V Ljubljani, petek 10. marca l&22f. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 3* UredniStvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 360 Uprava: fri>nko. S. Telefon 44. isi se ne vračajo, m je priložiti znamk* za odgovor. 57. Št — 5. leto Naročnina za kraljevino SHS M«eečno 4S K. Letno 376 K. Inozemstvo: Mesečno GS K. Letno 816 K, Oglasi: enostolpna mrn vrsta 7a •nkrat 2"80 K, večkrat popust. Konferenca strokovnjakov male antante. PREHOD DELEGATOV V OFICIRSKI DOM V BEOGRADU. — RAZVRSTITEV DELEGATOV V ZBOROVALN1 DVORANI. Beograd, 9. marca. (Izv.) Pred otvoritvijo konfernce strokovnjakov *nale antante in Poljske se je nabralo mnogo občinstva pred poslopjem Oficirskega doma. S stolpa Oficirskega «oma so visele jugoslovanske, nad vhodom v poslopje pa dve srbski zastavi. — Ob 3.40 so začeli prihajati delegati Najprvo sta prišli v štirih kočijah romunska in poljska delegacija, po-01 Pa v dveh avtomobilih češkoslovaška in jugoslovanska. V sredini dvojne Oficirskega doma, je postavljena flojža zelena miza. Pri vhodu na levi od velike mize je miza za novinarje. Nasproti vhoda v dvorano so sedeži za Predsednika narodne skupščine dr. Ri-arja s predsedništvom skupščine, na-. alie za predsednika beograjske občine M nekatere svetnike ter za zastopnike industrijskih, gospodarskih, fi-ancnih.in kulturnih krogov. Na galeri-nasprotj vhoda sedijo diplomati, na galeriji pa občinstvo. — Ko sto-*° delegati v dvorano, so predstav- ljeni predsedniku narodne skupščine dr. Ribarju in ostalim prisotnim gospodom. Potem odidejo gospodje na dvorišče Oficirskega doma, kjer so jih slikali, ker zaradi slabega vremena to ni bilo mogoče v dvorani. Ko se delegati vrnejo v dvorano, zavzamejo odkazane jim prostore. Na desni strani dolge zelene mize sedi jugosl. minister za zunanje stvari dr. Momčilo Ninčič, njemu nasproti pa finančni minister dr. Ko-sta Kumanudi. Na desnici dr. Ninčiča sedi predsednik poljske delegacije Zdi-slaw Okenski, na levi pa predsednik romunske delegacije bivši finančni minister in bančni ravnatelj Ciriacescu. Pri Okenskem sedi predsednik češkoslovaške delegacije, beograjski poslanik Antonin Kalina, poleg njega pa romunski poslanik v Beogradu Emandi, ki prisostvuje konferenci kot gost, ker ni član romunske delegacije. Potem pridejo po vrsti vsi ostali člani vseh štirih delegacij. Pozdrav glasnikom mira in napredka. Govor zunanjega ministra dr. momCila ninCiCa za go. SPODARSKO KONSOLIDACIJO EVROPE. j %°£rad, 9. marca. (Izv.) Ko so de-Sfe * ma*e ailtante zavzeli svoja me-4® v dvorani Oficirskega doma je ob Mn rn^n^ster za zuaanje stvari dr. . °mčilo Ninčič izpregovoril tele beso-v francoskem jeziku: c Spoštovana •ospoda! Izredno sem zadovoljen, da °rem v prestolnici Srbov, Hrvatov in ‘pvencev pozdraviti zastopnike treh Prijateljskih držav, na katerih prijateljevo nas vežejo ne samo splošni inte-®si. ampak tudi globoko nagnenje, ka-«ro je ustvarila naša prošlost, izpolnje-.a s stoletnim trpljenjem. Naravno, to " Prvikrat, da smo se našli skupaj, da sporazumemo o zelo pomembnih . Prašanjih. Imam vtis, kakor da smo si ®. Mnogokrat drug drugemu prisrčno roko. Drug drugemu si nismo J** nikoli neznani, in ta konferenca do-T^nje, da mislimo še manj to ostati v ®°dočnosti. Bodočnost predstavlja za gotove težkoče. Kakor je rojstvo “aŠih držav bilo zvezano z velikimi temami, tako se tudi naša notranja konsolidacija nahaja v podobnih težkočah. jvar se tiče zunanje politike, stoje vse *|lri države na strani onih, ki so pomočili, da se je bilanca strahovite voj-nagnila na našo stran. To je bistvo razloga, zakaj se tako dobro razumemo in zakaj se je med nami tako lahko dosegla solidarnost. Današnja konferenca ie izraz te solidarnosti, ki nas veže v obrambi skupnih interesov. Hkrati pa je tudi izraz globokega prepričanja, da se bomo sporazumeli v ustvaritvi zveze za skupno postopanje v vrsti velikih vprašanj. Toda s tem delom ne mislimo koristiti samo sebi, ampak hočemo vzporediti svoje napore. Sporazumno z zavezniškimi silami, ki so sklicale konferenco v Genovi, bomo mogli bolje delovati v interesu gospodarske konsolidacije Evrope, kar je prvi pogoj našega lastnega razvoja. Naše delo bo olajšalo in omogočalo, da pride gospodarska konferenca v Genovi do pozitivnih uspehov, ki bodo tudi res omogočili gospodarsko obnovo Evrope. Mi nikoli ne mislimo na to, da bi omajali vzajemho zaupanje med vsemi narodi Evrope, ampak hočemo svoje napore strniti in energično delovati na tem, da se to zaupanje še poglobi. V Vas pozdravljam vestnike miru in napredka Evrope. In zato Vam želim, gospodje, da dosežete v svojem delu popoln uspeh. Govori poljskega, romunskega in Češkoslovaškega delegata. Beograd, 9. marca. (Izv.) Po pojavu dr. Ninčiča je govoril predsed-Poljske delegacije in poljski posla-v Beogradu Zdislav/ Okenski: prečna inicijativa kraljevske vlade, da ▼ Beogradu zbere gospodarske in finančne strokovnjake kraljevine SHS, * Le Havre in Urient je obrežni promet popolno-a ustavljen. Pravtako med Francijo J* Anglijo. Tudi v Južni Angliji je rti Af' rt \ 7 1 esnel močan vihar. Večina ‘a Primorana zateči se v ladij je zasilne lu- ke. O viharju poročajo iz mnogih krajev države. London, 9. marca. (Izv.) Vihar, ki je včeraj razsajal v južni Angliji in v Kanalu la Manche, je bil najmočnejši, ki se kdaj opazoval v tem kraju. Dosegel je hitrost 108 milj na uro. Dosedanja rekordna številka je bila 104 milje na uro. ANGLEŠKO - IRSKA POGODBA. London, 9. marca. (Izv.) Spodnja zbornica je v tretjem čitanju z 295 glasovi proti 52 glasovom sprejela zakonski načrt, ki daje angle-ško-irskt pogodbi pravno veljavo. KRALJ ALEKSANDER PRIDE NA BLED. Beograd, 9. marca. (Izv.) Pri par-lainetarni večerji se je kraij Aleksan.-der v pogovoru s slovenskimi poslanci živahno zanimal za razmere v Sloveniji. Izjavil je, da namerava priti poleti na Bled, da ga vidi tudi kraljica. NAPAD NA JUGOSLOV. KONZULAT V ZADRU. Split, 9. marca. (Izv.) Potniki iz Zadra pripovedujejo, da so bile predvčerajšnjim tamkaj protijugoslovanske demostracije, pri katerih je ljudstvo udrlo v jugoslo%'anski konzulat in poškodovalo pohištvo. Konzul slučajno ni bil doma. Slugo so nagnali iz stanvanja. DEMONSTRACIJE V ZAGREBU. Beograd, 9. marca. (Izv.) Prt včerajšnjem pogrebu obešenega atentatorja na ministra Draškoviča Alije Alijagiča je prišlo snoči do demonstracij, pri katerih je morala nastopiti policija. Pfi tem so bile tri osebe lahko ranjene. Mir se ni resno kalil. FINAČNI MINISTER JE ZA MORATORIJ. Beograd, 9. marca. (Izv.) Ako pride do krize, bo izbruhnila, kaker se zatrjuje v poitičnih krogih, zaradi stališča finančnega ministra. Dr Kumanudi noče namreč definitivno umak-, niti svojega predloga glede moratorija, kar je 2elo ozlovoljilo ladikalske kroge. VLADNI USPEH PRI VOLITVAH V ROMUNIJI. , Bukarešta, 9. marc3. (Izv.) Dosedanji rezultati zborničnih volitev zagotavljajo vladi uspeh. Kako so volitve uspele, se bo moglo končnove!javno ugotoviti sede koncem tega tedna, NOVOIMENOVANI NADŠKOF V MILANU. London, 9. marca. (Izv.) Kakor poročajo iz Rima, je papež imenoval mons. Tossija za nadškofa v Milanu. AMERIKA SE NE UDELEŽI KONFERENCE V GENOVI. London,. 