r m Delavska enotnost GLASILO GLAVNEGA ODBORA ENOTNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovini Enotnost, ki je bila na našem kongresu izražena, enotnost, ki je še ne pomnimo v zgodovini naše Partije, je poroštvo, da bo naša Partija hodila s še močnejšimi koraki naprej tako glede svojega lastnega razvoja, kakor tudi glede izgraditve naše nove socialistične domovine. (Zaključne besede tov. Tita na V. kongresu KPJ) Leto IV. Štev. 35. Ljubljana, 27. avgusta 1948. Cena 3 din V tekmovanju na čast I. kongresu Enotnih sindikatov iugoslaviie SOMRAŽNIK JE NA PREŽI - POOSTRIMO : i še a >tc ii to' 0 V' pl n 1 nit Izpolnjevanje sklepov V. kongresa KPJ najboljša priprava za I. kongres Enotnih sindikatov ZATO SVOJO BUDNOST Čedalje pogostejše obveze in tekmovalni pozivi številnih delovnih kolektivov jasno pričajo, da so naše sindikalne Organizacije že začele s tekmovanjem na čast I. kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije. V tem tekmovanju, ki se je začelo neposredno po izredno uspešnem tekmovanju na čast V, kongresa naše Partije, imajo naše sindikalne organizacije pred seboj jasen političen cilj in namen, ki obstaja v želji, da z izpolnjevanjem sklepov V. kongresa ponovno dokažejo svojo brezmejno vdanost, ljubezen in zvestobo naši voditeljici, herojski Partiji s tovarišem Titom na čelu, pod čigar vodstvom se z vedno hitrejšimi koraki bližamo socializmu. Da bi dosegle ta svoj namen, se naše sindikalne organizacije okoriščajo z bogatim materialom V. Kongresa ter se s to velikansko pomočjo pospešeno bore Za poglobitev ideološke ravni sindikalnega članstva. Sistematični študij materiala V. Kongresa bo v še večji meri seznanil naš delavski razred z zgodovinskim razvojem in vlogo naše Partije pred vojno, v ljudski revoluciji v naši osvobodilni borbi in v borbi za izgradnjo socializma. S takšnim temeljitim spoznavanjem našega zgodovinskega razvoja, ki smo ga dosegli pod vodstvom Partije, se še bolj krepi socialistični patriotizem naših delovnih ljudi ter njihova predanost in zvestoba naši Partiji, Študij materiala V. Kongresa nam obenem še bolj odpira Pogled v bodočnost, daje novih izpodbud in poraja v naših delovnih ljudeh še večjo pripravljenost za uresničevanje nadaljnjih nalog. V tekmovanju na čast I. kongresa Knotnih sindikatov se bomo na vsak ne-cm okoristili z bogatimi izkušnjami tek-njovanja za V. Kongres, jih še izpopolnjevali ter sprejeli kot stalno metodo nagega dela. ZAOSTRITEV RAZREDNE BORBE PROTI KAPITALISTIČNIM OSTANKOM V NAŠI PROIZVODNJI Tako se postavlja pred naše delovne lylektive naloga, da v borbi za uresničenje petletnega plana, ki razumljivo predstavlja izhodišče vseh naših nalog tudi v tem tekmovanju, še bolj dvignejo našo proizvodnjo, ker to v letošnjem letu še posebno zahteva zakonitost razvoja borbe za plan, To pa bomo dosegli le z zaostritvijo razredne borbe proti kapita-jjstičnim ostankom v naši proizvodnji, ki lih predstavljajo neupravičeno izostan-karstvo, nemaren odnos do dela. oportunizem, neracionalna razmestitev delovne sile, strojev, materiala, nepotrebno kzmetavanje surovin itd., kajti prav v Opravljanju teh ovir v naši gradnji socializma tiči izhodišče za razvijanje in kfepitev socialističnih prvin v naši pro-‘švodnji, za zniževanje proizvodnih stroškov, za uvajanje notranjih planov itd. SISTEMATIČNO PROUČEVANJE TEHNOLOŠKIH PROCESOV PROIZVODNJE Izkušnje iz tekmovanja za V. Kongres !*am pripovedujejo, da je ta razredna čorba najbolj uspešna v tistih sindikalnih podružnicah, ki so že spoznale po-:r6bo sistematičnega proučevanja tehnoloških procesov proizvodnje, ki dobro Čozaajo problematiko samih delovnih Jtest, ki vedo, da predstavljajo brigade, 5'evilke itd. v svojem bistvu socialisti-naš jutrišnji splošni sistem dela itd. ,e sindikalne organizacije so za to pralno položile težišče svojega dela nevredno na delovna mesta ter s studiem problematike in z organizacijo pro-'*vodnih posvetovanj v osnovnih proiz-v«dnih enotah, naslonjenih na osnovne VSanizacijske enote sindikatov, to je na ^dikalne skupine, ugotovile zgoraj nadene kapitalistične ostanke, jih začele čaičevati ter s tem dosegle pomembne UsPehe. Samo te sindikalne organizacije v okviru splošnih gesel lahko posta-re tudi precizirane politične agitacij-parole, ki so seznanjale delavce z tiho,vimi konkretnimi nalogami v raz-ien«n«ni»»n se takoj organizirajo novi tečaji, Delavstvu in nameščenstvu je treba prikazati važnost strokovne izobrazbe in napredka. K točki 6. — Zaradi točnejšeiga pov-prečjia najj se vzame odstotek izostankov (brez dopustov) v mesecu avgustu za bazo 100%. Posebno važnost posvetite sprejema nju in izpolnjevanju individualnih obvez posameznikov in brigad. Uspeh celotnega tekmovanja je odvisen predvsem od izpolnjevanja točke 1. in ?• tega tekmovalnega načrta. T0 so nekoliko izpremenjena pojas niila, ki so bila v tem smislu objavljena v »Ljudski pravici« dne 21. t. m. — Do konca t, m. naj se izvedejo vse temeljite priprave tako, da bo poročilo tekmovanja obsegalo rezultate predkongresnega tekmovanja od 1, septembra do 15, oktobra (ne od 20, avgusta, kakor je bilo objavljeno), da ne bo treba posebnega obračunavanja. Delavci in nameščenci — tekstilci in oblačilci, pokažimo s tem tekmovanjem našo borbo za čimprejšnjo izgradnjo socializma v naši domovini! Republiški odbor tekstilne in oblačilne zveze Slovenije človeškemu zdravju najbolj potrebna- in ko je prehrana na splošnem najbolj otežkočena. Taki investiciji ni treba, da se v enem letu izplača, v nekaj letih — kolikor zrl r že gorke grede — bo pa izdatek bogato poplača*. Drugo vprašanje, ki ga mora zopet le ekonom iniciativno pobreniti. pa je organizacija pomožne delovne sile. Jasno je, da je lahko stalno zaposlene na ekonomiji le strokovno osebje (okoli ena oseba na ha). Če bi se to ne upoštevalo, bi plače osebja pojedle vse dohodke ekonomij. Zato je važno za nizko ceno pridelkov, da se vsa v epi a dela, (rahla-nije zemlje, čiščenje plevela, okopavanje itd.) opravijo s pomožno delovno silo, ki se najame le za določeno delo in Čas. Vsaka sindikalna podružnica bo pokazala dovoli smisla, da priporoči svojemu članstvu, zlasti tistim, ki imajo od ekonomije neposredna koristi, (abonenti menze itd.) da s prostovoljnim delom opravijo talka dela. Toda ekonom mora vedeti, kdaj je tako delo potrebno, on mora vedeti koliko rok je potrebnih. Zato mora prav on vzdrževati tesni stik z vodstvom podružnice in ga pravočasno zainteresirati za organizacijo potrebnih ekip prostovoljnih delavcev. Načeli smo zaenkrat le io dvoje vprašanj, ki sta glavni pogoj za boljši napredek ekonomij. Gotovo je, da mora posedovati strokovno osebje ekonomij poleg marljivosti in vestnosti tudi dovoli strokovnega znanja, predvsem o pravilnem plodoredu, o kompostiranju in gnojenju, o pravilni nabavi in izboru semen, o žtvinogojstvu itd. Predvsem pa mora iniciativno nastopati pri upravi podjetja m sindikalni podružnici, da se omenjena osnovna vprašanja pravilno izvedejo. Sindikalne podružnice v podjetjih, ki imajo ekonomije, naj poisvete napredku ekonomij vso pozornost. Opozarjajo naj ekonome in uprave na vse pomanjkljivosti, ki jiih opažajo. V kolikor pa bi bila njihova opozorila neupoštevana, naj zadevo javijo Glavnemu odboru ESS, da bo ukrenil potrebno. USPEL PLENUM SINDIKATA PODRUŽNICE V CELJSKI CINKARNI Sindikalna podružnica celjske Cinkarne je imela plenum, na katerem je predsednik komisije za znižanje proizvodnih stroškov poročal o rezultatih, ki ji,h je dosegel delovni kolektiv pri ztii-žanju polne lastne cene. Pri finem cinku So presegli plan znižanja proizvodnih stroškov za 5,73%, pri cinkovem belilu za 9.45%, pri žvepleni kislim z* 3.03/o in pri cinkografskih ploščah za 35.02/«. Tudi obveznost o _ delovnih brigadah je Cinkarna prekoračila. Namesto 