Dolenjske Novice i^lrnjajo vsak petek ; ako : : je ta tlan praznik, dan [»o^jrej. : : Oeua jim je za celo leto (od a|>rila (io aprila) 3 K, za pol leta 1*50 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in iiru8:c evropske države znaša íí';>() K, za Ameriko +'50 K. List in oglasi se plaěiijí^jo naprej. Vse dopise, niiročitino in o/naiiila sprnjenta tiskarna J, Krajec nasi. Nikar ne zadržujte drobiža! žc nekaj Časa som opažamo v Novem mestu ill okolici veliko poiuaiijkaiije drobiža. Kamorkoli prideš, zahtevajo le drobiž, Će fra iiiiiiaš, pa ničesar ne dobiš. Na veliko zaCuilenje pa jiili ne manjka si'ebrnega drobiža kakor ravno bakrenega in nikeî-nastega, torej manj vj'cdnega. Sprva so mislili, da je vlada potegnila v državne blagajne drobiž za kanone in se liuilovali Čez vladne organe, Ces, da ti zalitevajo od nas sam drobiž, ven ga pEi sploh več ne dajo. Kolikor smo pa zattiogli dobiti informaeije, lahko zagotovimo, da vlada in njeni organi pri tem niso niti najmanj krivi. Vladni organi bi nasprotno i'adi ljudstvu postregli z drobižem, ako bi ga imeli dovolj na razpolago. l)ognalo se je pa več slučajev, da ljudje sami po iiie.stn kakor v okolici ilrže clroliiž nazaj. Razni zlobneži so namreč ])0 nekod ljudstvo zbegali, češ, da bo papirnat denar prišel ob vso veljavo, in da bo imel veljavo le Še kovani denar. Kakšen namen so taki zlobneži imeli, sieer ne vemo, gotovo pa smatrajo taki brezvestneži za svojo edino nalogo, ljudi za vsako ceno /bogati, za koji posel je seveda vojskiiii čas najpniivavnejši. íí^ii Se nam torej potrebno ljudstvo opozoriti, k^ko škodljivo in neumestno je tako početje. Saj ste vendar že sami skusili, kake težave ima človek vsied i)0-nianjkanjii drobnega denai'ja. Úe bi kak pi'edmet najniij^tijšo rabil, ga ne moreš kupiti, čeravi'0 '"'aŠ v žepu dovolj debelega denajjii' ^^^ železnici že kar voznega listka ne "'oreš večinoma več dobiti in moral bi večkrat malodanc samo radi po-maitjkaiijfi drobiža nionia Še tako nujno vožnjo opustiti. Ako liočeŠ po pošti poslati denar, ga no moreš, če ninniš do vituirja naštetega drobiža, čeravno je morda danes zadnji dan in ti prêté vsled zamujenega roka morda veliki stroški in sitnosti. Koliko pa trpi vsled tega trgovina, osobito na drobno. Imamo dan na dan nešteto sliič-iijcv, ko mora trgovec ali obrtnik sicer nerad, a neljubo prisiljen, strankam vzeti blago nazaj, ker mu tc v drobižu plačati ne moi'cjo, a trgovec jim pa menjati ne more. Torej v prometu se tako škodljivo ob-iuti pomanjkanje drobiža, nerazsodni ljudje pa ga spravljajo na kupe in sede na njem, kakor pi-avljio.ni zmaji pri zakletili devicah. JJodite vendar pametni in dajte drobiž v ])romct in ne ovii'ajte po vaši nerazsodnosti prostega prometa! Človek res ne more prav razumeti, kakšen smisel naj ima tako kopičenje ni-kelna in bakra. Ako bi že kdo koiiičil zlato, bi se še človeku zdelo kolikor toliko bolj umestno, ker vendar zlato reprezentira lirimerouia veliko vrednost; da se pa zdi kakenui di'obižnemn zmaju vredno zbirati ta ubogi nikel in baker, pa razsoden človek