9. »iiarca. (Izv.) Iz Wa-shingtona poročajo: Vnoti, v kateri izjavlja Amerika, da ?e ne udeleži mednarodne gospodarske konference v Genovi, omenja vlada Zedinjenih držav, da je udeležba Amerike na kakršnikoli evropski konferenci nemož-na, ker meni, da so evropski narodi popolnoma zamudili, uporabiti sredstva, kibi mogla ozdraviti opustošenje, ki ga je povzročila vojna, in ustaliti gospodarsko življenje. — — Zedinjene države so tedaj zavrnile povabilo, da se udeleže gospodarske konference v Ge-i novi. Moskva, 9. marca. (Izv.) Ljenin je imel dne 6. t. m. na kongresu kovinskih delavcev v Moskvi govor o nameravani gospodarski konferenci v Genovi in ulogi, ki naj jo tam igra sovjetska Rusija. Izrazil je upanje, da mu bo možno, odpotovati v Genovo in se udeležiti te konference. Kakor vse kaže, bo mogel Lloyd Georgeu povedati, da se z Rusijo nihče ne bo šalil. Borzna poročila. Curih, 9. mavca, (izv.) Devize. Curih 2.055, Nev York 615, London 22.51, Pariz 46.15, Milan 26.15, Praga 8.35, Budimpešta 0.68, Zagreb 1.75, Varšava 0.11, Dunaj 0,08, avstrijske krone 0.075. Berlin, 9. marca. (Izv.) Dunaj 3. 73, Budimpešta 32.06, Milan 1268.70, Praga 406.80, Pariz 2242.75, London 1096.40, New York 249.75, Curih 4870.10. Prusa, 9. marca. (Izv.) Dunaj 0.73, Berlin 24.675, Rim 317, Budimpešta 7.85, Pariz 558.50, London 271, Ne\v Vork 62, Curih 1210, avstrijske krone 0.73, italijanske lire 314. Dunaj, 9, marca. (Izv.) Devize, Zagreb 2448—2452, Beograd 9770—9790, Berlin 2884.50—2890.50, Budimpešta 948.50—951.50, London 31.840—31.860, Milan 36.690 — 36.710, New York 7298—7302, Pariz 65.380 —65.420, Praga 11.827—11.833, Sofija 4895 —4905, Curih 141.475—141.525. Valute: dolarji 7258—7262, bolgarski levi 4695^705, angleški funti 31.390—31.410, francoski franki 64.780—64.820, italijanske lire 36.190— 36.210, dinarji 9790—9810, romunski leji 5475—5485, švicarski franki 141.225— 141.275, češkoslovaške krone 11.797—11.803, madžarske krone 958—961. Beograd, 9. marca. (Izv.) Devize. Pariz 579, Ženeva 1387.50, Milan 330, Praga 120, Berlin 28, Dunaj 1.02. Zagreb, 9. marca. (Izv.) Devize. Dunaj 4.05—4.15, Budimpešta 40—0, Bukarešta 230—0, Italija 1380—1400, London 1350—0, Praga 491-^500, Sofija 190—0, Švica 0— 6000, Varšava S—0. Valute: ameriški dolarji 250—270, češkoslovaške krone 430—470, carski rublji 0—30. romunski leii 225—240. Ruska emieradia. Po oktobrski revoluciji 1017 so pričeli ruski meščanski krosi trumoma zapuščati Rusijo. Deloma so se takoj podali na zapad, deloma pa so se zbirali okoli kontrarevolucijonai-nih armad Dekina, Kplčaka, Kornilova, zlasti pa Wrangla. Ko so rdeče armade porazile te kotrarevolucijonarne armade, ki jih je podpirala v prvi vrsti Francija, so se ruski emigranti razlili v širokem toku preko cele Evrope. Ustanovili so svoje organizacije po vseh večjih evropskih centrih. Z rešenim premoženjem so pričeli ustanavljati svoje liste in organizirati boj proti sovjetom. V emigracijo so šli tako najbolj desno stoječi krogi, ki si žele zopetno upostavitev ruskega carizma. Teh najdemo mnogo v Nemčiji. Ti skušajo vzdrževati stike z nemškimi monarhističnimi krogi in z ljudmi okoli bivšega Ludendorfovega generalnega štaba. Prijatelj teh emigrantskih krogov je tudi Spalajkovič, bivši srbski poslanik na ruskem dvoru. Druga skupina emigrantov, to so ruski gospodarski krogi, industrijci, trgovci in bankirji, ki so se naselili zlasti v Franciji in Angliji in ki so imeli svoje politično zastopstvo v kadetih in njihovem vodji Miljukovu. Tudi ti krogi še danes stoje na čisto intransingentnern stališču napram sovjetski Rusiji, kar so pokazale zlasti resolucije ob priliki neke konference, ki se je. vršila z ozirom na novi kurz gospodarske politike boljševikov. In končno pridejo še socijalitični emigranti, menševiki in socijalni revolu-cijonarci, ki so se v veliki meri naselili v Nemčiji in na Češkem. Ruska emigracija ni enotna, razcepljena je v razne struje, ki vse stoje v ostrem nasprotstvu s sedanjim sovjetskim režimom. Ali dočim streme eni za tem, da se upostavi v Rusiji zopet carizem, so ostali za to, da postane Rusija demokratična meščanska republika in zahtevajo likvidacijo sovjetov in sklicanje ruske konštituante. Štiri leta že čakajo emigranti na vrnitev. Eni so računali na to, da se sovjetski režim ne bo mogel držati niti teden dni, drugi so upali na Denikina, Kornilova, Kolčaka, Wrangla, Francijo, Poljsko. Ali vse te nade so se razblinile. Mesto da bi se razkrajal sovjetski režim, se je vedno bolj utrjeval. Prišla je grozna katastrofa na Rusijo — glad. In zopet so narastle nade emigrantov, da se sedaj bliža koneejla sovjeti ne bodo kos nadčloveškim nalogam, da mora priti do kaosa in razkroja. Ali tudi to poslednje upanje se ni izpolnilo, Ljenin je ostal in danes ga vabijo velesile v Ženevo. Anglija, Italija, Nemčija in nebroj majhnih držav je sklenilo z Rusijo trgovske pogodbe, druge trgujejo s sovjeti že dolgo, četudi ni pogodb. Oficijelno še sovjeti niso priznam, ali kljub temu igrajo v mednarodnem gospodarskem in političnem življenju že zelo važno ulogo. Svet ne more več mimo in preko sovjetske Rusije. Zato jo vabijo v Ženevo. Stvari gredo svojo ravno pot. Vse to seveda ni ostalo brez upliva na rusko emigragracijo. Ona se razkraja. Razkraja se, ker nosi emigrantsko življenje že samo po sebi v sebi klice razkroja, če traja dolga leta. Ali poleg tega gredo le h koncu denarna sredstva in upanje na upostavitev starega režima postaja od dne do dne manjše. Doživljamo, da se prično emigranti vračati.Tako se je n. pr. vrnil poleti šef utrdb \Vranglovih armad m Krimu in stopil v službo sovjetov. Svečano je izjavil svoje obžalovanje, da se je motil, ko se je boril na Krimu misleč, da služi ruskemu ljudstvu, pa je spoznal, da je služil francoskim interesom in neprljateljem Rusije. Znamenja kažejo, da stojimo pred preokretom ruske emigracije in zdi se, da se bo v kratkem pričelo vračanje, kakor hitro bodo sovjeti internacijanalno priznani. Podpora bsbitam v Sloveniti. POSLANCA BRANDNER IN DR. HOHNJEC STA DOSEGLA, DA SE IZPLAČA BOLNICAM ZA PRVO SILO 1,600.000 DINARJEV. Beograd, 9. marca. (Izv.) Iz Slo- venije prihaja polno brzojavk na razna kompetentna mesta, v katerih se zahteva, naj se bolnice ne ukinejo. V zvezi s temi brzojavkami je narodno-socialjstični poslanec Anton Brandner danes dopoldne posetil ministra za narodno zdravje in imel z njim daljši pogovor v stvari ukinienja javnih bolnic v Sloveniji. Minister mu je dejal, da bo vlada prisiljena ukiniti še več bolnic, ker nima na razpolago potrebnih kreditov. — Poslanec Brand-n.er je nato s poslancem dr. Hohnjecem _ interveniral pri finančnemu ministru dr. Kumanudi ju, ki jima je odgovoril, da državni proračun ne nudi dovolj kreditov za vzdrževanje bolnic Poslanca sta opozorila ministra na ogorčenje, ki je zavladalo v Sloveniji zaradi zatvoritve javnih bolnic. Po daljšem porazgovoni je minister dr Kumanudi pristal na to, da da na razpolago 1,600.000 dinarjev za prvo pomoč bolnicam v Sloveniji. Po predhodnem sporazumu z ministrom #a narodno zdravje bo izdana naredba, da se že zatvorjene bolnice zopet cd-pro. — Akcija proti ukinjanju bolnitf se nadaljuje. Pasiist predsednik reike vlade. FAŠISTI POŽIVLJAJO NA ODDAJO OROŽJA. JUGOSLOVANSKE VLADE. INTERVENCIJA Pariz, 9. marca. (Izv.) Fašist, poslanec Giuratti iz Benetk in bivši kabinetni načelnik D’Annuzijev, ki ga je rimska vlada poslala na Reko, da se spozna s položajem v mestu, je bil v sredo proglašen za poglavarja reške vlade. Ta vest je politične kroge v Rimu zelo razburila. Listi pišejo, da ie italijanska vlada uvedla akcijo, da pripravi Giurattija do tega, da se odpove temu mestu. Zakaj ako ostane na