15, je organizirala 43 delovnih brigad. V dveh mesecih so člani kolektiva opravili 1075 prostovoljnih delovnih ur. Najbolj razveseljiva pa je številka o znižanju odstotka bolnih in plavih. Odstotek obolelih so znižali od 9.6% na 7.67% in odstotek plavih od 0.91% na 0,37%. K prvemu je prispevala predvsem ambulanta, ki si jo je uredila tovarna, p ojačan a kontrola na terenu in prepričevanje delavstva. K zmanjšanju števila plavih pa so pomagale kazni za stalne izostankarja, še predvsem pa prepričevanje in ideološko delo z delavci. V splošnem je II, plenum po občnem zboru pokazal lepe up eh e m pomeni velik korak naprej v socializem. Diskusijo so navzoči zaključili z novimi obveznostmi, in sicer: tekmovanje bo podaljšano do 29, novembra v vseh glavnih točkah, kakor v mesečnem preseganju plana za 5% in 90-odstotni udeležbi delavstva po štiri ure mesečno na prostovoljnem delu Ker je urejena sindikalna dvorana ter je n,a razpolago klavir, bodo člani zopet začeli s pevskimi vajami Plenum so zaključili z diskusijo o problemih v proizvodnji ip o izboljšanju delovnih pogojev v oddelkih. K. A. Na zveznih državnih posestvih je v letošnjem letu bila žetev zaradi širokih , agrotehničnih prijemov po kakovosti m ; količini bogatejša od lanske. Povprečen ; donos belih žit na posestvih je v lanskem letu znašal 12 centov, v tem letu pa je povprečje dvignjeno na 22 centov na hektar. Od celotnega letošnjega donosa belih žit je za seme izbranega čez 80%. Največji hektarski donos so imela kmetijska posestva »Belje« — 24 centov, in »Titova polja« — 26 centov na hektar. Tako visok donos na nekaterih parcelah teh posestev je redek ne samo pri nas, ampak v Evropi sploh, razen v Sovjetski zvezi. Na upravi »Sremski borac«, ki pri- ' pada posestvu »Titovo polje«, so na parceli 21 hektarov dosegli povprečen donos 40 centov pšenice na hektar, a na neki parceli 25 hektarov na »Belj-u« — 41 centov ječmena na hektar. Uspeh je tem večji, ker ti donosi niso doseženi na vzornih poljih, ki jih specialno goje, temveč na velikih parcelah, kjer so uporabljali nove metode dela in pravočasno izvršili žetjev, v času tako imenovane ‘ »voštanoj žetvi žita«, ko se j žito najmanj razsipala. S tako dobrim hektarskim donosom so zvezna kmetijska posestva dala našemu kmetijstvu, vaškim obdelovalnim zadrugam, majhnigi in srednjim kmetom mnogo večje količine izbranega semenskega belega žita kakor prejšnje leto In jim tako zagotovila kakovostno seme za bodočo setev. Za nadaljnje sistematsko povečanje proizvodnje žitaric na zveznih posestvih I in zaradi povečanja proizvodnje živinske | krme v gospodarskem letu 1948/49 bo uveden nov sistem sejanja travnih vrst, ki ga na splošno z uspehi uporabljajo v gospodarstvu Sovjetske zveze. Ta sistem bogati zemljišče z zelo važnimi sestavinami, ki so potrebne za dober razvoj žitaric in ostalih kultur. Drugo osnovno nalogo, kot je dvig živinoreje, so zvezna kmetijska posestva zadovoljivo rešila in dosegla lepe uspehe, Pol^g težkoč nabave plemenske živine so lahko že v letošnjem letu oskrbovala, p,a čeprav v majhnem obsegu, vaške obdelovalne zadruge in p lemen lina postaje. Tako imajo na primer za svoje potrebe 180 ovnov in 150 merjascev za opismenjevanje, do konca leta pa se bo to število še povečalo, Z nego in izboljšanjem hrane se je tudi produktivnost živine povečala. Tako je v lanskem letu na zveznem posestvu dajala ena krava povprečno 1507 litrov, letos pa 1938 litrov mleka letno. Pomanjkanje plemenskih ovnov na posestvih je zadrževalo oplemenjevanje domačih ovac, katerih volno lahko uporabljamo v tekstilni industriji za izdelavo kakovostnih tkanin, če se meša z volno »merino« ali z volno ovac drugih pa*®m. Na po«e* t viiih «o opil j 1* menjevanju več stotisočev ovac z »merino«, »karakti« ter ovni drugih pasem, katerih potomstvo bo imelo mnogo finejšo, za tekstilno industrijo uporabno volno. Prirastek živine na posestvih stalno narašča. Tako bodo to leto zredili 12-krat več govedi za klanje kot lansko leto. Samo v prvem polletju tega leta je bilo zrejenih tretjino več svinj za klanje kot lansko leto. Proizvodnja mleka se je od 5 in pol milijona litrov v lanskem letu povečala na približno 8 milijonov litrov v letošnjem letu. Na ta način posestva vedno bolj sodelujejo pri preskrbi mest s prehrano in tako pridobivajo vedno večji ugled. Zvezna posestva služijo našim delovnim kmetom in vaškim obdelovalnim zadrugam kot primer, kako je treba voditi kmečko gospodarstvo, uporabljajoč pri tem najboljše metode dela, zasnovane na rezultatih znanstvenih raziskovanj Z izpolnjevanjem plana kapitalne izgradnje na posestvih, s povečanjem inventarja, strojnega parka, s povečanjem osnovnega števila živine in z še zboljšano organizacijo dela bodo ta posestva postala vzor našemu kmetijstvu. Delovni kolektivi v počastitev I. kongresa ESJ Kolektiv železarne Zenica je na čast L kongresu Enotnih sindikatov Jugoslavije pozval na tekmovanje vsa železarska podjetja v državi. Tekmovanje bo potekalo v borbi za prekoračenje proizvodnega plana, znižanje polne lastne cene, prihranek surovin in pogonskega materiala, okrepitev delovne discipline zboljšanje kakovosti proizvodov itd. Delovni kolektiv (e tekmovalne obveze soglasno sprejel in poslal CO ESJ brzojavko, v kateri obljublja, da se bo boril za zmago v tekmovanju. Delavci Tobačne postaje v Skoplju so sprejeli predlog o predkongresnem tekmovanju. Obvezali so se. da bodo plan za avgust izpolnili s 106%, proizvodne stroške znižali za 3% in dvignili delovno disciplino. Delavci iz š»bca, ki so v tekmovanju na čast V. kongresu KPJ dosegli ogromne uspehe, že tudi tekmujejo na čast I. kongresu ESJ. Mladina tovarne »14. oktobar« je sprejela poleg obvez sindikalne podružnice še svoje obveze. Tekmovala bo za znižanje neupravičenih izostankov na minimum, čistočo strojev in najracionalnejšo it-vabo materiala. Tečaj za kvalificiran® ključavničarje bo obiskovalo 55 prekvalificiranih mladincev in mladink. Za izgradnjo industrijske šole pa bo mladin® prispevala 3000 prostovoljnih ur. N® čast I. kongresu ESJ tekmujejo še kolektivi: »Hidrogradnja«, sindikalne podružnice v okraju Prokuplje. sindikalna podružnica »Gramnga« v Zrenjanlnii. delovni kolektiv horskih rudnikov še številni drugi delovni kolektivi. i Kultura > n prosveta 0 nekaterih pomanjkljivostih in napakah v našem lokalnem tisku V teku letošnjega leta, še prav posebno pa v tekmovanju na čast V, kongresu Komunistične partije Jugoslavije, je bilo osnovanih v raznih naših industrijskih središčih znatno število novih lokalnih časopisov. Ta nagli razvoj našega lokalnega tiska predstavlja še en močan dokaz več za to, kako veliko skrb in pomoč posveča naša Partija dvigu politične in kulturne ravni našega delavskega razreda in ostalih delovnih množic. če listamo po naših okrajnih glasilih in po glasilih naših delovnih kolektivov ter primerjamo njihovo vsebino e stvarno problematiko na njihovih področjih, lahko ugotovimo, da številna glasila še niso uspela postati resničen odraz te problematike ter tudi še niso usmerjevalec in mobilizator delovnih ljudi za uspešnejše Uresničevanje planskih nalog. Maribor je n. pr. zelo važno industrijsko središče, v katerem se nahajajo Številni, za uresničenje Titove petletke zelo pomembni delovni kolektivi. Prav Zato pa se nahaja v mariborskem »Vestniku« vse preskromen odraz življenja, dela in problematike teh kolektivov, lilekatere sindikalne organizacije še vedno naravnost podcenjujejo pomen in vlogo glasil delovnih kolektivov ter puščajo v nemar njihovo vsebino, razvoj itd., namesto da bi stremele za njihovo vsebinsko izboljšanje in napredek ter jih na ta način spreminjale v čedalje močnejše sredstvo agitacije, v čedalje bolj uspešne usmerjevalce ter mobilizator j e delavcev in nameščencev za uresničevanje