdravniku. Hkrati občane obveščamo, da imamo cepivo proti klopnemu meningo-encefalitisu na zalogi. V prihajajočih mesecih bo ponovno večja možnost okužbe s tem nevarnim virusom, ki pa seji z ustreznim cepljenjem lahko izognemo. Cepivo je varno in učinkovito. Za osnovno zaščito so potrebni trije odmerki cepiva, ponovno cepljenje pa se izvaja 3 - 5 let po osnovnem cepljenju. Janez Svoljšak, dr. med. speč, direktor Licitacija fotografij v dobrodelne namene Povabilo k prispevanju fotografij Image & Information d.o.o., Fujifilm Slovenija želi z vašo pomočjo in v sodelovanju z občinami Domžale, Trzin in Mengeš in Lukovica ter Centrom za socialno delo Domžale izpeljati DOBRODELNI PROJEKT »FUJIFILM ZA OTROKE«. Namen projekta je zbrati čimveč sredstev za otroke iz socialno ogroženih družin iz omenjenih občin. K sodelovanju ste vabljeni vsi amaterski fotografi in I jubetel j i fotografije, prispevate lahko tudi več fotografij. Fotografije, ki jih boste podarili, lahko oddate v najbližji fotolaboratorij, in sicer: Color-photo d.o.o. Domžale, Fotostudio Aco Majhenič Domžale, Fotostudio Majhe-nič Domžale, Foto Repanšek Mengeš ter Foto Nadja Domžale, ki jih bodo pripravili za razstavo. Sponzor priprave fotografij je pobudnik akcije »Fujifim za otoke«. Licitacija podarjenih fotografij bo v četrtek, 9. februarja 2006, ob 18.00. uri v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Dobrodelna akcija »Fujifilm za otroke« je lepa priložnost za predstavitev vaših fotografij, hkrati pa s sodelovanjem v projektu dodate svojemu delu in hobiju oplemeniteno vrednost. Vse potrebne informacije dobite pri Katarini Karlovšek, e-pošta katarina m innini.si, GSM 051 364 333. Hi fujifilm Lepo vabljeni k sodelovanju! Image & Information d.o.o. Planinsko društvo Domžale Kopališka cesta 4 URADNE URE PLANINSKEGA DRUŠTVA DOMŽALE V LETU 2006 Pisarna Planinskega društva Domžale je odprta: ob sredah, od 19. do 20. ure. informacijska pisarna (Borut Peršolja, 01 721 57 14) ob torkih, od 19.30 do 20.30 ure, mladinski odsek (Martin Štepic, 041 261 266) ob četrtkih, od 20. do 21. ure, alpinistični odsek (Aleš Janžekovič, 041 777 328 ) športnoplezalni odsek - (Jani Abe 041 444 575) Informacije o Domžalskem domu na Mali planini (1534 m) dobite pri najemnici Tatjani Mohar (051 340 730), o plezališču na Rodici pa pri Janiju Abetu(04l 444 575). ČLANARINA PLANINSKEGA DRUŠTVA DOMŽALE ZA LETO 2006 Člani Planinskega društva Domžale imajo možnost izbirati med naslednjimi vrstami članarine: A članarina (11.000 SIT) in B članarina (4100 SIT) sta namenjeni odraslim. BI članarina (2500 SIT) je namenjena članom nad 70. letom. Š članarina (2600 SIT) je namenjena študentom do 26. leta starosti (aktivni status dokazujejo z veljavno študentsko izkaznico) in mladim, ki so brez lastnih dohodkov. S članarina (2600 SIT) je namenjena srednješolcem. O članarina (1000 SIT) je namenjena osnovnošolcem, P članarina (1000 SIT) pa predšolskim otrokom. Š in S članarina imata enotno znamkico, skupno znamkico pa imata tudi O in P članarina. PNO članarina (2000 SIT odrasli in 1000 SIT otroci do 16. leta) je namenjena mladim in odraslim osebam, ki jim je v celoti ali deloma odvzeta poslovna sposobnost. Cena članske izkaznice je 400 Sli, izkaznici Ringa raja in Mladi planinec (članski izkaznici za predšolske in osnovnošolske otroke) sta brezplačni. Vpisnine v društvo