svojem mestu, bi to utegnilo zelo neugodno vplivati na italijansko-jugoslovansko razmerje. Z druge strani opozarjajo na to, da dostojanstvo reškega guvernerja ni skladno z mandatom italijanskega poslanca. Rim, 9. marca. (Izv.) Da se vzpostavi red in mir na Reki, je vlada ukinila izdajanje potnih listin vsem onim osebam, ki niso reški državljani. Prebivalstvo mora oddati vse orožje, ki se nahaja v njegovi pos'esti. To se mora zgoditi v najkrajšem času. Iz mesta sc izženejo vse osebe, ki niso pristojne na Reko, ki so pa sodelovale pri poslednjih dogodkih. Rim, 9. marca. (Izv.) Stranka fašistov in odbor za narodno obrambo sta izdala proglas, v katerem poživljata prebivalstvo, da čimprej odda vse orožje, ki je v njegovih rokah. Rim, 9. marca. (Izv.) »Votoc piše, da namerava jugoslovanska vlada storiti energične korake v Parizu, Londonu in VVashingtonu, da Italija upošteva določbe rapallskega dogovora. List pravi, da jugoslovanska vlada ne sme pretiravati v tem oziru. Rim, 9. marca. (Izv.) Listi komentirajo dogodke na Reki in položaj, ki ie nastal vsled tega, različno. V splošnem poudarja, da je treba izpolniti rapallsko pogodbo. Milansko glasijo socialistov »Avanti« pravi, da je gospodarstvo na Reki popolnoma uničeno. Tvornicc več ne delajo in trgovijje so večinoma iprte. Trgovina z zaledjem je prekinjena, vsled česar je položaj postal zelo resen. List zahteva, da se čimprej obnove trgovinska pogajanja z Jugoslavijo in Češkoslovaško. Stran 9 Km atentatorja flliagifa. Doktor Ivo Politeo, zagovornik atentatorja Aliagiča je priobči] v »Slobodni Tribuni« ta-le članek: Predvčerajšnjim ob Šestih zjutraj je dokončal svoje šestindvajset letno življenje atentator Aliagič. V dvajsetem stoletju po Kristusu je moral poginiti nesrečni mladenič, da se izpolni prekrščansko, staro načelo, osvojeno po ministrskem svetu kraljevine SHS: »oko za oko, zob za zob, glavo za glavo«. In za dobro, častito glavo nacijonalnega jugoslovanskega človeka Draškoviča, je padla dobra, častita glava komunističnega idealista Aliagiča. Jugoslovani smo že od nekdaj gojili kult atentatorstva. V tem kultu je odra-stel tudi Aliagič. Pravnuk znamenitega Mahmud paše Fidaliča, ki Je v znanem pokretu igral veliko in glavno vlogo pri kapetanu Gradaščeviču (Zmaj iz Bosne), je podedoval po svojih pradedid uporniško kri in neustrašen značaj. Ta kri je zbudila proti nezakonitostim in preganjanjem, katerim je bilo izpostavljeno pri nas gibanje proletarij. in Aliagič je radi socijal. ideala postal to, kar je še danes živim generacijam naše nacljonalne borbe takorekoč ideal: postal je atentator. Vendar ta generacija je socijalnega borca sodila z drugim merilom, kot nacijonalne borce; sodila je strožje v nacijonalno mladi državi, kot je sodila tuja vlada v stari reakcionarni državi. Smrt na vešalih je bila poslednja nesreča, katero je Aliagiču prinesla usoda. Aliagič je rano in na zelo nesrečen način Izgubil mater. Dvoje svojcev — starejša sestra in mlajši brat — je bilo prepuščenih njegovi skrbi, Brat Alija je z očetovsko ljubeznijo za nje delal, pri-trgujoč sebi od ust, da daje nima. Vendar stradanja je bilo toliko, da mu je sestra kmalu podlegla in umrla, dočim je Alija nagrizla znana stara proletarska bolezen: jetika. V težki borbi za vsakdanji kruh je ta manuelni delavec delal tudi duševno. Alijeva izobrazba je presegala daleč ono, kar bi se pričakovalo od mizarskega pomočnika. V zaporu je pridno čital in to ne mogoče kakšne detektivske ali lahke romane, ampak predvsem težje stvari. Sam je prosil n. pr. da mu posodim Le Bonovo *Psihologijo grobov«. A ko sem mu ponudil Mereškovskega »Vstajenje Bogov« je odgovoril, da mu je delo že znano. Plemenite duša, polna opravičenega ogorčenja, ni poznala sovraštva. V delavskem gibanju ni spadal med kričače, hotel je le duševno dvigniti sebe in svo-ie druge^ ter iskreno pomagati. Njegov čin, ki se s stališča kazenskega zakona naziva zločin, ni bil motiviran s sovraštvom. Uničil je plemenito življenje, brez mržnje do Draškoviča niti poznal ga ni — toda uverjen je bil, da s tem pomaga preganjanemu delavskemu razredu in celi naši družbi. Pre-varil 59 je in je to tudi pozneje uvidel. Toda navzlic temu so ga naše žalostne politične in družabne razmere, katere je pazno zasledoval v temnici, tako ogorčile, da mi je nekega dne rekel: »Mislite si doktor, kar hočete, a ko vse to vidim, ne morem obžalovati svojega čina. Človeku ne preostaja drugega, kot da dela.« Ta vzklik je značilen za njegovo osebnost, je pa tudi značilen za nkše razmere. Razmer atentati ne bodo izboljšali, toda one bodo, ker so in dokler bodo pač take, vstvarjale naraven teren za atentate. Zato je tudi smrtna kazen, kot še en nameček v teh razmerah, ne samo nečloveška, ampak tudi nepolitična reakcija na atentate. Aliagič ni obžaloval svojega čina kot komunist, vendar obžaloval je Draškovičevo smrt kot človek. Aliagič je ostal človek do zadnjega trenutka svojega življenja. Oporoko tega siro- ............v" ■»■m ■ iri.iiii.i»—— H koncertu »Ljubljanskega Zvona, dne 13. t. m. v Unionu.) . zadnjič omenjene Dobroničeve tbirke je na vzporedu monotona »Uspavanka »z Kolašina v Črni gori. Dalje je zastopan 7. večjim številom iuedjimurskih narodnih pesmi. Vinko 2ganee, ki ga ljubljansko občinstvo pozna iz koncerta Seljakov in seljačic medjimurskih. Zelo goboko je občutena narodna »Jedna majka vumrla«. Zgončeve harmonizacije so originalne. Naš skladatelj Adamič je lansko k-to prepotoval vso Jugoslavijo in je ob tej priliki nabral fiebroj narodnih pesmi. Iz. njegove ■ zbirke 16 jugoslovanskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor, ki izidejo tudi v tisku je v vzpored vzetih 10 najznačilnejših. Poleg srbskih, bosanskih ter prekomur-sk.ih bodo morda najbolj zanimale be-lokr. nar., med katerimi zavzema naj-clločneiš'- meto »Černomeljsko kolo«, izrazita in vrlo posrečena skladba. Ponovno bomo poslpšali Mokranjeevega »Kozarja«, mešan zbor, kakršnih premore jugoslovanska literatura le malo. Palje je prispeval Oskar Dev Koroško maka »e je glasilu: »vse mojo 2» gladite v Rusiji!« To ni bila poza ali gesta; to je bilo sočutje gladnega z gladnlmL Ko mu oblast ni hotela niti toliko odpustiti, da mu oblaii način usmrčenja — je imel on odpuščanje za one, ki so mu, izvršujoči svojo oblast, prisodili smrt. »Jaz Vam odpuščam, gospod predsednik!« — so bile njegove zadnje besede, izrečene brez najmanjše ironije. Zato so pa bile ironije poslednje besede sodišča izrečene dobremu če tudi nekaj časa prenapetemu mladeniču: »Krvnik, naj se izvrši pravica!« Vsak od prisotnih se je moral tisti trenutek zavedati, da se je tu izvršila osveta, ki ni pravica. Oblast in družba govori o osvetl, Aliagič o odpuščanju! Ta musliman je boljše kot oblast odgovarjal veri Kristusovi, ki ni bila njegova, ampak vera oblastL Mislimo o komunizmu kakor hočemo, priznati moramo, da je komunizmu v Jugoslaviji ustvarjen junak in mučenik. Kolikor sem poznal Aliagiča in kolikor spoštujem spomin njegove žrtve Draškoviča, sem uverjen, da bi Draškovič, če bi oživel in spoznal svojega ubijalca, odpravil ne samo obznano, ampak tudi smrtno kazen. Vežni nemiri. Trst, 8. marca. Pogreb komunističnega poslanca. V nedeljo je umrl v Trstu nedavno izvoljeni komunistični poslanec mestnega sveta, Rajmund Scabar. Včeraj popoldne ob 4. se je vršil pogreb iz mrtvašnic^ mestne bolnišnice na mestno pokopališče pri Sv. Ani. Sprevod je bil zelo impozanten. Videlo se je, da se je potrudila komun, organizacija, ki je priredila sprevod, da bo pogreb čim dostojnejši. Pred krsto so nosili člani raznih komun, krožkov prelepe vence in godba komun, mladinske organizacije je igrala žalne koračnice. Za krsto so stopali poslanci manjšine (komun.) in za njimi kakih 15 posl. večine. Pogreba so se udeležile tudi številne komun, korporacije ter mnogo občinstva. Sprevod se ]e pomikal od mestne bolnišnice preko trga Carducci (Barriera), po ulici Maddonina, kjer se nahaja »Delavski dom«. Na njem je bila razobešena žalna komun, zastava, ki so jo ob prihodu sprevoda povesili v pozdrav umrlemu tovarišu. Nato se je sprevod pomikal k Sv. Jakobu in od tu dalje na pokopališče k Sv. Ani. tf Izzivanje fašistov. 