planskih nalog. Kot primer vzemimo predse glasilo vevškega kolektiva »Naš papirničar«. Tekmovanja na čast V. kongresu KPJ, v katerem so naše delovne množice — jn med njimi ce članstvo vevškega kolektiva nikakor ne nahaja baš v zadnjih Vrstah — z velikanskimi uspehi v proizvodnji in na ostalih delovnih področjih dokazale svojo neomajno zvestobo, zaupanje in predanost naši herojski Partiji s tov. Titom na čelu, ta list v svoji julijski številki dobesedno niti z eno samo besedico ni omenil. Kot vse izgleda, se Uredništvu tega glasila ni zdelo vredno Pisati o mogočnem, zgodovinskem tekmovanju, ki je rodilo neslutene uspeh,e prav zaradi tega, ker so ga naši delavci 'n nameščenci ter vse ostale delovne množice razumele kot najmočnejši dokaz svojega zaupanja in zvestobe do naše voditeljice, herojske Partije s tov. Titom na čelu. Ljudje, ki so odgovorni za Vsebino tega lista, pa bi morali pri tgm pomisliti vsaj to, da imajo vevški delavci — ki so samo na dan otvoritve V. kongresa KPJ presegli med drugim dnevno proizvodnjo papirja zu 32.720 kg ltl zvijali znesek vpisanega ljudskega posojila na 1,017.000 din, — ne le pravico, temveč tudi dolžpost, da zahtevajo, da flajde njihova požrtvovalnost, politična Zrelost in zvestoba naši Partiji dostojen odraz tudi v njihovem lokalnem glasilu. To je le ena izmed osnovnih in poglavitnih napak, ki pa že sama po sebi dovolj reyio opozarja na glavno napako tega glasila, to je na popolno odsotnost političnega obravnavanja vseh problemov vevškega kolektiva. Te ugotovitev Potrjuje med drugim tudi dejstvo, da je vsebina tega lista v glavnem sestavljena J® iz suhoparnih strokovnjaških člankov, ki so sicer zelo potrebni, vendar ne bi smeli zavzeti znatne večine vsebine. V lem primeru gre namreč za dajanje prednosti drobnemu delu pred važnejšim, neprestanim političnim razjasnjevanjem nalog, Sem in tja zasledimo v posameznih številkah še kak članek o problematiki Jelektiva, na primer »Sindikalno delo v Tevčah«, ki pa je pisan površno ter ie grajen iz kupa mimogrede nakazanih, »e pa tudi obdelanih problemov, ki bi nespretno morali biti prikazani tako, da bi članstvu kolektiva razjasnili pot v bodoče naloge in ga s tem mobilizirali za dosego nevih uspehov. Tudi v uvodnih Zatikih tega glasila je po nepotrebnem Presežen namen in vloga lokalnega tiska, *i nikakor ni v tem, da razglablja o načelnih vprašanjih, ki se tičejo celotne re- publike ali celo države; to vlpgo že vrši centralni in republiški tisk, naloga lokalnega časopisa pa je, da to problematiko obdeluje s konkretnostmi iz svojega področja. Težnja po načelni in centralistični obdelavi snovi vlada — mimogrede povedano — tudr še v številnih drugih lokalnih glasilih, v katerih se članki zato večkrat pretvarjajo v dolgovezna in največkrat precej šepava ponavljanja in prepisovanja centralnega in republiškega tiska, sem ter tja pa zahajajo pri tem celo v načelne zmote. V splošnem vsiljuje vsebina lista »Naš papirničar« (ki sam sebe imenuje mesečno obratno in sindikalno glasilo papirnic Vevče-Goričane-Keličevo) vtis, da je to le strokovno glasilo uprave podjetja, v katerem si je sindikalna podružnica komajda priborila skromen prostorček za sindikalne probleme. Drug tak primer je glasilo mariborske sindikalne podružnice gijafičarjev »Svinčeni črv«. Že za sam ta naslov ne bi mogli trditi, da je najbolj primeren, ker celo spominja nekoliko na ostanke nekakšnega cehovstva. Članki v tem časopisu večkrat zahajajo v opisovanje barov, pijančevanj, pokopališč in ne vem česa še vsega (»Izgubljeni kovčeg«, »Kako sva s Pavletom romala na Prešernov grob«, »Naši fizkulturniki so gostovali v Pulju« — zadnji članek vsebuje celo nekakšno šovinistično tendenco itd.). Pri vsem tem ni samo to, da so se pisci teh člankov v tem svojem opisovanju precej odmaknili od nalog, ki jih pred naš delavski razred postavlja naša Partija, temveč je takšna vsebina člankov celo skrajno škodljiva naši borbi za socializem, ker skuša odmakniti zanimanje čiitateljev na nekatere plehke prismodarije in na stvari, ki naši borbi za uresničenje petletke ne ponašajo prav nilkaikih koristi. V splošnem pa vendarle lahko smelo trdimo, da je večina ostalih lokalnih glasil že doumela svoje naloge ter je zato dosegla kot orožje naše agitacije že lepe uspehe. Vendar pa še obstajajo tudi v teh glasilih nekatere znatne napake, ki se kažejo predvsem v odsotnosti ostre razredne kritike ter vztrajnega odkrivanja krivcev in vzrokov raznih napak in pomanjkljivosti (na primer v oskrbi delovnih ljudi, pri utrjevanju distribucijske mreže, v racionalnejši razmestitvi dela itd.) Glasila nekaterih delovnih kolektivov, pa tudi večine okrajnih in mestnih časopisov še vedno v premajhni meri ali pa celo sploh ne prikazujejo in tolmačijo nekaterih zelo dragocenih pridobitev delavskega razreda, na primer novih uredb o plačah, ki so v bistvu globoko socialistične ter predstavljajo velik korak v našem socialističnem razvoju; dalje se v teh glasilih še vse premalo obravnavajo problemi, življenje in delo v osnovnih delovnih enotah, neposredno na delovnih mestih: v skupinah, brigadah itd., v katerih se nahaja ključ in težišče boljše organizacije dela, racionalnejše razmestitve delovne sile itd., skratka ključ naših bodočih večjih uspehov. Skoro nikjer v lokalnem časopisju tudi ni zaslediti obravnavanja problemov pri uvajanju notranjih planov, ki predstavljajo socialistični način sprejemanja planov neposredno na samih delovnih mestih, kar ima razredni značaj ker se pri tem nujno vrši in zaostruje razredni spopad z ostanki kapitalizma (odprava neupravičenih izostankov, boljša razporeditev ljudi, strojev, dela, nove socialistične oblike dela itd.), kar je obenem tudi najzanes-Ijivejše sredstvo za znižanje proizvodnih stroškov in s tem za zvišanje naše življenjske ravni. Za vse te in podobne pomanjkljivosti in propuste v našem lokalnem tisku pa so soodgovorne tudi nekatere naše sindikalne organizacije, ki morajo posvečati lokalnemu tisku v bodoče več pozornosti pa tudi konkretne politične pomoči, vzgoje in nasvetov; le na ta način se bodo tudi vsa naša mlada lokalna glasila usposobila v močno in uspešno agitacijsko orožje in sredstvo našega delavskega razreda, ki se v zavezništvu z ostalimi delovnimi množicami bori za socializem. M. Z. Šestdesetletnica „Internacionale“ , Kdo od proletarcev ne pozna danes ‘Mine delovnih ljudi vsega sveta — »In-jhnarrionale«? Ni je dežele na svetu, .Mer ne bi poznali te čudovite pesmi, ki 16 navduševala delavce v borbi za svoje Pravice, Kako je nastala ta delavska Mirina? j. Besedilo »Internacionale« je napisal Migene Pottier junija meseca leta 1871. v tistih strašnih dneh. ko je francoski narod težko prenašal nasilje reakcije po P>padu na komuno. Pesem pa ni bila ta-. 0i objavljena. Francoski komunardi so !