ni. Članarino lahko poravnate v društveni pisarni vsako sredo od 19, do 20. ure in na kreditnem oddelku blagovnice Vele v Domžalah vsak dan od 8. do 19.30 ure, ob sobotah pa od 7.30 do 13. ure. Izven tega časa je članarino mogoče poravnati pri: Janezu Vodlanu, Šolska ulica K), Rodica (724 8447, 041 754 973) in Jerneju Gradu. Dragomelj 129, Dragomelj (031 264 740). Zdravnica Breda Kokalj-Limbek, dr. med. spec. internistka Domžalski dom srca Z novim letom je zdravnica Breda Kokalj-Limbek svojo interni-stično ordinacijo iz zdravstvenega doma preselila v nove prostore na Vodnikovo ulico 3a v Domžalah (v bližini doma upokojencev za galerijo Lenček), kjer bo tudi v prihodnje skrbela za bolnike, ki imajo težave s srcem, diabetike, pa tudi športnike. Tako v njeni internistični ambulanti lahko opravite vse preglede v zvezi s srcem, klinični pregled EKG (tudi 24-urni), ter obremenilne teste na kolesu. V zvezi s sladkorno boleznijo lahko opravite celodnevne meritve sladkorja, poskrbijo pa za vaše ožilje, predvsem pa želijo s pravočasnim odkrivanjem sladkorne bolezni zagotoviti pravočasno in prijazno obravnavo. V stavbi, za katero si zdravnica želi, da bi postala DOMŽALSKI DOM SRCA, je odprta tudi samoplačniška der-matološka ambulanta, v kateri asisl. mag. Nada Kecelj-Leskov-šek, dr. med. spec. dermatologije, poskrbi za vaše težave z obolenji kože, krčnih žilj, arterij na nogah, oskrbi pa tudi razjede na nogah pri diabetikih. Internistična ordinacija, v kateri načrtujejo v kratkem tudi ultrazvok srca, je odprta vsak dan od 8. do 15., ure, ob ponedeljkih od 13. do 19.30. ure, pa tudi po dogovoru. »Upam, da bodo pacienti z novo ordinacijo v centru mesta, z ureje- nimi parkirnimi prostori ter lahkim dostopom zadovoljni,« pravi ga. Kokalj Limbck in pove, da ima dve veliki želji. Prvo, da bi ordinacija postala DOMŽALSKA HIŠA SRCA, zbirališče koronarnih bolnikov - po infarktih in operaciji srca, ki bi v koronarnem klubu, prostore bi lahko imel v kleti hiše, zagotovili rehabilizacijo in prilagojeno kvalitetno vadbo pod nadzorom, saj je to za ozdravitev teh bolnikov zelo pomembno ter se z. ustreznim gibanjem življenje lahko zelo podaljša. Druga pa je povezana z organizirano skrbjo za pravilno športno vzgojo vseh generacij. Sama je namreč športnica in zato dobro ve, da mora vsak človek gojiti sebi primeren šport oz. redno rekreacijo, ki zelo velikokrat pomagata, da človek lahko živi aktivno in lepo življenje do pozne starosti. OBVESTILO INTERNISTIČNA ORDINACIJA DOMŽALE KOKALJ-LIMBEK BREDA, dr.med.spec.internistka se je preselila na Vodnikovo ulico 3A v Domžalah Lokacija ambulante |e * bližini Doma upokojencev za galerijo Lanček nasproti plcerlje Rustlkana V istih prostorih je odprla samoplačniško DERMATOLOŠKO ambulanto asist.mag. NADA KECEU-LESKOVŠEK, dr.med.spec.dermatologije Naročanje na tel.: 01/7216 003 - Smučarski tečaj na Krvavcu ŠPORTNO dri ISTVO SONČEK V času zimskih počitnic, od ponedeljka, 20. 2., do četrtka, 23. 2. 2006, bomo na Krvavcu organizirali začel ni in nadaljevalni letaj smučanja (cBrvinga) za otroke stare od 6 do 14 let. Odhod avtobusa je vsak dan ob 7.30 iz. Domžal (izpred OS Domžele) prihod pa ob 14.00. Z otroki bomo delali izkušeni učitelji smučanja, (ena tečaja, ki zajema 4-dnevno smučarsko vozovnico, prevoz, in učenje smučanja znaša 23.000 SI I PRIJAVNICA prijavite se lahko: -preko laxa: 01 / 7227 317 - po e-mailu: sd.soncek@gmail.com - preko (iSM na: 031-1X5 120 ali 041-853 071 Svojega otroka, prijavljam na smučarski tečaj na Krvavcu od 20.2. do 23. 