2e med sprevodom so pričeli fašisti izzivati. Ko se je pomikal sprevod mimo Sv. Jakoba, so vpili fašisti za pogrebci ter jih psovali. Govorili so žaljivo tudi o pokojniku in so se vedli naravnost pobalinsko. Skupina fašistov se je nahajala v mali kapelici cerkve Sv. Jakoba. Kaj so iskali tam, ni znano. Ali naenkrat in brez vsakega vzroka so udrli iz mrtvašnice in bežali gologlavi in s samokresi v rokah proti trem mladeničem, ki so kraj ceste gledali sprevod s klobuki v rokah. Mladeniči, ki so bili bržkone komunisti so skočili preko zida in bežali pred oboroženimi fašisti preko vrtov. — Cemu niste izprožili! — so se jezili poslednji fašisti na prve. Postreliti bi jih morali ko pse! Da bi bil jaz prvi!, tako so govorili, ko so se vračali proti cerkvi. — Nato so se zbrali in odšli proti ulici Maddonina, kjer se nahaja »Delavski dom«. Ko so prišli do delavskega poslopja, so pričeli kričati na vse grlo, nar odstranijo komun, žalno zastavo. Ker $** to ni izvršilo tako naglo, so pričeli ti fa-šistovski tolovaji brusiti kamenje v okna. Da bi ne bilo hujšega zla, so komunisti sneli žalno zastavo. Fašisti pa še niso imeli dovolj. Zbrali so se v velikih skupinah in odšli zopet k Sv. Jakobu izzivat. Tako so napadli neko »Sem šev čez gmajnico« in gorenjsko »Prelepa je selška dolina«, J. Pavčič blagoglasno »Slovo«, Z. Prelovc: »Oj, Doberdob«, ki je nastala med našimi fanti v krvavih bojih na Doberdobu. Koroška je še zastopana s Hubadovo »Jedro uštno poleti«. Istra za Matka Brajše-Rašana iskreno »Lahko tebi dušo«. Na vsporedu so torej narodne pesmi iz vseh pokrajin jugoslovanske države, v kolikor so v tisku in v rokopisih na razpolago. Narodna pesem je izraz narodne duše. Karkoli je narod doživel in občutil, to je izlil v pri-proste verze, jim izmislil napeve, katere so nabiralci narodnega blaga zapisovali, harmonizatorji pa priredili za zbor. Iz narodnih pesmi južnih delov naše države veje žalost, saj je tam narod največ trpel. In kolikor gremo dalje proti severu, tem veselejša je narod. pesem, naša slovenska in posebno Koroška pa že skoro pod vplivom alpskih dežel. Vsekakor bo zanimivo poslušati narodne pesmi iz vseh pokrajin naše širne domovine, spoznati njih lepoto in na podlagi tega priti do spoznanja, da jugoslovanska narodna pesem v primeri s narodno pesmijo drugih narodov ni na zadnjem mestu. A. F. JUGOSLAVIJA* 10. marca 1922. HM——NIIN^r———NH—N———D Jugoslavija, kjer so mesta malo r*z" vita in skoro ni industrije, kjer torej prevladuje pasiven kmet9ki živelj, ki je v svojem bistvu reakcijonaren. 2*1 to tudi vidimo, da vlada v teh dveh deželah poleg Ogrske skrajno reakcijonaren režim. Pa tudi na češkem vpliva bližina Ogrske, ne toliko čeških deželah, kolikor predvsem o* Slovaško, kjer vlada istotako reakcijonaren režim. Tako izžarevajo temne sile, ki vladajo Ogrsko, svoj reakcijonaren vpliv tudi v sosednja dežele, kjer izzivajo istotako reakcijo. Kljub temu pa si leži danes reakcija na Ogrskem v laseh in so medsebojni boji precej ljtrti. V poslednjem času sp je to pokazalo zlasti po vprašanju novega volilnega zakon*, ki ga je vladna struja vsilila opozicij1 na diktatorski način. Živi še pač duh Tiszin. Ako človek prečita določbe novega ogrskega volilnega zakona, se pri; me za glavo in se mora vprašati, ali je to mogočo po svetovni vojni. Na Ogrskem je vse mogoče. Ljudstvo stoji na nizki stopnji političnega razvoja, vzgojeno v fevdalni odvisnosti še ne čuti potrebe, se poitično organizirati in se uveljavljati. Le tako j* možno, da ima Ogrska tak volilni red kot je naslednji: Volilno pravico ima vsak državljan, ki je dopolnil 24. leto in je najmanj že 10 let ogrski državljan, biva že dve leti v istem kraju in je končal štiri razrede ljudske šole. To znači * drugimi besedami, da je ljudstvo iz* ključeno od volitev. Izključeno j* predvsem delavstvo, ker le malo je delavcev, ki bivajo po dve leti v enem kraju. Izključeno pa je tudi kmetsko prebivalstvo, ker je šolstvo malo razvito in vlada med kmeti še razsežni analfabetizem. Izključiti delavce in kmete od volilne pravice, to je namen novega volilnega reda. Da se tudi pri volitvah’ zanese med ljudstvo Habsburška pto-paganda, zato skrbi volilni zakon, ki pravi v eni določbi, da se ne zahtev* dopolnjeno 24. leto od onih, ki imajo kako hrabrostno svetinjo ali pa Karlov križec. Volitve se vrše tajno samo v Budimpešti in po drugih mestih, po deželi pa javno, kar znači, da bodo prisiljeni tako voliti, kakor bo ukazal go-spod v gradu. Da, v Budimpešti te okolici se bo celo volilo po proporcu. V temnem srednjem veku so bfle volitve v angleški parlament bolj *vo-bodne kot bodo danes po svetovni vojni na Ogrskem. In vendar ima ta OgT9ka visoke in močne zaščitnike v ententi, predvsem v Franciji, ker Ogrska velja ** deželo reda. Pristaviti hočemo 9*010 to, da je bistvo tega reda v tem, d* more ententa svobodno in nemoten0 izkoristiti narode srednje Evrope-Čim večja je reakcija, tem večje je *** koriščamje. i vesti. časa, ko so se liberalci vezaU * Nemci, ali pa iz leta 1920. (JDS te SKSL Nar. soc. prav dobro vedo. kdo da je steber države, vedo P* tudi kdo je povzročil vseobči kaos in anarhijo pri nas in privedel dr* žavo na rob prepada. Tudi oba nar* soc. poslanca dobro vesta, kako oa' merava demokratsko-radikalni blo* nastopiti pri proračunu in pri v o te' nem zakonu, zato tudi na take izb\^ državotvorcev, če tudi v »Slove«' skem Narodu«, ni potrebno več 0 govarjati. — Ivan Deržič, naroda poslanec. X Pribičevič v zvezi s komuni* • Protičev »Radikal« je te dni Pr*u ^ pismo, iz katerega je razvidno, ^ Krsta Cicvarič vzdržuje zveze * ko>te nisti. V pismu je tudi rečeno, °a pošiljal denar dalmatinskemu nistu Milanu Obul jenu na ri<>b-»Beogradski Dnevnik« je nato P ^ čil odgovor Krste Cicvariča, v ka .gtfl0 le-ta potrjuje, da je to pismo P.gtoJn in da res vzdržuje zveze s komite^^j Obuljenom. Cicvarič mu _ 3e 30.000 dinarjev. Pravi, da ie v , St §tev. v, JUGOSL AVI J A “ 10. marca 1922. Stran. 3. val zvtze iu da iiii vadr^ujc s i'raii-cozom Souberera v Beogradu, katere-®u je dal 70.000 dinarjev. Znesek 50.000 dinarjev pa so dobili triie beograjski komunisti. Glede provenience tega denarja pravi Cicvarič, da ga je ttal iz lastnega žepa in iz svoje imo-vine za »neki velik in plemenit cilj« — Odkod je dobil Krsta Cicvarič ta denar? Od svojih osebnih prejemkov kot novinar jih gotovo ni mogel dati, ker za nameščenca s stalnimi prejemki, ki od svojih rednih dohodkov vendar ne more dati kar 150.000 dinarjev za^ take namene. Ne moremo si drugače misliti, kot da je ta denar prišel iz drugih virov. \;«hovr nam vsiljuje misel, d& je ta denar dal na razpolago minister Svetozar Pribi* čevič, ker rta s Krsto Cicvaričem velika prijatelja in je »Beogradski Dnevnik« njegovo glasilo. V kak namen je gospod Pribičevič — do tega zaključka mora pač vsakdo priti, da je denar šel skozi njegove roke —- dal gospodu Cicvariču to ogromno vsoto in zakaj ga je le-ta dal komunistom? Iz vsega tega se vidi, da morajo imeti demokrati gotove zveze s komunisti. Javnost pričakuje razjasnitve v tej zadevi. v Časopisni glasovi. »Slovenec.