° Peli in recitirali vsepovsod, v ječah 1,1 v pregnanstvu na Hudičevih otokih in Pe«em si je čedalje bolj utirala pot v j*1 * * *®* milijonov zatiranih delovnih ljudi, ‘••ta 1888. je Francoska delavska partija .Billu organizirala svoj delavski pevski ^ °r. Ker je imel pevski zbor namen M1liti zlasti borbeno proletarsko pesem, M* ih skladb pa takrat še ni bilo, se je ?. loči] delavec Pierre Degeyter, da ugl-as-,1 borbene verze »Internacionale«. Ta °varniški delavec je bil glasbeno zelo adarjen in je prejel za svoje skladbe i prvo nagrado Glasbene akademije v Kadar »o delavci stavkali, je ho-■ . Degeyter z obema svojima bratoma, sh jta Bila izborna pevca, na delavske •ode in s pesmijo navduševal delavce j.nternaciona:lo« je uglasbil v treh urah Utalu se jc pevsko Aru št ve delavcev i au^’l° peti »Internacionalo«. S to de-n„V*i himno je delavski pevski zbor P vikrat nastopil 8. junija 1888. Pesem je silno navdušila poslušalce in kmalu jo je prepevalo vse delavstvo Francije. Kmalu za tem pa se je razširila tudi preko francoskih meja širom sveta, Kakor je povsodi reakcija preganjala rdečo zastavo, tako je preganjala tudi »Internacionalo«. Toda zaman! Himna proletarcev vsega sveta je zmagala in ni je bilo nič več mogoče zatreti. Sindikalnim KUD — dramskim in diletantskim skupinam Pred kratkim je nakladno poduzeče »Glas rada« Zagreb izdalo 4. izdajo »Male pozornice«, ki vsebuje: Evgenij Petrov: »Otok miru«, komedija v štirih dejanjih; Jože Gregorin: »Težka pot starega Mikajta«, drama v štirih slikah; Željeznov-Griin: »Mladost pod soncem«, igra v treh slikah; Ostrov-eki-Bondorenko: »Pavle Korčagin«, igra v 9. slikah po romanu »Kako se je kalilo jeklo«; Zoran Hudales: »Dve aktovki«, ki vsebujeta dva skeča »Vrnitev« in »Politika« in I. M. Repoportova »Abeceda igranja«. Svetujemo, da se društva in skupine pri svojem delu teh novih izdaj poslužujejo. „TEDEN GOZDARSTVA" - velike priprave naših sindikalnih organizacn na I. kongres ESI Med delovnimi obvezami, ki jih sprejemajo naši delovni kolektivi na čast 1. kengresu Enotnih sindikatov Jugoslavije, je ena najpomembnejših tudi obveza za prostovoljno delo v naših gozdovih, predvsem v »Tednu gozdarstva«. Teden je določen za čas od 5. do 12, septembru. Ker je les naš glavni izvozni proizvod, za katerega nabavljamo v inozemstvu dragocene stroje za naše nove tovarne in ker je tudi v naši domači industriji pomembna surovina, je uspeh tega tedna velikega pomena za našo nadaljnjo socialistično graditev. V nedeljo in 15. septembra bodo naši sindikati skupno z ostalimi množičnimi organizacijami organizirali poleg delovnih akcij, ki se bodo vršile ves teden, še posebna množična prostovoljna dela v gozdovih- Zagotovilo članov sindikalnih organizacij ob \. kongresu KPJ, da bodo z delom dokazali predanost svojemu vodstvu in da bodo z delom odgovorili na vse klevete, izrečene proti KPJ, izpolnjujoč vsakodnevno program naše Partije, nam jamči, da se bodo tudi ob tej veliki akciji v naših gozdovih člani sindikatov č.astno izkazali. Prav zaradi tega pa je naloga sindikalnih organizacij, zlasti KSS-ov in OSS-ov, da pri organizaciji prostovoljnega dela uporabljajo vse izkušnje pridobljene v prvem »Tednu gozdarstva«, da izbegnejo napakam, ki so takrat več ali manj ovirale polet prostovoljnih delavcev. Še pred pričetkom »Te-d,na gozdarstva« naj zato javijo število udeležencev prostovoljnega dela okrajnim štabom, v katerih je tudi zastopnik sindikalnega foruma, da bo razdelitev delovne sile čimbolj pravilna in racionalna. Udeležence prostovoljnega dela naj že pred pričetkom del porazdelijo v brigade in desetine, da bo možno tekmovanje med kolektivi in nato tudi nagrajevanje najboljših. Pri mobilizjaciji delovne sile pa ne smejo ostati naši sindikalni forumi samo v ozkem krogu svojih sindikalnih organizacij, temveč morajo posvetiti tudi vso skrb mobilizaciji vaškega prebivalstva, voznikov, da bo les ne le posekan in pripravljen, temveč tudi dostavljen do prometnih žil. Ta akcija ne bo le gospodarskega pomena, temveč ho politična naloga naših sindikatov, izpolnjevanje programa KPJ, izpolnjevanje plana. | FIZKULTURA j Enotni sindikati Slovenijo so prejeti 18 milijonov za fizkulturo Uspešno delo sindikalne podružnice »Grand hotela Union« v Ljubljani Lptošnje leto je doseglo podjetje Grand hotela »Union« pod dobrim političnim in stUikovnim vodstvom znaten porast, kar je pripomoglo do živahnejšega delovanja tudi sindikalni podružnici, ki tesno in pravilno sodeluje in rešuje vso probleme v korist podjetja in članstva skupno z ravnateljstvom. Uspehi takega pravilnega dela so se pokazali zlasti pri prostovoljnem delu. Podjetje ima svojo delovno brigado, ki šteje 117 članov, ki so si zadali za letošnje leto obvezo 7.500 prostovoljnih delovnih ur. To obvezo je kolektiv prekoračil že do sedaj za 2000 ur. Samo v predkongresnem tekmovanju so člani kolektiva opravili 1050 ur. Člani podružnice pa se tudi na vseh drugih poljih pridno udejstvujejo. Podružnica ima lepo urejeno knjižnico, priredila je žc vež kulturno-prosvetnili prireditev, poučnih izletov, ogledov razstav ter organizirala strokovna in politična predavanja. Člani še redno udeležujejo študija ter raznih strokovnih tečajev. V fizktil-turi pa je največ navdušenih šahistpv. Izvedli so več turnirjev in v tromeču med Slovenijo. Srbijo in Hrvatsko je bil zmagovalce prav Plan unionske podružnice. S skrbno štednjo se je ta podružnica priključila tudi podjetjem, ki so že znatno znižali svoje režijske stroške. Na razsvetljavi in vodi je podjetje v primeri z lanskim letom prihranilo več kot 17.000 din. Podjetje je svoje najboljše nagradilo z lepimi knjigami. Tov. ravnatelj Juričev p;i je dolpl poleg knjige še posebne priznanje sindikalne podružnice za njegovo požrtvovalno delo pri dvigu podjetja. Več pozornosti domu »Tončkove Čečeve« v Celju Razen »Doma igre in dela« v Celju, imyno tudi mladinski dom »Tončke Čečeve« v Vodnikovi ulici. V tem domu se uči in vzgaja za življenje nad 50 otrok. Otroci v tem domu so večinoma sirote brez staršev ali iz zelo siromašnih družin. To so otroci, ki obiskujejo osnovno šolo, sedemletke in nekateri celo že gimnazijo. Kljub vsem težavam ki jih je uprava doma morala v začetku premagati, so bili do sedaj doseženi lepi vzgojni in učni uspehi. Otroci, katere jo dom sprejel pod svojo streho, so bili zanemarjeni, brez potrebnega perila in obleke. Vendar pa se življenje v domu lepo razvija. V glavnem gre tu tudi zasluga žpnam iz Dolgega polja, ki marljivo prihajajo v dom in žrtvujejo svoj prosti čas ter šivajo in krpajo obleke za otroke v domu. Dom, ki obstaja že štiri mesece, pa prejema zelo slabo podporo od zunaj. Potrebno bi bilo, da bi se celjski delovni kolektivi in druge organizacije, ki v izdatni meri podpirajo »Dom igre in dela« v Gaberju, spomnili tudi tega doma. Treba bi bilo posvetiti domu več pozornosti od strani naših organizacij, posebno AP£ in priskočiti na pomoč osebju doma, ki požrtvovalno dela za mladino v domu in jo vzgaja v duhu socializma. Ne poškodujmo železniških vagonov Čeprav je železniška uprava izdala že večkrat razna opozorila glede popisovanja sten železniških voz, so še vedno primeri grobe kršitve. Potujoče skupine popisujejo vozove s kredami, različnim,; barvami ali pa c ato z apnom, ti takim ravnanjem z našim veznim parkom je treba napraviti konec. Vsak potnik naj ve, da je železniški vozovni park ljudska imovina, ki jo je treba čuvati. Pri popisovanju so stene železniških voz kvarijo ter se zaradi tega vozovi predčasno izločajo iz premeta. Potujoče.skupine popisujejo vozove ne glede na to ali so naša last ali pa last drugih držav, ki nam .iili zavračajo z zahtevo, da jih moram« očistiti in povzročeno škodo poravnati. Železnica nima namena omejevati potujočih skupin pri okraševanju garnitur ali opremljanju posameznih voz z domoljubnimi gesli. Napisi ali risbo naj se z vrvicami Pred kratkim je CO Enotnih sindikatov Jugoslavije prejel od Zvezne vlade znesek v višini 400 milijonov din. CM te vsote ie namenjenih 80 milijonov dim za fizkuUprmo delo. S tem ukrepom je naša vlada ponovno dokazala, da skrbi za delavski razred in njegov kulturni razvoj. Vsoto ie bila razdeljena po potrebi vsake republike in po njeni velikosti. Enotni sindikati Slovenije so prejeli za fizkultumo delo 12 milijonov din. Dotacija se bo v pretežni večini porabila za investicije ter nabavo fizkullur-nlh potrebščin, tjprdiii bomo večje število stadionov, bazenov, strelišč, fizkul-tumih domov, telovadnic, ter igrišča zn odbojko, košarko, tenis, nogomet itd. Tudi fizkuiltumiki imamo svoj plan gradenj, katerega moramo dosledno izvajati in izpolnili. S to dotacijo nam bo dana velika možnost, da plan izpolnimo in tudi presežemo, kar pa je odvisno popolnoma od nas samih, da bomo