2. 06. Stroške tečaja bom poravnal-a v ponedeljek, 13.2.06 v prostorih Zavoda za Spori Domžale (Kopališka 11; poleg bazena) med 17.00 in 18.00 uro. datum rojstva: DOSEGLJIV TELEFON: moji; i'ri;dznan.ii; smučanja: E-mail: NASLOV: Datum: Podpis slaršev: OBJAVE )_.........-V^-p Na podlagi 43. člena v povezavi z 49. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) in v povezavi z 31. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. 58/03 - ŽZK-1) in na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. 58/03 - ZZK-I) minister za okolje in prostor sprejme SKLEP o javni razgrnitvi predloga strokovne rešitve poteka trase prenosnega plinovoda M2/1 Trojane-Vodice pri Ljubljani, okoljskega poročila in revizije okoljskega poročila in SKLIC 2. prostorske konference i. Minister za okolje in prostor odreja javno razgrnitev: 1. predloga strokovne rešitve poteka trase prenosnega plinovoda M2/1 Trojane-Vodice pri Ljubljani, ki gaje pod številko naloge 5628 februarja 2005 izdelal 1,1 IZ, d. d., I jubljana (v nadaljnjem besedilu: predlog strokovne rešitve); 2. okoljskega poročila za celovito presojo vplivov na okolje za državni lokacijski načrt za prenosni plinovod M2/I na odseku med Trojanami in Vodicami pri Ljubljani, ki sta ga pod številko naloge 5778 oktobra 2005 izdelala LUŽ, d. d., Ljubljana, in IBE, d. d. Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo); H i^^iV* Z^"""llia»^ MfJ^l^ii ^^ll^*^^^ INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, i 234 Mengeš Telefon: 01/72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38*015 V KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na telefonsko številko 01/5655 120 r......r==ar==\__ AS Domžale BUS d.o.o., Ljubljanska c. 1,1230 Domžale Tel.: 01/721 15 10, fax: 01/721 61 82, as.d0m2ale-bus@si0l.net K sodelovanju vabimo učence, ki bi se želeli izučiti za naslednje poklice AVT0KLEPAR - OBLIKOVALEC KOVIN in AVT0LIČAR Nudimo vam sklenitev pogodbe za čas Izobraževanja, možnost opravljanja praktičnega pouka in v primeru dogovora zaposlitev po opravljenem šolanju. Za dodatne informacije pokličite na zgoraj navedeni telefon. 3. revizije okoljskega poročila, ki stajo avgusta-septembra 2005 izdelala okoljska izvedenca mag. Zoran Stojič in mag. Martin Žerdin ter 4. povzetka za javnost. Gradivo iz prejšnje točke tega sklepa bo javno razgrnjeno od 23. januarja 2006 do 23. februarja 2006, in sicer: - na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor. Dunajska 21, Ljubljana, - v prostorih Občine Lukovica, Lukovica pri Domžalah 46, Lukovica, v prostorih Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, Domžale, - v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, - v prostorih Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš, v prostorih Občine Komenda, Glavarjeva cesta 104, Komenda in v prostorih Občine Vodice pri Ljubljani, Kopitarjev trg 1, Vodice. Javne obravnave bodo potekale: dne, 30. januarja 2006 z začetkom ob 17.00 v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika, Lukovica 46, Lukovica, - dne, 30. januarja 2006 z začetkom ob 19.00 v sejni sobi Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik. dne, 31. januarja 2006 z začetkom ob 17.00 v sejni