res ne more pi'av razumeti. Prvič je vendar nikelnast in bakren denar itak precej manj vreden, kakor je na njem napisano — to je seveda enako v mii'uem kakorvvojskinem času — drugič pa sploli baker in srebro nima konečno bogve kake veljave. Saj bi ga moi'al že res človek nagromaditi cele kupe, če bi hotel res rešiti z njim kako bogatijo. S])lob pa ni (io sedaj nikakega ])0-voda misliti, da bo ves ]>ai)iriiati denar ialiral in vreden le še kovani. Deiia)'ja sploli država sama ne izdeluje, kakor v prejšnjih časih, ampak avst.ro-ogrska banka, ki je privatno, in le od države nadzorovano bančno podjetje. Naši bankovci sploli niso državni papirji aH državne note, ampak le nekake zadolžnice avstro-ogrske banke. Kakega takega bankerota, kakor ga je država poprej kedaj s svojimi državnimi papirji napravila, sedaj torej država sploii nc more napi'aviti, ker sama več denarja ne izdaje, ampak privatno podjetje, v katerem imajo privatni akcijonarji svoje milijone. Sploh pa moramo vendar tutli vedeti, da tnoderna država ne bo veČ, ako bi že res bila kedaj prisiljena takorekoč napovedati konkurz, o Čemur Še sedaj niti govora Jii, bankrotirala tako nerodno, kakor lirej kedaj, ampak bo izgube že sorazmerno po primernem ključu razdelila na vse, tako, da ne bo niti pose.stnik papirnatega, niti kovanega denarja na boljšem, ne glede na to, da kovani denar sploh ni v resnici toliko vreden, kakor kaže njegov napis. Bodite torej jiametni in nikar z vašo nerazsodnostjo ne otežkočujte že itak težkega življenja in medsebojnega prometa! O kakem državnem pulonm splob govora ni; če bi pa kedaj bil neizogiben, jia bodimo uvei'jeni, da bodo naši dižaviiiki pač gotovo tudi tako pametni, da bo(io znali posledice na vse sorazmerno razdeliti, nc glede fia to, da tak drobiž že po naravi ni primerno obratnbno sredstvo pred morebitnimi posledicami poloma! Jurjevci. Fr. de-Cocco. ■hirjev večer je — krasen pomladanski večer. Kako ljubeče pihlja topla sapica od juga in maje veje cvetočih dreves, da skrivnostno šepečejo med seboj. Kako milo se glasi sem iz loga večerni spev ptičic, šumljanje potoka ]ia odmeva človeku v srcu kakor najlep-Še sanje mladosti. Tam na zahodu sveli zarja in večernica se je že pripeljala na nebo. Iz bližnjih lin še vedno done zailnji glasovi vaških zvonov, ki vplivajo na človeka tako milo in skrivnostno, da pozabi na vse trpljenje in žalost in se čnti srečnega, nad vse srečnega. O, blaženi večer! Koliko bolečih src najdo v tebi uteho. Kakor pada olje na raiu) in jo iiladi in zdravi, tako vpliva na človeško srce tolažba tihega pomladanskega večera! Večerna zarja je odtegnila zenilji še svoje zadnje žarke in na zemlji je zavladala mirna in tilia potnladna noč. Vsa narava šepeče nekako skrivnostno In svečan mir plava natl tilio vasico. V grmovju poje slavec svojo večno lepo melodijo iti žabe regljajo svoje ponoćne slavospeve. Čas biti. 1'rišla je ura enajst, in še malo časa, ko zadoni iz stolpa niogočim polnočna ui'a . . . Sv. Jurij prihaja na iskreni konju; vsa narava ga pozdravlja, njega — kralja pondadi. V