denar porabili za trenutno najnujnejše potrebe. Vso moralno kakor tudi materialno odgovornost za pravilno uporabo denarja nosijo sindikalni sveti, ter društva im športne grupe, katerim je denar namenjen m ki neposredno sodelujejo pri gradnjah na terenu, nadzorujejo, pomagajo in dajejo pobudo za izvrševanje postavljenih nalog. Sindikati bodo z dobro pritrdijo na vozove ali pa naj »e za to uporabljajo primerni kost lepenke, ki jih je treba namestiti tako, (la železniška in naša skupna last ne bo imela škode. Kdor hi se v bodoče ne ravnal po teh navodilih, bo mora 1 škodo poravnati. Glavna direkcija za eksploatacije železnic Ljubljana. povezavo z drugimi množičnimi organizacijami Osvobodilne Fronte in njihovo prltegmiitviijo k prostovoljnemu delu veliko prispevali, da se bi tudi z majhnimi sredstvi čim več napravilo. Stremeti moramo za tem. da se vsa dela, ki niso navezana na strokovno delo, izvršijo s prostovoljnim delom. Kakor ob vsakem delu. tako bomo tudi tu naleteli na številne težave, posebno pri nabavi materiala, vendar bomo te težave z iznajdljivostjo premagali z zavesijo, di gradimo za sebe, za delavski razred, da bomo s tem pritegnili še večje število delavcev k fleku!turnemu udejstvovanju. S fizkulturo bomo dali delavcu razvedrilo po delu, kjer st bo pridobil novih moči za borbo za plan. SFD Polet gostuje na češkoslovaškem Nogometno moštvo SPI) Poleta Iz Maribora gostuje že deset dni po bratski češkoslovaški republiki, kjer Igrajo s sindikalnimi društvi industrijskih središč češkoslovaške. Odpotovali so ojačani z igralci ljubljanske Bno,tnostl in celjskega Kladivarja. Sestava moštva .ie naslednja: Plaznik, Marguč, ča-tar. Keržan, Žigon, Pelicon, Janžekovič. Vln-terhaljer, Borovka, Gajšek, Temlerevskl. Petek, Vitek, Bizjak in Toplak. Ekipo vodi podpredsednik Glavnega odbora PS8 tovariš Greif Martin. Po poročilih, ki smo jili dobili od našega dopisnika, je bil sprejem pa Češkoslovaškem zelo prisrčen. Na postaji Jih je pričakovala množica ljudi s cvetjem, kar je dokaz, da je češkoslovaško ljudstvo nam zelo prijateljsko. Bo sedaj so odigrali 4 ekme r»o različnih mestih češkoslovaške in sicer so urvo tekmo Igrali v Ubercah. kjer so Izgubili z rezultatom 6:3. Drugo tekmo so Igrali na Ustju oh Labi, kjer so izgubili s tesnim rezultatom 2:1. Naslednji dve tekmi so odločil! v svojo korist. Z reprezentanco Beneševa so Igrali 2:1, a z reprezentanco Lltlmere 3:2 za SFD Polet. KAKO ŽIVI ARABSKI DELOVNI ČLOVEK Daleč je la »vet od nas, toda prof) v deželah, kjer žive Arabci, bomo našli verno sliko vladanja angleških in ameriških imperialistov, ki s pomočjo domačih policijskih vlad izkoriščajo arabsko delovno ljudstvo. Arabski delavec in arabski delovni kmet živita v takih socialnih razmerah ter v takih priganjaikih odnosih do dela, da se nam zdi vse to kakor nekaj neverjetnega, kakor odmev iz faraonskih časov, ko je bil deloven človek suženj, vprežna žival, s katero so delali, kar so hoteli. V glavnem mestu Egiptu, v Kairu, se večina prebivalstva prehranjuje na ulici — izvzemši seveda svet paš in agov, diplomatov, trgovcev in špekulantov. Za pol piastra si kupi kairski delavec, nosač, pometaš, sluga, voznik dva, tri mlinca in košček buče, a paradižnik mu je že dragocena poslastica. To je njegova običajna hrana, a delavec, ki si lahko privošči dvakrat na teden oped v ljudski kuhinji (ki stanc v našem 5 din), je že »bogat*. A kje stanujejo ti desettisoii? V predmestjih, v kolibah, ki so podobne pasjim, pod šotori, pod zemljo. Delavci v Egiptu izvršujejo najtežja dela z golimi rokami — domala brez orodja in druge tehnične opreme. Zgradbe, visoke več nadstropij, zidajo — kakor pred tisoč leti z najbolj primitivnimi pripravami. So pa žeto spretni in izurjeni. Razumljivo pa je, da so smrtne nesreče pogoste. Toda lastniki podjetij se za to ne menijo, ker je delovna sila tako poceni, da nočejo tehničnih izboljšav. Nnjvišja dnevna mezda za deset ur dela znaša 20 piastrov ali v našem 40 dinarjev Toda tako plačanih je le malo Po večini prejemajo mezdo od 20 do 00 din na dan V Egiptu je 400.000 delavcev nezaposlenih, za katere se nihče ne briga. V enakem položaju žive arabski delovni kmetje, ki jih je 10,000.000 - od le-teh 2,000.000 poljedelskih delavcev brez zemlje, ki delajo na veleposestvih. To se pravi sužnji, ki žive za bodečo žico in ki jim mečejo hrano kar v skupna korita. V Egiptu živi okoli 10,00.0.000 delovnih ljudi z mesečnim zaslužkom po 1 egipt-ski funt — ali 200 dinarjev. Okoli 1 milijona poljedelskih' sezonskih delavcev je vsako leto brez posla. šestnajst milijonov kmetov posejduje vsega 34 % obdelovalne zemlje s povprečno 3 ha na kmetijo — a (IG % zemlje posedujejo veleposestniki. Kralj sam poseduje 330.000 ha najboljše orne zemlje. No, Arabci pa ne žive samo v Egiptu, temveč od Bagdada v Aziji do Kasablan-ee v Afriki. V Libanonu stradajo kruha, ker ga ni, Sirija ima 70 % analfabetov, v Iraku gospodari črna borza. Delovno ljudstvo nima nobenih pravic — čeprav sla Libanon in Sirija republiki. Deželi vladajo velekapitalisti s pomočjo Angležev, in Amerikancev. Saudski Arabiji in Jemenu vladajo razni kralji in knezi, ki so prodali svojo zemjjo Amerikancem. Preko svojih petrolejskih truslov so vpeljali le-li najbolj ogabno rasno politiko. 22.900 arabskih delavcev, ki delajo na petrolejskem ozemlju, živi pod šotori v puščavi, ki so obdani z bodečo žico. Izhod izven zažičenega ozemlja jim je prepovedan. V njihovi bližini se nahaja krasno naselje ameriških uradnikov, tam so bolnišnice in Šole in aerodromi — toda semkaj arabski delavec nima vstopa. Ameriška petrolejska podjetja vladajo deželi — izdajajo potne liste in povsem kontrolirajo deželo. Kralj Ibn Saud s nekaj sto ženami, ki je imenoval vse svoje sinove za ministre, je neomejen gospodar nad, ljudstvom kot izvrševalec volje Amerikancev, ki so ga ustoličili za kralja. Tudi V Sudanu vlada rasistični režim. Angleške oblasti so uvedle bičanje za nepokojne delavce V Alžiru, Tunisu in v Maroku živi pod bičem francoskih in španskih gospodarjev okoli 25 milijonov Arubcev. V Al-siru n. pr so leta 1851. francoske oblasti s posebnim »zakonom* odvzele zemljo 700.000 arabskim kmetom in jo podarile francoskim veleposestnikom. Ta zakon je še danes v veljav). Razumljivo je, da v vseh arabskih deželah vladajo tuji-imperialisti v prijateljskem sodelovanju z domačo reakcijo. Skupno preganjajo in izkoriščajo delovno ljudstvo. Glavni proti-ljudski štabi se nahajajo v poslaništvih imperialističnih dežel. V boju za svobodo in neodvisnost domovine, z a boljše življenje je imelo arabsko delovno ljudstvo do sedaj že ogromne žrtve. Toda navzlic nepopisnemu terorju se arabsko ljudstvo vztrajno bori. Imperialisti so zato primorani, da vzdržujejo v teh deželah nad pol milijona vojakov K temu moramo prišteli še nad 10.000 imperialističnih agentov, diplomatov in špijonov, ki so stalno zaposleni v borbi proti 80 milijonom arabskih ljudi. Toda luč svobode in boljšega življenja jim stalno sveti iz Sovjetske zveze in iz dežel ljudskih demokracij. Stalina imenujejo *Ebn Jusuf*, kar pomeni — oče Jožef. Na prsih nosijo njegovo sliko — prav tako pa tudi brošuro o naši narodno osvobodilni borbi. Iiskano v arabskem jeziku in s sliko Tila. Ime Tila pomeni v arabskih deželah borbeno parolo za svobodo in boljše življenje. Kadar naleti Arabec na Jugoslovana, mu stiska roke in pravi.: »A pri vas je Tito. pri vas je zalo dobro!* In še reče: »Pri nas pišejo mnogo grdega o Jugoslaviji, toda mi to ne verjamemo! Mi vemo, da je to laž, kajti Usti. ki vas napadajo, so tudi naši sovražniki!