sobi Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, - dne, 31. januarja 2006 z začetkom ob 19.00 v sejni sobi Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš, dne, 1. februarja 2006 z začetkom ob 17.00 v sejni sobi Občine Komenda, Glavarjeva cesta 104, Komenda in - dne, 1. februarja 2006 z začetkom ob 19.30 v sejni sobi Občine Vodice pri I jubljani, Kopitarjev trg I, Vodice. III. Med javno razgrnitvijo in javnimi obravnavami ima javnost pravico dajati mnenja in pripombe k predlogu strokovne rešitve in k okoljskemu poročilu. Pripombe in predlogi se do 23. februarja 2006 lahko podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, pisno ali ustno na javni obravnavi ali pa se pošljejo na elektronski naslov: gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki "Zadeva" navedejo ključne besede "plinovod: Trojane-Vodice". O pripombah in predlogih, danih med javno seznanitvijo, odloči pripravljavec državnega lokacijskega načrta po predhodnem mnenju pobudnika izdelave predloga tega načrta. Planinsko društvo Domžale vabi na GORNIŠKI VEČER (Id domzale z Ireno Mrak v Ženski vzpon na Gašerbrum II (8035 m). Večer bo v torek, 7. februarja 2006, ob 19. uri v veliki sejni sobi Doma športnih organizacij, Kopališka cesta 4 v Domžalah. Vstopnine ni. OPTIKA BRIOITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni čas od pon. do pet, od 10. do 18. ure. 40 let AMD ZVEZDA AVTOŠOLA AMD ZVEZDA Kategorije: B, C, £, EkB Urnik tečajev CPP: ■ 30.01.2006 ob 18.00 uri - 20.02.2006 ob 18.00 uri ■ 06.03.2006 ob 18.00 uri ZELO UGODNI ŠTUDENTSKI PAKETI! NOV O ! Simulacija i/pita na internetu. AMD Zvezda, PE Domžale, Ljubljanska cesta 87 (na lokaciji ZŠAM) Tel., fax: 01/721 31 80, GSM 041/518 726, e-pošta: amd.zvezda@siol.net, http://www.avtosola-amdzvezda.com IV. V času javne razgrnitve iz 1. točke tega sklepa imajo v postopku celovite presoje vplivov na okolje pravico dajati mnenja in pripombe fizične ali pravne osebe, ki imajo na območju, na katero se predlog strokovne rešitve nanaša, stalno prebivališče ali sedež ali v lasti nepremičnino, ter nevladne organizacije iz prvega odstavka 153. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št.'41/04). V. V času javne razgrnitve iz 1. točke tega sklepa Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, vabi na 2. prostorsko konferenco, ki bo potekala 13. februarja 2006 z začetkom ob 14.00 v sejni sobi Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor. Dunajska 21, Ljubljana, v podhodu. Na prostorski konferenci bodo predstavljene strokovne podlage za državni lokacijski načrt za prenosni plinovod M2/1 Trojane-Vodice pri Ljubljani. Nanjo so vabljeni zlasti predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj, organizirane javnosti in nosilcev urejanja prostora. Gradivo iz prvega odstavka te točke je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor. Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13.00 in 15.30, na sedežih Občine Lukovica, Občine Domžale, Občine Mengeš, Občine Komenda in Občine Vodice pri Ljubljani, in sicer med uradnimi urami, na spletnih straneh Urada za prostorski razvoj, http://www. gov.si/upr/aktualno.php, v rubriki Obvestila za javnost, ter na spletnih straneh Občine Lukovica, Občine Domžale, Občine Kamnik, Občine Mengeš, Občine Komenda in Občine Vodice pri Ljubljani. VI. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor (www.gov.si/upr). na spletnih straneh Občine Lukovica, Občine Domžale, Občine Kamnik, Občine Mengeš, Občine Komenda in Občine Vodice pri Ljubljani, v časopisu Dnevnik in na krajevno običajen način na radiu Hit v glasilu Mengšan in na lokalni televiziji TV Plus. Št. 350-10-5/2005-VC Ljubljana, dne 9. januarja 2006 EVA: 2006-2511-0062 ' Janez Podobnik minister za okolje In prostor (&\ Vabilo na ^Sr strokovna predavanja mu KKMUU mu Sedaj je pravi čas za strokovno izpopolnjevanje in nabiranje novih znanj iz kmetijstva, zato Vas vse vabimo na strokovna predavanja v domači in okoliške kraje, ki bodo: Datum Ura Tema Kraj Dob.KS Predavatelji 20.1.06 1 Oh Kvaliteta voluminozne krme z vizualnim ocenjevanjem krme 23.1.06 10h Vse o mlečnih kvotah Lukovica Prehrana krav molznic 27.1.06 10h Vzreja in prehrana telet Dob, KS Predstavitev novosti Jata Emone 3.2.06 lOh Načrtovanje kolobarja Dob, KS Travniški sadovnjaki, jagodičevje 6.2.06 lOh Gnojenje rastlin za SKOP KD Moravče Pogoji in določila SKOP 17.2.06 1 Oh Vodenje potrebnih evidenc na Dob, KS kmetiji in novosti v davčni zakonodaji Vsi prav lepo povabljeni! KSS Domžale: Irena Zlatnar. .I.SIatnar A.Zavodnik J.SIatnar KDJK M.Mis, M.Martinčič, I.Bantan A.Caf A.Zavodnik J.SIatnar V.Velikonja ing.agr. Vlada RS izdala Uredbo o zavarovanju gozdov Vlada KS je oktobra lani v 1: milnem listu (Ur. 1. RS št. 88/2005) objavila Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (v nadaljevanju Uredba) za območje celotne države. Na območju občine Domžale so z Uredbo razglašeni za varovalne obrečni gozdovi ob Kamniški Bistrici v k.o. Homec, Radomlje, Ihan Studa in Selo, kjer so izjemno (na 1. st.) poudarjene naslednje ekološke funkcije (varovalna, biotopska. klimatska) ter socialne funkcije (rekreacijska, estetska, funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot, funkcija varovanja kulturne dediščine), na 2. stopnji pa sla poudarjeni še hidrološka in higiensko-zdravstvena funkcija. Kot varovalne gozdove Uredba opredeljuje še ostanke hrastovih logov v Dragomlju. gozdni otok v Studi, gozdni otok pri De-pali vasi. ostanek ravninskega hrastovega gozda v Presojah (k.o Homec), osamelec Homški hrib ter ostanek hrastovega gozda v Nožicah (prav tako k.o. Homec). Največji kompleks razglašenih varovalnih gozdov v Občini Domžale predstavlja pas ravninskega gozda, ki se vleče od opuščenih glinokopov na Hudem preko Mlak (Blata) ter zajema celotne Češeniške in Prevojske gmajne do predvidene povezovalne ceste Zelodnik - Vodice na jugu ter občinske meje na vzhodu. Na tem območju so izjemno poudarjene biotopska, funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev, ter funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot. Na 2. stopnji je ob vodotokih in stoječih vodah v širini ene do dveh drevesnih višin poudarjena tudi hidrološka funkcija. V okolici naselij Radomlje. Turnše, CeŠe-nik. Dob sta poudarjeni še rekreacijska in higiensko-zdravstvena funkcija Zaradi erodibilnib oz plazljivih tal so kot varovalna opredeljena tudi nekatera najbolj strma pobočja v gozdnem predelu Kok>-vec, kjer je izjemno poudarjena funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev. Z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom je določen režim gosrjodarjenja z varovalnimi gozdovi, izvajalec tega režima in zavezanec za zagotovitev sredstev za stroške, ki