* Demokratski poslanec Sve-«War Gjorgjevič je predlagal, da je treba redukcijo uradništva izvesti na ta način, Ja se odstavi vse one kvalificirane uradnice, ki nimajo ljubezni do te države. Kot Protklržaveu element pa smatrajo denio-Mati vsakega, ki ni pristaš vladnih strank. Gjorgjevičcvega predloga ie bil, Javiti tudi v Slovenijo nekvalificirano TOsko uradništvo in gre njegov predlog za , da obvelja tendenca plemenske hegemonije. * Jutro* naglasa, kako potrebno bi bilo, se depolitizirajo strokovne organizacije, jočejo služiti svojemu namenu. Za nl i . ko se zanaša politika v strokov-OtSanteaclSe navaja -Jutrom akcijski od-* *h strokovnih organizacij, kjer a črno-modra-rdeča občinska koali-nahi izhodišče za koncentracijsko po- *>acuo akcijo. v [j, *®ov. Narod,* Velika drznost se nam spore^&ti Sokolstvo z Orlovstvom. Ono -.,7) nacljonalno inštitucijo s sijajno svojo !s*ov®Wti z odgrankom klerikalne Orlovstvo ni ničesar drugega P la Sij at Sokolstva. Orlovstvo je del klerikalne organizacije. Držijo se ga vsi grehi te stranke. Klerikalizem je sovražnik naše države, kakor je sovražnik vsake države, ki ga brezpogojno ne podpira. Kle-rikaci poznajo le pogojno državljanstvo. To obiležje klerikalne stranke spremlja tudi Orlovstvo. In sedaj prihaja dr. Korošec in j zahteva od vojnega ministra naše narodne j države in naše narodne armade, da ue sa- j mo ne sme nastopiti proti Orlovstvu, ampak da mora z njim enako postopati, kakor s Sokolstvom. To je predrznost, ki ji ne vemo para. »Novi čas.« V dobi političnih homatij iti ^materializiranih ljudi smisel za socijal-no delo vidno pojema, osobito v vrstah Izobražencev. Posebno velja to za socijalno karitaturno delo. To socijalno delo, ki se vrši tiho in brez hrupa, zahteva resnične ljubezni in požrtvovalnosti. Mi bi želeli, da bi se tega socijainega dela z ljubeznijo oklenili vsi krščanski ljudje, ki se jim sicer gabi javno delovanje v politiki, ki hočejo ostati daleč proč od gospodarskega dela, ki pa imajo plemenitosti dovolj, da na tihem doprinesejo svojo žrtev 2a socijalno šibke in bedne. la Gospodarstvo. pit 1 Prafenje nar, posl. Ivana Deržiča na ministra financ, ^ . ^škoslovaška in Madžarska dobi-.39 Preko Trsta pošiljatve tobaka za °]o potrebo. Te transporte odprav-ja v Trstu spedicijsko podjetje »Adri-Tako Čehoslovaška kot Ma-j^fska bi hoteli prevesti ta tobak rfeko juž. žel. in to radi hitrejšega Pjevoza itd. Južna železnica, obratno ravnateljstvo Ljubljana, teh pošiljk ne “©re sprejeti ker je po monopolskem *akonu prepovedan preko naše držaja sploh vsak fcl»ga. prevoz monopolnega t Omenjeno obratn. ravntelj. se je že Bovno obrailo na upravo monopola ministrstvo financ s prošnjo, da se Prevoz dovoli in je objednem dalo vla-yse garancije, da plača potrebno itd., tako da se prevoz izvrši Ofez vsake škode za našo držaVo oz. “jOnopolno upravo. Vse prošnje so dosedaj zaman. Postopanje imenovanih oblasti je naravnost nerazumljivo. Vsaka država mora vendar z vsemi sredstvi skrbeti za to, da dobi kolikor mogoče največ tranzitnega železniškega prometa iz tujih sosednih držav na svoje železnice. Samo naša vlada oz. oblasti so ravno nasprotnega mišljenja l Določbe monopolskega zakona prešnje kraljevine Srbije o prepovedi rnonop. blaga je danes naravnost škodljiva, če tudi priznavam, da je svoj čas pred svetovno vojno imela za kraljevino Srbijo zelo velik gospodarski in političen pomen. Iz navedenega sledi, da je potrebna nujna korektura monopolskih določb. Radi tega vprašam g', ministra financ: 1. Ali je voljan takoj ukiniti prepoved tranzita monopolskega blaga po naših jugoslovanskih železnicah? 2. Ali je voljan izdati poseben pravilnik za varstvo naših interesov pri tranzitnem prevozu monopolskega blaga po naših železnicah? Prosim, da mi g. minister odgovori ustmeno v skupščini. Ivan Deržič, nar. posl. Dnevne vesti. r. — Kralj pride zopet v Slovenijo. Kralj sMksander je povedal bivšemu ministru dr. Kramerju, da pride po poroki s kraljico v »•ovenijo, kjer mislita dalje časa bivati, po-na Bledu. ^ —■ Molite\‘ za državo. Ministrstvo ver Jezove zastopnike vseh verolzpovedanj, naj “Upno določijo molitev za državo. — Vsi Bolanct Sokoli. V Bojancih v krajni, ki je edina srbska vas v Slo-JJoiJU se je ustanovil Sokol. Vsi vaščani Pristopili k društvu in vsi šolarji so člani "»raščaja. tj. — Konec enega nekvalificiranih dejani 2* Pirkmajerja. Kakor izvemo iz dobro Točenih krogov, je bil preteklo soboto pred {“»ciplinarno komisijo popolnoma oproščen jjjvšl ptujski stražnik Orel. Kakor bo našim "tateljem znano, je tega stražnika v no-Tjnjbru lanskega leta razrešil njegove služ-66 Ptujski okr. glavar dr. Pirkmajer, ko se ie pri poznih nočnih urah v sladkem J™Ienem stanju zahotelo še nekoliko pomokati Mislimo* da Je sedaj tudi dolžnost 'jade, da d& omenjenemu stražniku zado-penje ter mu povrne stroške, katere je Ptel z ločenim življenjem od svoje družine, 2 *a ie povzročil samo nekvalificiran na-**°P višjega državnega uradnika. ^ — Velik izum našega rojaka. V »Olas-uprave za zaščito industrijske svojl-V Beogradu od 1. marca t 1. št. 3. objavljen je patent za »meridijanso uro«, ka-Je izumil gospod Hilarij Vodopivec, “ačelnik ministrstva financ v Beogradu. Ta Peridijanska ura ima mehanizem sličen JJfonometru in se odlikuje s tem, da je na J*1®) Izvedena kombinacija grafičnih označb **ografičnlh (meridljanskih) dolžin zemlje * grafičnimi označbami časa; ta izum ob-dalje v tem, da meridijanska ura teče 'alno p0 astronomskem času gotovega ®eridl]ana (meridijana na nuli) to da se s £r«meščen)em grafičnih označb doseže, da „ja ura kaže čas katerekoli druge zemejj-^merldijanske) dolžine ta to točno do *ekunde ter da se z isto uro more določiti "grafična dolžina katerekoli točke na in sicer točno do 15 meridljanskih t i. one daljave, ki jo solnce v o*aevnem premikanju okoli zemlje prete-v eni časovni sekundi. — Na naši zemeljski širini (45 stopinj) 15 meridljanskih •esund odgovarja daljavi od prillčno 320 dl»i°V' ~ Vporaba meridijanske ure bo-2a čitanje časa, bodisi za ugotovitev L t -ne dolžine zemlje je zelo prlpro-v1 a izum ima izredno veliko praktično - »zn o st za morsko plovbo. Delegacija ministrstva financ v HUbljani objavlja uradno, da se smejo sta-9 »vinski potni listi (»točni pasoil) uporab- ljati poleg onih nove emisije, ki ie bila dana v promet dne 1. februarja 1922, samo do 1. aprila 1922. — Davka prosti, 6 odstotni, šestletni avstrijski državni zakladni boni. 1. februarja 11. je izšla nova serija 6 odstotnih avstrijskih državnih zakladnih bonov, serija 1922-1. Zakladne bone tudi te serije se lahko na četrt leta odpove. Opravljeni so z obrestnimi boni, kateri so 1. februarja in 1. avgusta plačljivi. Povračilo se vrši najkasneje 1. februarja 1928. — Povratni vizum se odpravi. Notranji minister je obljubil poslancu dr. Kukovcu, da se odpravi cokla glede povratnega vizuma. — Bolnice se ne zapro? Ker se likvidirajo za nadaljno zdrževanje javnih bolnic potrebna sredstva iz izrednih