* Štev. 35. Ustvarjalni duh in polet delovnih ljudi Delavnic državnih železnic v Mariboru V Štorah uspešno rešuieio probleme predšolske mladine Petletni plan razvoja našega narodnega gospodarstva ne pomeni samo pravilne razporeditve gospodarskih nalog, pravilne perspektive gospodarskega razvoja, ampak pomeni predvsem mobilizacijo vseh razpoložljivih sil naše države za njegovo uresničitev, mobilizacijo za najdo-slednejšo in najupornejšo borbo vseh naših delovnih ljudi za izvrševanje nalog petletnega plana,, ki je danes osnovno gibalo naše socialistične graditve, V brezmejni predanosti in zaupanju do svoje avantgarde — Partije, v njeno vodstvo, uspevajo naši delovni ljudje premagovati tudi največje težave, ki se postavljajo na pot naše socialistične graditve. Lep primer take borbenosti in požrtvovalnosti naših delovnih ljudi je kolektiv Delavnic drž, železnic v Mariboru, ki stoji že vse od osvoboditve naše domovine v prvih borbenih vrstah za čim hitrejšo izgradnjo socializma v naši deželi, kar pričajo številna priznanja in nagrade, ki so mu bile podeljene za njegovo uspešno delo. Širom naše domovine je bila znana požrtvovalnost mariborskih železničarjev za obnovo po fašističnih razbojnikih strahotno opustošeniih železniških objektov. Na desettšsoče prostovoljnih ur, ki so jih vložili ključavničarji, varilci, kovači, kleparji in drugi člani tega kolektiva, so ogromen prispevek k hitri ureditvi tovornega in osebnega prometa pri nas po osvoboditvi, za kar so že v novembru 1946, osvojili prehodno zastavo ministrstva za promet FLRJ, kot najboljši kolektiv svoje stroke v naši državi. Maja 1947 so osvojili prehodno zastavo Centralne uprave transportnih delavcev in nameščencev ESJ. Od GO EISS pa so dobili v nagrado sindikalne knjižice in v novembrskem tekmovanju diplomo, kot tretji najboljši izmed vseh kolektivov v Sloveniji, od Republiškega odbora železničarjev pa pohvalo kot najboljši kolektiv Zveze železničarjev v Sloveniji. Letos januarja so dobili pismeno pohvalo od MOCJF Maribor za skoro 23.000 izvršenih prostovoljnih ur na obnovi Maribora. Njihovo SKUD Angel Besednjak pa je doseglo v republiškem tekmovanju SKUD in društev !., v zveznem pa II. mesto. Dosedanji uspehi v borbi za našo socialistično izgradnjo pa so kolektivu drž. železnic vzpodbuda k novim delovnim zmagam. S 1. januarjem t. 1. so napovedali tekmovanje železn. delavnici Ruše v Bolgariji, kar je še posebej poostrilo njihovo borbo za plan, ki je bil kljub dvakratnemu povišanju v vseh letošnjih mesecih prekoračen, razen v juniju, ko zaradi pomanjkanja materiala ni bil dosežen. V predkongresnem tekmovanju pa so si zadali obveze, da bodo letošnji plan izpolnili najkasneje do 15, decembra t. 1. Ustvarjalni duh in delovni polet tega kolektiva pa se odraža zlasti v številnih, do sedaj proglašenih udarnikih, novatorjih in racionalizatorjih. Znana so imena, najboljših med najboljšimi, kot so Filipič Jože, ki je že ako:ro 30 let član tega kolektiva in ki je kljub razmeroma visoki starosti že petkrat osvojil častni naslov no-vatorja in racionalizatorja Senekovič Franc je dal doslej že 5 koristnih novators.kih in racionalizaitorskih predlogov. Med drugim j$ iniciator za izdelavo LF in j ek tor j a I., ki uporablja izrabljeno paro za napajanje lokomotivnih kotlov in ki smo ga doslej uvažali. Karner Avgust, pom. strugar je izdelal držalo s petimi noži za rezanje ležajnih školjk, kar da prihranek 2304 ure letno. Fajhter Ivan je dal pobudo za izdelavo stiskalnice za odbijače, kar da letno 498 ur prihranka na času, na materialu pa 205.000 din. Steflič Jože pa je izdelal navodila za popravilo ventilnega krmila, s čimer se ogromno prištedi na času in materialu, za kar je bil proglašen za racionalizatorja in prejel nagrado 4000 din. Mnogo je še imen najnaprednejših delavcev, tehnikov in inženirjev, ki so si s svojim požrtvovalnim delom priborili častni naziv udarnika, novatorja in racionalizatorja in ki imajo velike zasluge za uspešno borbo kolektiva Delavnic drž. železnic za plan in uspešno borbo za znižanje proizvodnih stroškov. V letošnjem letu je bilo oddanih že 52 raciona-lizatorskih in novatorskih predlogov, ki so v večini primerov uresničeni, in ki so tudi velik prispevek k povečanju naše proizvodne zmogljivosti ter osamosvojitvi našega gospodarstva od tujine. Poleg tega pa je bilo v letošnjem letu proglašenih tudi 85 udarnikov, ki so ponos tega borbenega kolektiva. Visoka delovna zavest tega kolektiva pa se odraža tudi v visoko razviti delovni disciplini. Tako je bilo v mesecu aprilu vs,ega 0.35 odstotka neopravičenih izostankov, v maju 0.6% in v juniju 0.26%, zakasnitev na delo pa je bilo v aprilu 0.8%, v maju in juniju pa 0.9%. Tudi to, da v livnici tekom celega letošnjega polletja sploh ni izmečkov iti da pri sprejemu popravljenih vagonov in lokomotiv, komisija še ni odbila zaradi nesolidnega popravila niti enega vagona ali lokomotive, priča o visoko razvitem socialističnem odnosu do dela. V svoji borbi za izvrševanje planskih nalog, pa naši železničarji niso pozabili na važnost kulturooprosvetnega dela,, kateremu se imajo zahvaliti, da je ta borba tako uspešna. Na rednih sestankih bodisi po oddelkih ali na skupnih pretresajo vsa važna politična dogajanja v naši notranji ali zunanji politiki. Njihovo SKUD »Angel Besednjak« pa je znano že tudi izven meja naše domovine, kot eno najkvalitetnejših sindikalnih kulturno-umet-niških društev v Jugoslaviji. Knjižnica z okoli 1200 knjigami in 4 rdeči kotički pa vzpodbujajo članstvo k čitanju dobrih in koristnih knjig iz domače svetovne literature. FD Železničar, ki se v glavnem rekrutira iz članov kolektiva Delavnic drž. železnic in ki je neštetokrat dostojno zastopalo našo fizkulturo tudi izven mpja naše domovine ter letalski, motociklistični ter radioma! erski krožek Ljudske tehnike, pričajo da so tudi telesni vzgoji in tehniki posvetili tisto pozornost, ki ji pn- Uspehi kolektiva »Litostroj« bodo večji, če se bo povezava med upravo in sindikalno podružnico poglobila in bolj utrdila Kot simbol socialistične graditve — tako so naši delavci začeli graditi ob vstopu v petletko veliko moderno tovarno, ki nosi ponosno ime Titovi zavodi »Litostroj«. Saj pa tudi ni malenkost zgraditi takega giganta, če pomislimo, kakšni bodo sadovi dela te tovarne čez nekaj let, ko bodo naše reke še bolj na gosto okovane v hidrocentrale, ki bodo oddajale električni tok vedno novim tovarnam, v katerih bo delavstvo proizvajalo na tisoče metrov več blaga za delovno ljudstvo, neprimerno več čevljev, nove in številnejše predmete^ pre-hranbene industrije in nove stroje za našo rastočo industrijo, ki bo vsa v službi delovnega ljudstva. Takrat bodo v naši socialistični Jugoslaviji na marsikaterem delovnem mestu delavci lahko brez pretiravanja dejali: k temu porastu nam je v nemali meri pomagala tudi nova tovarna »Litostroj« in njen delovni kolektiv, ki je začel z vlivanjem železa, še preden so bili vsi objekti zgrajeni. Prav zaradi te velike vloge, ki jo bo odigral v izgradnji socializma »Litostroj«, pa bi moral biti tudi delovni kolektiv primer socialističnega tekmovanja in zgled drugim tovarnam v tekmovanju, y čvrsti sindikalni organizaciji, v ^ vzgoji novih kadrov in vzgled preseganja plana s kakovostnimi proizvodi. Toda že iz diskusije na skupščini Republiškega odbora kovinarjev smo lahko spoznali, da danes temu še ni tako. Delegat iz »Litostroja« je sicer poročal, da v njihovi tovarni presegajo plan in da so pristopili k zniževanju proizvodnih stroškov, da pa niso dosegli tistih rezultatov, ki jih je delovni ltolektiv želel m ki bi jih lahko dosegel, če bi bila povezava med sindikalno podružnico m upravo trdnejša in če bi v popolnem soglasju reševali vprašanja delovne sile, vzgoje pol in kvalificiranih delavcev ter ostale probleme, ki so v neposredni zvezi s tekmovanjem in prekoračevanjem plana. Uprava tovarne ima sicer velike težave, saj tu še ni prekaljenega kadra delavcev, temveč prihajajo na delo večinoma ljudje s