nastajajo zaradi posebnega režima gospodarjenja. Lastniki varovalnih gozdov so za te gozdove oproščeni plačila davka na katastrski dohodek. Ce lastnik to zahteva, je razgla-sitelj - Republika Slovenija dolžan razglašeni gozd odkupiti. Bogdan Bartol *% "1 / mojaknjigarnaxom m Podarite (si) knjigo! Bogata izbira modnirfi^očnih oblek Udobni in elegantni pSm2ni čevlji Modni dodatki za popoln videz nev Obhajilne obleke *j Mercator Center Domžale Prireditve v februarju 2006 SREDA, 1. februar, ob 17. uri Otroška delavnica (naredimo si kazalo za knjigo in Valentinovo šatuljo). PETEK, 3. februar, ob 17. uri Otroška tematska delavnica na temo lutke pripovedujejo s pravljično uro. Izdelajmo si svojega JANKA IN ME I KO. SREDA, 15. februar, ob 17. uri Otroška ustvarjalna delavnica z naslovom ŠIVANJE SLIKE NA PAPIRJU. PETEK, 17. februar, ob 17. uri OTROŠKA ABECEDARNA IN POSLIKAVA ROK. Vsi otroci, ki se poleg igranja radi tudi kaj naučite, vabljeni na otroške delavnice. Naša risarka vam bo na roke naslikala vzorce in črke, ki jih boste želeli. SREDA, 22. februar, ob 17. uri Otroška delavnica z naslovom PUSTNE MASKE. Lahko si boste izdelali masko za žabo, zajca, princeso... PETEK, 24. februar, ob 17. uri PUSTOVANJE. Prireditev bo lokalnega značaja s TIC Domžale, WZ Domžale, ter pustnim društvom iz Domžal. Prireditev bo sestavljena iz glasbe in petja ter izbora najlepše maske. f LOTERIJA SLOVENIJE ■■■i i »VAfi | nioby I M-e- O t A M A rtZS KNJIGARNA VINTERSPORT 4§ mm ■•ima WE TM OSMA S!£« DOPOTMV P«»K1NS as- SimPCE -m 1.««. ■ 1 II V nedeljo, 12. in 26. februarja 2006, imamo odprto od 9. do 15. ure. SIEMENS Siemens pral.str. WM 12A160 Elektronsko upravljanje Zmogljivost pranja 5 kg Ožemanje 1200 vrt/min Fuzzy logic • prilagajanje pranja glede na vri in količino perila Prikaz poteka programa Program za ročno pran|e in za pranje volne Možnost vgradnje pod delovno ploščo Energijski razred: A Učinkovitost pranja: A Učinkovitost ožemanja: B Poraba vode: 491 Poraba el. energije: 0,95 kWh Glasnost pri pranju: 64 dB (re IpW) Glasnost pri olemanju: 72 dB (re 1 pW) SERVIS • TRGOVINA d.o.o. Candy sušilec CC 217 115 litrski boben, 7 kg sušenja, časovna nastravitev trajar)ja sušenja, temperatura sušenja 2+1 tipka za občutljivo perilo faza ohlajevanja, indikator zamašenosti indikator polnosti vode, energijski razred C, mere: 85x60x60 84 99.9GG 998 Panasonic Panasonic fotoaparat DMC FZ5 5 mlljonov točk, 12x optični, 4x digitalni zoom LEICA DC Vario-Elmarit objektiv 99.99G 84.490 TELEVIZOR PHILIPS 21 PT1820 ^7^.990 Panasonic Panasonic KX-TC0 150 Brezžični telefon, Zaslon: 12 znakov 20 melodij zvonjenja Imenik: za 20 vnosov Možnost ponovnega klicanja iste Številke (za 10 številk) Ostale funkcije: - ura, datum, alarm Ravna slikovna cev 55 cm, Crystal Clear za izboljšan prikaz slike, mono, 4W RM.' izhodne moči zvočnika, teletekst, samodejno iskanje programov, 100 programskih mest, stranski A/V priključki za kamero in slušalke izklopni časovnik, 1 Scart priključek 8.498 NAKUP NA 24 OBROKOV - TAKOJ DOMŽALE, Ljubljanska 92, tel.: 01 724 40 90, GSM: 041 613 555 Vse cene so v SIT in veljajo za gotovino. Možnost plačila preko potrošniškega kredita, trajnika, s plačilnimi karticami. Nekatere slike so simbolične. Za morebitne tiskarske napake ne odgovarjamo. Redne cene so priporočene maloprodajne cene po ceniku dobavitelja. Prisrčno vabljeni/