kreditov, ostanejo vse bolnice v Sloveniji odprte, četudi omejene Ie na nujne sprejeme. — Petdinarske bankovce morajo zopet sprejemati državne blagajne in davčni uradi do nadaljne odredbe finančnega ministrstva. —Za prehranitev Slovenije. MinisUs-stvo za soc. politiko je dovolilo 6 milijonov Din. kredita in 1 milijon Din. državne podpore za prehrano tistih slojev v Sloveniji, ki posebno težko občutijo draginjo. (Radovedni smo, kdo dobi pravico, določati najpotrebnejše sloje. Najbrže oddelek omenjenega ministrstva, katerega šef je g. Ribnikar. Op. ured.) — Na naslov orožniške brigade in pokrajinske uprave. Meseca novembra 1. i. se je zgodil v Grčevju pri Novem mestu žalosten dogodek, spopad med vinorejci, oz. njihovimi sinovi in finančno kontrolo, oz. orožniško asistenco Pri tem je bila ena oseba mrtva, druga, dasi popolnoma neprizadeta, pa ranjena. Ddgodek je zakrivila nejasnost v naredbi o kontroli in obdavčenju vina v kleteh. Nekateri fantle so hoteli kontrolo zabraniti, a finančni stražniki in orožniki so začeli križem po goricah streljati ter pri tem obstrelili nedolžnega moža vrh goric, ki niti slutil ni, kaj se godi pod njim. Vsa zadeva je nato zaspala, a prizadeti varnostni organi so ostali na svojih mestih, kar vpliva na itak slabo poučeno prebivalstvo zelo razburljivo. Javnost ima pravico zvedeti o izidu tozadevnih preiskav. Na kateri strani se je dognala krivda? — Visoka igra. V Novem Sadu je v neki kavarni policija aretirala kvartopirsko družbo, ki je obrala nekega beograjskega trgovca za 1 milijon dinarjev. — Vlom v Osijeku. V Osjeku je bilo v noči od 28. febr. na 1. marca t. 1. vlomljeno y prostore tvrdke »Energos d. kali, nakar se je razglasila oprostilna razsodba. lesna družba »Drava« »e nadaljuje z zidanjem svoje »rekord-vile«, celo materijal so odpeljali. Stanovanjska komisija bi vendar morala kaj ukreniti, ker stanovanjska mi-zerija je zdaj bolj ko kdal prej akutna. Cas poletja bo kmalu minul, ako se zdaj kaj ne ukrene, potem bo drugo zimo grozna stanovanjska katastrofa. Drevesa od Pinter-Lenardove trgovine do frančiškanske cerkve bi morali odstraniti ali pa popraviti. To vendar ni nikak drevored, pa tudi ne promenadna pot. Človeku se zdi, ko pride iz kolodvora, kakor, da je prišel v kako vas. Pred Gotzom je drevored že umesten, ker je promenadni prostor tudi lep. Prepričan sem, da bi bilo v interesu trgovin in v interesu mesta, ako bi odstranili tista drevesa. Kako vse drugače izgleda hiša Centralne banke in sosednja, ker so odstranili tista drevesa. Kdor se hoče naužiti svežega zraka in sence gre v prvo ulico Razlagovo ali Maistrovo in bo med samimi drevesu Sploh bi morala biti vsa Aleksandrova cesta regulirana. Leva stran je kakor uničena od tistih dreves. Carinarnica. Mnogo se je že pisalo o mariborski carinarnici, mnogo upravičenega, mnogo pretiranega. Pisalo pa se ni v oddelkih, kjer so Slovenci, ker ni bilo potreba, ker ti, večinoma starejši, izkušeni, vestni uradniki in nižji uslužbenci, so svojo službo opravljal brezhibno in taktno. Posebno pa finančna straža. Od 1. t. m. pa so te stražnike odpravili od revizije, večinoma upokojili, druge spravili v druge oddelke, kjer ni tako neobhodno potreba starih izkušenih ljudi Na mesto njih so prišH k reviziji neizkušeni graničarji: Amavti, Srbini, Rusi, ki ne znajo ne pisati, ne brati, ne govoriti. Tudi številk ne poznajo. Kakšen kaos, kakšni neredi pa bodo nastali i* tega. beograjski vremenski proroki ne morejo slutiti, ker so njim enaki, ker so enega in istega testa, žalostna nam usoda! Takoj ob prihodu v Jugoslavijo bodo potnUsi čutili In videli, kam so prišli. Slučajno je med temi par Slovencev, ki so situacijo rešili, drugače bi bil polom !n kaos še večji. Star* Inteligentne stražnike po poklic«, ki » po 17 do 27 let in več vestno in brezhibno opravljali svojo službo in so bili v drugih šolah, kakor je sedanja, so upokojili, odpustili, vrgli jih z mnogobroino družino na cesto. Neuke ljudi pa so postavili na tako odgovorna mesta. Posledice se poznajo povsod- Ker graničarji ne morejo kontrolirati tovornih vlakov, ker nekateri ne poznajo številk, je zastoj vagonov. Te dni pa so morali zapreti baje neko tranzitno skladišče, ker je obolel uradnik, graničar pa sl ni znal pomagati Prej so finančni stražniki zmerom brez uradnikov tako delo opravljali. Cujemo, da je te dni neki višji funkci-jonar pregledoval mariborsko carinarnico. Upamo, da ni našel samo tuje, ampak tudi lastne grehe. Celie. Železničarski shod. Pokrajinski odbor koaliranih železničarskih organizacij za Slovenijo je sklical včeraj zvečer ob pol osmih v Mestnem domu v Ljubljani javen shod. Shod je bil Jako dobro obiskan; dvorana nabito polna. Shod je otvoril predsednik Blaž Korošec in podal besedo prvemu poročevalcu Beltramu. Nato je poročal narodni poslanec Ivan Deržič, ki je bil od zborovalcev živahno pozdravljen. Govorili so tudi Baznik, Oso-lin in Makuc. Na shodu je bila sprejeta ta le resolucija: Na javnem shodu v Mestnem domu v Ljubljani, dne 9.,marca 1922 zbrani železničarji vseh kategorij ogorčeno protestirajo proti brezbrižnosti vlade, ki z ene strani ni doslej ukrenila ničesar učinkovitega proti naraščajoči draginji z drugo strani pa rešuje bedo enega dela železničarjev, to je na-stavljencev z obljubami na povišanje dra-ginjsklh doklad, ki so popolnoma nezadostna, dočlm za delavstvo ni ukrenila ničesar. Tako se skuša z navideznim izboljšanjem položaja enega dela železničarska razbiti enotnost železničarskih vrst. Mesto zahtevanega prepotrebnega izboljšanja se železničarstvo izziva in izigrava. Pozivamo vlado, da z ozirom na kritičen gospodarski položaj celokupnega 2e-lezničarstva ugodi zahtevam, ki so bile že neštetokrat priznane kot opravičene. Izpred celjske porote. Zaradi goljufij« se je v sredo zagovarjal pred porotniki Gregor Kampuš. Dne 13. nov. 1920 Je poslal Ivan Markovič lesni družbi »Savinja« v Celju denarno pismo z 120.000 kronami. Dne 22. novembra ie Kampuš to pismo na g»-Ijufiv način na pošti v Celju dvignil in potem pobegnil v Avstrijo. Naše oblasti so ga pa izsledile. Kampuš je dejanje v zaporu sčasoma priznal. Vsled krlvdoreka porotnikov ga je sodni dvor obsodil na 2 to pol leta težke ječe. — V našem poročilu v v6e-rajšnji številki o obravnavi roparskega napadalca Korošca, se ima glasiti, da je roparski napad na Plahuto izvršil meseca no-vevtnbra 1920, ne januarja 1921, kakor st nam je pomotoma vrinilo v poročilo. Muzejsko društvo v Celju bo sklicah v kratkem občni zbor, ki bo izvolil razmetani primerni novi odbor. Nujno je potrebno, da pristopi k temu važnemu druStvu, kolikor mogoče največ članov. Prijavni urad v Celju Išče neko Am»« lijo Stamol, katera ima zveze z Wlener-Bank-Vereinom na Dunaju in Antona Ciz«, ki ima zvezo z avtomobilno prometno d. a. v Ljubljani. Nesreča. V celjsko bolnico so pripeljan v torek popoldne 15 letnega sina posestnika, gostilničarja in mesarja Franca Bro-zinšeka iz Rogatca, kateri se je ponesreči} pri nalaganju lesa na tamosnjl postaji, Zmečkalo mu je levo roko, zlomilo levo nadlehtnico, zmečkalo levo stegno to desno nogo. Umrlo je meseca februarja v Celju skupno 25 oseb. Od teh v mestu 6, r Javni bolnici 17 in 2 vojaka v vojaški bolnic!. Plul. Maribor. Nepomucky pred porotniki. Predvčeraj je bila porotna obravnava proti bivšemu carinskemu uradniku Fr. Neponiuckeinu zaradi poneverbe 40.000 Din Obsojen je bil na 2 leti poostrene ječe. Protidraginjski stiod