podeželja, ki jim je delo v »Litostroju« prvo delovno mesto v industriji. In po drugi strani ima težave tudi sindikalna podružnica, ki je v treh mesecih že trikrat menjala svojega predsednika. To tembolj zavira delo, ker doslej podružnica še ni uspela, da bi v sindikalno delo pritegnila toliko ljudi, pada v današnjem družbenem življenju. V številnih tečajih za priučene in kvalificirane delavce, zlasti pa v njihovi vzorni industrijski šoi, kjer se vzgaja preko 350 učencev v gospodarstvu, so vzgaja nov visoko kvalificiran strokovni kader, ki bo zmogel tudi v bodoče vse naloge socialistične graditve.. K tem uspehom je mnogo prispevala dobra organizacija sindikalne podružnice, 23 pododborov ima redne seje, na katerih se pretresajo vsa za kolektiv važna vprašanja, preko sindikalnih grup pa se izvaja proizvodna in idejno politična agitacija, izvaja še borba za plan. Prehodno zastavico so prejeli Mestni magazin, grosistični oddelek v Celju je prejel na Konferenci trgovskih podjetij »ŽITO« v Ljubljani 20. avgusta prehodno zastavico, ob priliki tekmovanja za najboljše razdeljevanje živil in obenem najhitrejše vodenje evidence in poročil. Kolektiv Mest. magazina v Celju je med najboljšimi v Sloveniji. Oddelek vodi tovariš Kos Stanko, ki ima tudi glavno zaslugo za uspeh kolektiva. §■ V Štorah je skrb za predšolsko mla-. dino že dolgo mučila predstavnike ustanov, podjetij in predvsem upravitelja šole. Ko so razpustili vrtec, je bilo rečeno, da bodo kmalu odprli Dom igre in dela. »Kmalu« pa so v Štorah dokaj raztegnili. In ker se žene vsak dan v večjem številu vključujejo v proizvodnjo, je skrb za predšolsko mladino rasla iz dneva v dan. Kljub številnim drugim brigam za šolsko mladino, za delovno silo, za proizvodnjo, za znižanje proizvodnih stroškov, za zadružne domove, se to ni dalo več odlašati. Uprava Železarne je sicer že imela v svojem načrtu za leto 1948, gradnjo DID-a, toda trenutno so bile druge investicije važnejše. In čakati tudi ni bilo več mogoče. Zato so predstavniki množičnih organizacij, šole, KLO-a, tovarne in sindikata po vsestranskih preudarkih sklenili še letos odpreti Doim igre in dela v Štorah. Zopet so naleteli na težave. Zemljišče, kjer so mislili postaviti nov dom, je plaizovno, vila pa, ki bi prišla za to v poštev, je zasedena po petih strankah, ki jih pa zaradi velike stanovanjske krize v Štorah ne moremo preseliti. Kaj je torej storiti? Upravitelj šole je pretuhtal in — odstopil DID-u prostore bivšega vrtca, ki so bili zasedeni po eni stranki, en prostor pa je preurejen v razred osnovne šole. Vprašanje prostorov je bilo torej rešeno, to pa še dolgo ni vse, Poti in skrbi pa se ni ustrašil niti direktor Železarne, star član sindikata, ne upravitelj šole in ne ostali. Izvolili so pripravljalni odbor in začeli z resnim delom. Marsikatera vrata je bilo treba večkrat odpreti, ogledati si med drugim Dom igre in dela v Gaberju pri Celju. Tovarišica upravnica je pa znala s prepričevalno besedo tako ohrabriti sitneže, da so s še večjo potrpežljivostjo delali, Stranka je izseljena, oziroma preseljena, prostori očiščeni in pripravljeni, oprema tik pred dogotovitvijo, vzgojiteljica že v Štorah, posoda tudi, zdaj je še treh a nabaviti raznega pribora, opremiti ležalnike, poiskati dobro kuharico, vestno pomočnico in snažilko. Za to je zadolžen že odbor AF2 in RKS in seveda so tudi aktivisti OF na razpolago in prav tako člani sindikata. Treba je bilo pohiteti, saj je bil v nedeljo, 22. t. m. Dom igre in dela že odprt in to je bil za Štore velik dogodek. Vsem pa, ki so pomagali in vložili svoj trud, naj bo v zadovoljstvo in plačilo. Saj so s tem ponovno dokazali, da pravilno razumejo novi čas. Drugo leto si bodo pa verjetno ^gradili novi Dom igre in dela,, sedanje prostore pa vrnili šoli. U. R. Delo sindikalne podružnice v tovarni „lnduplal|" v Jaršah pri Mengšu da« bi odhod predsednika na višji sindikalni forum ne oviral dela. To stvar je izvrstno izvedla na primer jeseniška železarna, ki je postala prava šola za sindikalne funkcionarje. Prav zaradi tega pa bi morala biti vodstvo tovarne in vodstvo sindikalne podružnice še toliko bolj enotna, še toliko bolj bi moralo to kot ono utrjevati ugled in avtoriteto drug drugemu. Uprava podjetja ne bi smela smatrati, da je reševanje vprašanj gle.de izpolnjevanja plana in težav, ki nastopajo pri tem, izključno le njeno delo, katero sindikalno podružnico ne sme in ne more zanimati, Izkušnje treh let dela so pokazale, kako velike uspehe lahko doseže tovarna in ustanova, če je tudi sindikatu prva naloga in skrb proizvodnja in izpolnjevanje plana. Prav gotovo bi se ob skupnem prizadevanju uprave in podružnice uspešneje končali tudi številni strokovni tečaji, Tako pa je podružnica članstvo premalo zainteresirala za te tečaje, uprava pa je imela težave s predavatelji, in vsi tečaji, razen administrativnega in livarskega, ki se še vrši, so se končali predčasno in brez uspeha. Do nepotrebnega razburjenja je prišlo v »Litostroju« tudi pri porazdelitvi stanovanj v novih stanovanjskih hišah. Prvo napako je storil upravnik tovarne, ki ni obrazložil upravnemu odboru sindikalne podružnice, kaj pomeni za znižanje proizvodnih stroškov, če se tehnično osebje, ki že mesece stanuje po hotelih, kar stane deset in desettisoče dinarjev, preseli v nove zgradbe. Sindikalna podružnica zato ni znala pravilno raztolmačiti sedanje porazdelitve stanovanj. Vse take napake nedvomno vplivajo na delovni polet kolektiva. Tudi volja in pripravljenost za požrtvovalno disciplinirano in socialistično delo in tekmovanje, ki ju je ta delovni kolektiv najbolj jasno izpričal v predkongresnem tekmovanju, ko je s svojim delom branil čast svoje Partije, nimata in ne moreta imeti popolnega uspeha, če ne nastopajo ljudje, ki so odgovorni za uspeh in neuspeh tovarne, popolnoma enotno. V »Listostroju« ne bodo nastajali le železni orjaki, tu se bodo kovali in gradili tudi železni ljudje — delavci socialistične Jugoslavije. Zato morajo prav tu takoj in energično nastopiti proti vsem pojavom, ki bi to veliko delo motili ali zavirali. Prav redkokdaj se kaj sliši ali cit a v našem časopisju o delu delovnega kolektiva in sindikalne podružnice v naši tovarni. Iz tega bi se dalo sklepati, da upravni odbor sindikalne podružnice spi in .da pusti svoj delovni kolektiv tavati brez vodstva, ne meneč se za naloge, ki se vsakodnevno postavljajo pred upravo podjetja in sindikalno podružnico. Pa poglejmo nekoliko dosedanje delo upravnega odbora. V obratu so ustanovljeni trije pododbori in ti so zopet razdeljeni na grupe, ki imajo dokaj redne sestanke in sproti iznašajo vse težave in potrebe delavstva na seje upravnega odbora, ki ima svoje seje redno vsakih štirinajst dni, kar do sedaj ni imel še noben odbor. Na sejah se redno predelava jo vsa pereča vprašanja tako v pogledu preskrbe delavstva kakor za dvig proizvodnje, za zboljšanje delovne discipline, zmanjšanje izostankov, racionalno porabo odpadkov, varčevanje z gorivom in mazivom, da bi na ta način čim več prispevali k znižanju polne lastne cene, V tkalnici smo uvedli brigadni sistem dela in s tem prebili led. Večina delavcev in delavk, ki so na ta način dela gledali z nezaupanjem, sedaj sama snuje in se zbira v brigade, ker so spoznali in uvideli prednosti takega načina dela, ki je samo njim v korist. Uprava tovarne in sindikalne podružnice posvečata posebno pažnjo tistim tovarišem ie tovarišicam, ki delajo v brigadnem sistemu. Pred kratkim je uprava tovarne razdelila med nje izdatne denarne nagrade, a sindikalna podružnica pa jim je dala prednost pri delitvi obutve, ki je bita po znižani ceni in brez točk. Tudi odstotek neopravičenih izostankov je vedno manjši. Ker niso' zalegli opomini niti po sindikalni, niti po upravna liniji, ni bilo droge pomoči, kakor da je uprava podjetja segla po ostrejših merah. Odpustila je nekaj nepoboljšljivih tovarišev, kar je ugodno vplivalo na ostale, ki so uvideli, da se sindikalna podružnica kakor uprava podjetja vztrajno in neizprosno borita za dosego plana, čigar glavna ovira so bili prav izostanki. Z vpisom ljudskega posojila je pokazal naš delovni kolektiv, da le ni tak, kot si ga predstavljajo naši nadrejeni forumi. Vpisa se je udeležilo 84% našega članstva, ki je vpisalo skupno 515.750 dinarjev ljudskega posojila. Kultumoprosvetno delo je sedaj v poletnih mesecih v zastoju. Sindikalni kulturno -prosvetni odsek pa je pripravljen z izbranim sporedom za gostovanje pri kaki tovarniški podružnici v Kranju in sm<> v ta namen zaprosili že pred^ več kot enim mesecem sindikalno podružnico tovarne Tiskarni v Kranju, če in kdaj bi lahko gostovali pri njih, pa na žalost nam do danes niso še ničesar odgovorili. Za vzgojo in strokovno dviganj e ka dra skrbijo strokovni tečaji, Le žal, po-seča te tečaje vse premalo članstva. Tu ima upravni odbor še dovolj odprto področje, da najde skrite talente in jim omogoči strokovni dvig za dosego boljših položajev. Ne bi bilo prav, če bi šli mimo naše tovarniške ekonomije. Oživljati se je začela v letošnji pozni pomladi s prihodom tovariša ekonoma. Priznati moramo, da začetek ni bil lahek, saj je prišel na prazno in opustošeno posestvo bivše jar-ške fabriške gospode. Ni billo ne potrebnega orodja, semen, živine, pa tudi ne gnoja za izmozgane njive in travnike. Občutno je bilo, je in bo najbrže tudi v bodoče pomanjkanje delovne sile. Pa se temu ne smemo preveč čuditi, če pomislimo, da je vsa okolica zelo industrializirana in da je vsa razpoložljiva delovna sila zaposlena po tovarnah. Posejane površine zemlje so bile slabo obdelane, k čemur je še prispevalo stalno deževno vreme, ki je še bolj pospešilo rast plevela, tako da so posevki v njem kar tonili. Tovariš ekonom, ki ga je tako stanje posevkov bolelo, je zaman iskal delovne moči med delavci tovarne, čeprav jim je nudil zadovoljivo urno mezdo. De-lavci-kmetje so po končanem delu hiteli domov na svoje njive in polja ali pa k sosedu, od katerega so pričakovali, da jim bo plačal delo v naravi Tisti delavci pa, ki se hranijo v tovarniški menzi m katerim je ekonomija prav za prav namenjena, niso in nočejo še danes razumeti potrebe po prostovoljnemu delu na ekonomiji. Vendar je kljub vsem težko- čam tudi tu led prebit, ekonomija se razvija. Uprava podjetja se bo morala zanimati za gradnjo novih hlevov in ostalih gospodarskih poslopij, kajti sedanje hleve je treba pospraviti izpred lepe, nove tovarniške menze in sindikalnega doma.. Tovarna še nima samskih stanovanj, da o družinskih niti ne govorimo. Nimamo otroških jasli, kamor bi matere-de-lavke ali nameščenke dajale v času zaposlitve svoje malčke. Za večji razmah kulturnoprosvetnega dela manjkajo-sindikalni podružnici klubski prostori. Nimamo rdečega kotička, kjer bi se sindikalno članstvo shajalo na manjše sestanke in študij in kjer bi črpalo znanje iz časo- pisov, knjig in revij. Pred važno nalogo stoji referent za kulturo in proveto ka-kot tudi agit-prop-komisija sedaj, ko je končal V. kongres KPJ svoje zasedanje. Dal nam je dragoceno gradivo za usmerjanje našega dela. S sklepi Petega kongresa KPJ se mora spoznati vsak naš delavec in nameščenec, da bo laže in zavest nej e opravljal odmerjeno mu delo-Kaj more biti prijetnejšega kakor spoznanje in zavest, da vse, kar delaš, delaš samo za sebe, za našo veliko delovno skupnost in nič več za izkoriščevalce-kapitatiste, ki so te poznali le toliko časia, kolikor časa jim je bilo potrebno tvoje delo za polnjenje njihovih nenasitnih mošnjičkov. F. D. < Mirnima Tobačne tovarne fe izboljšala svojo organizacijo, zato uspešneje dela — presega normo Čigavo delo je proga Brčko—Bano -vici, Šaimac—Sarajevo in Titograd—Nik-šič, cesta Št. Peter—Celje, in kdo je re-gumiral goiriški Lijak, P-esnico in kdo gradi Novi Beograd, Novo Gorico in še nešteto drugih objektov, če ne prav naša mladina?! Tista mladina, ki v svoji ljubezni do nove Jugoslavije in z imenom Tita na ustih premaguje največje težave, ruši stare norme iti ustvarja novo življenje — socializem v naši domovini. Mladina je prinesla polet in mladost tudi v naše tovarne. Na njeno pobudo so začeli tovarniški kolektivi delati po brigadnem načinu in prav zaradi poleta mladine beleži marsikatera tovarna visoko proizvodnjo. Seveda je treba z mladino pravilno delati in to predvsem aktiva. Vse napoa>e vlagajo za svojo strokovno kvalifikacijo in čim večjo proizvodnjo. V bližnjih dneh bo šest mladink prejelo časten naziv Titovih. prvok^rr^V za plan — postale bodo udarnice. To se mladinke: Tomšič Zofka, normo presega za 23%; Kolman Štefka za 34%; šprohar Kristina, Iti bo že tretjič udarnica, prehiteva normo za 42%; črtalič Anica za 29% in Bergant Ana za 24%. Ena proizvodna brigada iz prve skupine, ki jo vodi Molek Vera, presega normo kar za 59%, Mesečno prehodno zastavico pa poseduje četrta skupina, ki se je najbolj izkazala v proizvodnji, delovni disciplini in je tudi pri prostovoljnem delu pnna. Kultumoprosvetno delo v Tobačni tovarni govori o razgibanosti mladine. Najboljše mladinke iz Tobačne tovarne: Koren Ema, Butala Kati in Molek Verr politično, prepričati jo o važnosti političnih sestankov, in če to uspe, potem so tudi uspehi v proizvodnji večji. V io-bačni tovarni v Ljubljani so znali mladino pridobiti za sestanke. Mladinski aktiv so razdelili na štiri skupine in ude, ležba na političnih predavanjih je dosegla namesto prejšnjih 30 — 80% mladine. Po razdelitvi na skupine so sklicali konferenco, na kateri so,sprejeli obveznosti: da bo obiskovalo 50% tečajni-kot strokovnega tečaja tudi študijske sestanke; obveznost so izpolnili s 25%. Velika naloga vsake posamezne skupine, ki ima celoten sekretariat, je evidenca in nadzorstvo nad proizvodnjo in delom mladinskih brigad. V tovarni že obstaja pet mladinskih delovnih brigad, pa so se še obvezali, da bodo ustanovili še sedem novih. Do sedaj so sklep izpolnili 90-odstoit.no — ustanovili so že šest brigad. Za dobro organizacijo ter delo po bri-gadnem načinu ima največ zaslug Koren Ema, trikratna udarnica, sekretarka skupine iin vodja brigade, ki dela v ročni pakovalnici. V dveh brigadah so zajete tudi vse učenke. Ena izmed teh dveh brigad je že 14 dni pred rokom dosegla normo, najbolj pa se je izkazala Butala Kati, ki je že kot učenka presegla normo in s sjrojitn zgledom vplivala tudi na svoje tovarišice, Mladinke-dclavke v Tobačni tovarni so res ponos mladinskega Siten-čas odraža delo mladine tako v proizvodnji kot v podružnici. Knjižnico so izboljšali in nekatero nepotrebne knjige izločili. In čeprav dela mladina osem ur v proizvodnji, se vendar kljub temu V precejšnjem številu udeležuje strokovnega tečaja za poilkvalificirahe delavke h* tudi prostovoljnega dela ne zapostavlja-Za avgust se je mladinski aktiv obvezah da bo izvršil 1500 prostovoljnih delovnih ur; opravili so jih že 1036, Komandant mladinske prostovoljce brigade j,e Koren Ančka. Mladina Tobačne tovarne se j® udeležila tudi dela v brigadah na raznih mladinskih delovnih akcijah. Tako so bili vsi vajenci v brigadah in nekateri so vrnili kot udarniki. S fizkulturnim delom so prav za prav šele začeli, vendar se je število fiizkul" t urnikov dvignilo od 12 na 30. Imajo svoje moštvo za odbojko, ping-pong, v strelsko sekcijo pa je vključen ves mladinski aktiv, ki si je potrebni pribor izdelal sam, 25. avgust je bil dan dela v proizvodnji, Mladina ročne pakovalnice^ je tega dne zapakirala 45.000 kosov več in podobne obveznosti so sprejeti tudi dnu,1 oddelki. To je še en dokaz več, da J6 naša mladina po podjetjih iznajdljiva m podjetna, da bo čim_ višja proizvodnja, da bo čim boiij presežen plan.