koaliranih železničarjev se je vršil saoči v Goetzovi dvorani. Zidanje v Mariboru ie na mrtvi točki. Z zidanjem bi morali že začeti, ker je čas že davno ugoden, pa nobeden se ne gane. Govorili sc o zidavi vel»lf" palače Zadružne banke, o velikanskem hotelu na mestu, kjer stoji »Hotel Dunaj«, a vse spi. Celo Odstop magistralnih uradnikov. Kei se baje vrši preiskava proti gospodarstvu prejšnjega gerentstva enostransko, je večina magistratnih uradnikov odpovedala sužbe. Župan Lozinšek odpovedi ni vzel na znanje.......... ...................... Sokolstvo. Sokol II. naznanja, da Je prednjaški zbor z ozirom na težkoče temeljite priprave za letošnji vsesokolski izlet sklenil, da oni telovadci, ki bodo šele po 30. marcu t, L začeli redno zahajati k telovadbi, ne bodo pripuščeni k javnemu nastopu pri zletu. Paradnih Sokolov ne potrebujemo. % določba velja za člane ta članice, moški in ženski naraščaj. — Brat matrikar posluje v društvenih prostorih vsak ponedeljek, torek. četrtek in soboto; oni člani to članice, ki tega še niso storili, naj se čtmpreje zglasijo pri njem za vplačilo članarine in zlet-nega garancijskega fonda ter potrditev veljavnosti legitimacije. Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi v nedeljo dne 12. t m. ob 18. uri igro »Izdajalec«. Pričetek točno ob 18. url. , Vremensko poročilo. Ljubljana, dne 9. marca 1922. Krai I Ura (T M zraka It Ternji. zraka C ! Veto 11 OMsJiiost 0-10 ll Padavine mm Ljubljana i ^ I 7331 I 9-0 j jugo. zap. oblačno — 14 7335 j 8-0 i dež 1 21 733-3 7-8 »» oblačno Zagreb . 7 r 759-5 110 brez vetra n 1 20 Beograd 7 762-8 ' 11-0 jugo vzh. 1-0 Dunaj 1 7 758-4 90 zapad i dež j — Innsbruck 7 7592 50 brez vetra več. obl. 1 320 Praha 7 — „ M || 1 Z 11 Z — — Opomba: V Ljubljani barometer nestanov.. temperatura visoka, Stran 4 JUGOSLAVIJA*, 10 marca 1922. 57. štev. nova knjiga! Izš’a e v zs tožbi „Zvezne tiskarne" v Lju&liani Marijin trs 8* KARMEN novela Prosper M6rim6e-a pos*ovenH Vladimir Levstik. Dobila se v vseh kniisarnah. Cena broš. din. 7'50. C. N. in A. M. Williamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) »Oh — oprosti« je rekla naglo. »Slišala sem tvoj glas — pa sem mislila, da je nekdo pri tebi « Roger se ni spomnil, da je govoril glasno sam s seboj. Molčal je, do-čim je žena prekorač. sobo in sedla v naslanjač, ki ga je bila proglasila za »svojega«. Zrušila se je vanj, kakor bi ji bila odrekla kolena, in se ozrla v Rogerja. Očividno ji je bilo neznosno, ker ni hotel izpregovoriti?« »Cital si — pismo — ali sem te nemara zmotila?« »Nič važnega ni,« je rekel Sands in vrgel list na mizo. »John Heron piše, da sta že preveč oddana in naju ne bosta mogla posetiti v Nevvpor-tu. Po tonu pisma bi človek sodil, da je užaljen. Bržkone se je gospa He-ronova nadejala, da ji v prekipevajočih besedah izraziš svojo zahvalo za poročno darilo, in je naročila možu, naj mi da pod nos, ker si molčala.« »Heronove si povabil k nam?! Tega nisem vedela « •»Da, povabil sem ju,« jo je prekinil Roger. »Slišal sem bil, da prideta na iztok.« »Oh, Roger,jaz se ne bi bila mogla srečati ž njima! Ako bi se odzvala, bi bila morala reči, da sem bolna, ali pa odpotovati!« je vzkliknila Be-verley s prenaglico, katere se je očividno takoj skesala. »Kar veseli me, da sl nejevoljen na Herona — kaj ne, da ju ne povabiš nikoli več? Oprosti — saj mi ne zameriš? Ali sem te užalila?« »Ti moraš vedeti bolje od mene, ali si me s čim užalila ali ne.« »Kako misliš?« »Mari je treba še vprašati? Vrnil sem se z namenom, da ti ne porečem ničesar. Ce pa je tako, moram nekaj pripomniti: čudiš se, da sem povabil prijatelja v poset, ne da bi bil kaj povedal. To se pač ne strinja s tvojim lastnim ravnanjem. Čital sem večerni časopis, in -« »Oh, Roger! Mari je v časopisu ... o tistem ubogem dekletu in meni?« »To se ve! Ti in jaz ver dar nisva ničli, da se nihče ne bi zbrknil za naju.« »Ali meniš, da sem storila napak?« »Napak je težka beseda. Ravnala si nepremišljeno in brezobzirno na-pram meni.« »Kal tl more škoditi ubogo dete?« »To je na tem, kakšne sorte ,dete’ je! Morda veš ti o nji kaj ugodnejšega, nego poroča .Evening Star’!« »Nič drugega ne vem,« Jo rekla Beverley s tresočim glasom, »nego to, da se mi še nihče ni zasmilil bolj od nje, tako mlade in obupane, ko sem jo videla ležati v mlaki krvi.« »Tisto mlako si razmazala po novem avtomobilu, ki sem ti ga podaril! Mislil sem, da ga ceniš nekoliko bolj.« »Roger! Kaj je najlepši avtomobil v primeri s tem, da rešiš človeško življenje!« »Zato ni šlo. Počakala bi bila rm nuto, pa bi bili odpeljali dekle z re šilnim vozom v bolnišnico.« »Tam bi ji stregli brez ljubezni. Čutila sem, da se je hotela ubiti, ker ni nihče maral zanjo . . .« »Dekle, ki krade svojim tovarišicam denar, ne more pričakovati, da bi kdo maral zanjo . . .« »Oh, Tak to stoji v časopisu? Ne verjamem, da bi bila kradla. Poča kaj, da vidiš ubožlco, Roger.« »Nočem je videti. Zdaj, ko je tu, naj ostane, dokler ne umre, ali pa tako dolgo, da jo bo moči prepeljati. Okrutnež ne bom. Kakor hitro pa more, na} gre. Pri meni ni prostora za . . .« » . . . za sočutje ta zaupanje!« je izbruhnila Beverley. »Kako sl mogel izkati zaupanje meni, drugim pa ga odrekaš? Kakor ne vem jaz ničesar o tem otroku, tako tudi ti nisi vedel ničesar o meni . . .« »Ce je le res, da ne veš ničesar o nji!« Njegov glas je bil poln srdite trpkobe. »Kaj bi mogla vedeti?« je rekla žena. »Odpeljala sera jo naravnost domov; govoriti ni mogla ... ra zen par besedi . . .« »Zelo neverjetno se mi zdi, da bi se bila zavzela tako požrtvovalno za neznanko.« »Oh, zdaj te razumem! Ti misliš, da sem jo poznala ... že prej?« »Zdelo se mi je mogoče. Njeno ime mi je vdehnilo to misel. Slišal sem ga nekoč iz tvojih ust . . . ko si spala . . . Riley, ali tako neka ko.« V tretjem je oblila Beverley tista tesnobna, pogubonosna rdečica. Krvni naval ji je pognal solze v oči; njih čudno napeti pogled in trepeta nje ženinih ustnic je obnovilo v Ro gerjevem spominu njeno sliko, kakšna je bila tistikrat v vlaku, ko jo je prvič videl zardeti. »Vi ste edi ni, ki me zanima,« je dejala takrat — Je zdaj mu Je zvenelo v ušesih! —• in hkrati je zardela kakor mak. Tedaj je bil prepričan, da ni pustolovka. Zdela se mu Je preplašeno dete, in takšen Je bil njen izraz tudi zdaj. S sliko dekleta v vlaku pa se mu je zdramil še drug spomin. Tik poprej ga je bila vprašala, ali je imel radi nje kako nepriliko in ali se je kdo Izkušal zbližati 2 njim. Rekel je, da ni govoril z živo dušo razen nekega O’ Reillyja, kongresnega poslanca iz Kalifornije, ki je njegov oddaljeni znanec. Dejal je, da je O’ Reilly menda ne zanima? Baš tem besedam je sledil njen neobičajno prostodušni odgovor in tisto čudno zardenje. Ob tej misli je minila Rogerja vsa mehkoba. Kakšen norec je bil takrat, da ni videl zveze med imenom O’ Relllyja in Berverleyinim zardenjem! Menil je, da je najprej bleknila poklon in šele potem zardela, dočlm je hotela prekanjenka s poklonom le utemeljiti rdečico . . . Bog nebeški! Potemtakem bi bil Justin O’ Reilly tisti, pred katerim se je skrivala? . , .V, »Nemara Je bilo ime, ki si ga izrekla v spanju, O’ ReiUy?« Je vrgel ženi v obraz. Berveley je zbrala vse moči. »Tak ves ta čas,« je dejala, »ves ta čas si me sumničil! In Jaz sem bila tako srečna; mislila sem, da sl srečen tudi tl. V resnici pa je bilo baš tako, kakor sem se bala, da bo, ako postanem tvoja žena. Zdaj vidiin, da nisi zdržal preizkušnje!« »Zdržal sem jo*,« se Je branil Roger. »zakaj ljubil sem te tako, da ne more nihče bolj ljubiti. Vprašanje pa je, ali sl bila vredna moje ljubezni?* »To je trenutek, ki sera vedela, da mora priti!« je rekla ona. »Ako ne bi imela druge skrbi uego zase, bodi prepričan, da bi ti bila povedala vse. Najprej sem te posvarila, kako bo; povedala sera ti, da moram varovali svojo skrivnost, lie le za nekaj Časa, ampak za zmerom! Ako mi ne verjameš ako misliš, da sem se sriegala, ko sem rekla, da nisem dala svojega srca §e nobenemu možu . . . ako misliš, da lažem zdaj, ko tl pravim, da nisem nikoli prej slišala o tem dekletu, niti je nisem videla, dokler je nisem našla na cesti . . . potem lehko Izginem iz tvojega življenja ... potem lehko grem, še ta hip!« Počasi, s težko, ihtečo sapo, je izgovarjala stavek za stavkom in zrla pri tem naravnost v soprogove oči. Njen pogled ni vztrepetal, dasi je plaval v solzah. Po zadnjih besedah se je vzdignila in obstala pred njim, ki je sedel še vedno za pisalno mizo. r i .' Roger ji je vračal pogled za pogled, kakor bi hotel razbrati skrivnost, ki je bila zapisana s tajnimi črkami na dnu njene duše. Videl je, da misli zares, kar govori. Le besedo, in njiju poizkus bi bil končan, Sla bi. Zdelo se mu je, da ni bila njena krasota še nikoli tako plemenita in ženska, kakor v tem trenutku. »Ne hodi! je vzkliknil in skočil na noge. »Ne morem te pustiti Toda odraahiiila mu je. »NeU Je zahropla. »Ne morem ostati, ako čutiš do mene zgolj nekakšno ljubezen, drugače pa mi zaupaš ali ne zaupaš, kakor te je volja. Preveč te ljubim, da bi me smel sramotiti l Ali mi zaupaš, ali pa ne. Reci, katero je, da vem ostati ali iti.« »Zaupam ti! Zaupam! Ne morem drugače!« je bruhnilo iz njega. »Saj veš, da te ljubim bolj od vsega na svetu. Umorilo bi me, če bi te izgubil.« »Jaz, Roger, bi rajše umrla od bolečine nad tvojo izgubo, nego od te strašne muke, ako bi se ponavljala -----« »Ne bo se,« je rekel on. Saj sem srečen s teboj. Drug človek sem, odkar sem te prvič zagledal in vzljubil. Samo danes sem se tako pogrdobil. Odpusti mi, Bev — in Bog ti odpusti, ako — —« »Spet ,ako’?« »Ne — ne. nobenega ,ako’ več! Odpusti mi — to je vse!« »Oh, rada! Ne odpustiti bi bilo najtežje. Toda — ali moreva biti zopet srečna, kakor da se ni nič zgodilo?« ifl TiMŽc ljudi t V9«h deielah sveta uporabljajo is 25 l«t prijetno dišeči Feller-p „EIsaf!uld“ kot KOSMKT1KUM za nogo zob, sobnega tnesa, glave, kot dodatek k vodi sa umivanje, ter je radi svoiega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja naj-boljiega učmka. Ravno tako )e priljubljen kot krepko blago delujoče in vrle priletno sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa Je ranogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje In najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanja 1 Z zamotom in poštnino za vsakega: Za prodajalce: 32 dvojo ah 4 spej. steklenic«. , 168 K M , „ 8 „ w . 280 K 36 „ „ Ji.....................394 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor (Jenar naprej pošlje, dobi popust v naravi. PRJMOT: Elso oblit 2» kurju očosi 8 In 7 30 K I »Vi*\* * « MttfB J . • EUa mtntolni Jclinili 12 K; itlfia posipalnl prt-A»k 11 K: Pravo E(s» ribj« olje 86K; Elsa vodi n u«U SC K; ElM kolinsU* Toda 41 K; ElSf. iumskl jniria 41 K: Cly««rin 6 ln 30 K; Lysol Lviioform 90 K; Klneski t«j S K: Elsamrfrsn praioK 15 K; Strup 2a mvii m podgane8in 12K EUGEN V. FEILER, lekarnar, STUftlCA. donla, Eisatrs st. 357 Hrvatsko. Proda se: OGLJE prvovrstno bukovo, suho, za sukcesivno dobavo, »e proda večjo množino, tranko meja ali v a koti nakladalne postaje. Pismena vprašanja na »Poštni predal 43«, glavna pošta Ljubljana, 425 2000 kg KROMPIRJA IN OKROG 2000 kg SENA ZA GOVEJO ŽIVINO se proda. Naslov Vidmar Jakob (vulko pri Mokarju), Ižanska cesta 42. 424 LEPA, NOVA SPALNA SOBA še proda. Stari trg štev; 20, vrata štev. 1. 422 , ^meBmsBSsaesssBeaess sssm HIŠA Z GOSPODARSKEM POSLOPJEM, a obširnim živinskim hlevom, gozdom. Natančneje podatk* oaje 2 Tom. G rti, trgovina. Hradeckeia vas ^ PRISTNI LJUTOMERČAN novo vino, večjo množino, domač P J e na razpolago. Na željo vzorci. Nasi upravništvu lista. Kupi se: MALA HIŠICA, pritlična ali enonadstropna, v dobrem*1^ nju, ki ie stanovanje z dvema sobama kuhinjo takoj na razpolago, po moznosn malim vrtom, se kupi v Ljubljani predmestju. Navede naj se cena. Ponu Je poslati na upravništvo »Jugoslavije« »hiša«. KUPIM večio množino »Madriers« in »BastinM« smrekove in Jelkove deske, „\i paralelno p r i m a blago ob P r 0 2 » Zidani most proti Maribor u si dečih dimenzij: »Madriers« 75/220, 77J«** mm, »Bastings« 65/180, 63/178, 63/160 v dolžini 4 do 12 m. Dobava do mar« 1922, Ponudbe z navedbo cene, nakladam® postaje, čas dobave pod »Bois en uro 280 Slomškova ulica 27. 41* BOLJŠI HLAPEC zanesljiv In pošten se sprejme na večj« posestvo blizu Ljubljane. Plača po dogo« voru. Pismene ponudbe prosim pod »Za* nesljivs na upravo »Jugoslavije«. 41.1 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, 20 let star, bi rad preme« njal sulžbo. najrajši na deželi v večjo trga« vino. Ceni. ponudbe pod »Stanko« na upravništvo tega lista. 408 KROJAŠKI POMOČNIK za fino delo na dom se išče. Naslov ♦ upravi. ' DVA MLINARSKA POMOČNIKA dobra in poštena za umetni mlin proti do« bri plači in s hrano se sprejmeta. Zglasiti se Je: Peter Sušnik, Bistra št. 11, Borovnica. 357 Razno: PRODAJALNIŠKI LOKAL se odda takoj ali s L majem na Poljanski cesti V Ljubljani. Naslov pove sprav* lista. 403- •«O0 OEfflMS IVa^nifA » p0«8*10 že!eznico E I 1SU& kupi .pretnosokop. Ponudbe pod ..TRAČNICE" na poštni predal 74 v Ljubljani. mmmm* Stara vozna PORHIV&LB mm ali Šotorska pokrivala HM se iščejo v nakup. Ponudbe je nasloviti pod šifro .,Plahte“ na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. «■ !••• r# tena tistemu in knjigarna v UUBUJANI - Wolfova ulica štev. 1. Poštni predal 74. : :: :: :: :: Telefon 399. Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporočamo. Točna postrežba! Zahtevajte proračun! 9 Si e s Tratni in deske nr ilncn iti> n leinirclniiii “ 1 za izvoz v Italijo se kupijo. Ui JlIluU |lu H j|tJy|JUyIiiar 1JK • Ponudbe pod ‘Trami" na an. družba Aloma Compariy, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. Kostanjev lei prosto vagon in ▼©£}• množine v gozdu kupi J. Pogačnik, Ljubljana, Dalmatinova nlica Wl. Posredovalci se dobro plačajo. Igralne karte lin iti. Usi. ™ Glavna tobačna zaim m Potnike ■II 5 zastopnike iiio velika tovarna lik era, ruma, konjaka in ostalih splrituoza. Ponudbe a obvestilom, v katerem kraju potna reflektant največ muSterlj, poslati na naslov: Poitni predal it 41, Zagreb, glavna poita. DVE HISI, zidani in kriti 2 opeko, na dr-lavni cesti dve postaji od Maribora, s ‘/s orala njiv in sado-nosnikom. za obrtnike. Prva hiša cenjena K 90.000.—- druga hiša K 40.000,— Stanovanje takoj na razpolago. T udi pohištvo 11 hrastovega lesa se proda. Poizve se pri AL 3ev£enaku, sodarju v Slivnici pri Mariboru. HaiMiie Mine iu\ stenite in toni mil« ie „Morana.“ „MORRNH“ temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. «§° Naroča se pri Mar. Škrinjar, Trst." "• «*■« Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat Išče se ZASTOPNIK za JUGOSLAVIJO. Ponudbe direktno na zgornji naslov. Ulavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugosiavija«.- »»»»»g " Tiska »Zvezna tiskarna« v Uubli*®1