rokah drži sulieo in jaha skozi zelena polja, skozi cvetoče travnike. Priklanjajo se nui cvetlice in se um zahvaljujejo, da je pregnal starko ziitio in jim dal zopet ljubo prostost. Sv. Jurij hil.i daljo čez tihe vasice, čez trge in mesta in prosi Boga, da bi blagoslovil polja in tj'avnike in \'inskc gorice, da bi varoval vasi, trge in mesta požarov in bolezni, — prosi, da bi Bog podelil mir ljudem, razlil med nje srečo, blagostanje in ljubezen. Sv. Jurij jaha dalje in dalje iii prosi blagoslova celi zemlji. A^eČni Oče v nebesih pa posluša glas sv. .Tiu'ija in se ozre z inilostljivim očesom na zemljo, vzdigne svojo mogočno roko in blagoslov božji liiti iz sv. nebes doli na koprnečo zemljo . . , Strese se zemlja, di'evje in cvetlice v zalivalo nebeškemu Očetu, ura odbije polnoč, in sv. Jurij biti nazaj v nebesa. Kmalu se začuje vesela pomladna pesem o sv. Juiiju, Sedaj, ko molči vsa narava, ko počivajo ljudje po hišah, so se zbrali štirje mladeniči in gredo od hiše do hiše in pojejo Jurijeve pesmi, naznanjajoč, da je zopet tukaj prelepa pomlad, da je jirišel sv. Jurij, ki je pregnal zimo in nanovo oživil prirodo, tjuj, kako lepo doni po tihi vasici ob polnočni uri ona vesela: „Na vsaki cvetlici čebel'ca sedi . . Pa gredo k drugi Iiiši in zapojejo slično : „Mi smo štirje bratci Sveťga Jurija hlapci . . Nobene hiše ne zgrešijo; pa tudi nobena hiša ne pozabi podariti pevcem kaj v koš, jajc, slanino, itd. Ko fantje tako romajo od hiše do hiše, vstanejo tudi dekleta in ob odprtem oknu prisluškujejo, bodo-li že kmalu i»ri njihovi hisi. Ko so fantje že blizu, se naredijo kakor da bi spale, zaprejo okno in čakajo, da odpojejo. Potem pa pridejo zopet k oknu, ga odprejo in razdelijo pripravljeno darilo. Le kratko je odmerjen Čas in Jurjevci odbite dalje, da oznanijo pri vsaki hiši, še predno se zasveti zarja na vzhodu, da je dospel sv. durij v deželo. Tudi letos je prišel sv. Jurij, zma-galec zimskega zmaja; ukrotil ga je, da nima več nikake nioči. Zima je zbežala pred njim in vsa narava in vsa človeška srca pozdravljajo sv, Jurija, kakor ga že leta in leta niso. Pozdravljajo ga ne samo kot zmagalca zimskega zmaja, ampak tudi v nadi, (ia bo stri zmaja, ki tare vso Evropo — vojsko. 1'ozdravljajo ga jokajoče matere in žene, in zapuščene sirote gledajo zaupno nanj. Narava se je zojiet oblekla praznično, da bi dostojno proslavila njegov prihod. A ni pa doma slovenskih fantov, da bi pesmi prepevaje naznanjali priîiod sv. Jurija. Ni tudi doma očetov in gospodarjev, da bi pod domaČo strelio čakali njegovega prihoda in, da bi obdelovali po njegovi [»rošnji blagoslovljena polja. Tatu na bojnem polju ga pozdi'avljajo fantje in možje, morda ravno ob uri, ko ))ribaja in potuje po zemlji. Med gromenjem topov in med žvenketanjem sabelj ga pozdravljajo, kakor ga še niso nikoli. O, sv. Jurij ! izprosi pri Bogu, da se bo tiiilostljivo ozrl na tias in odvi'uil grozote vojne. Prosi pri Bogu, da bo lilagoslovil na.Ša polja in vinograde, da bo varoval naša sela, trge iti mesta in, da bo odvračal požai'e in bolezen. Piosi ga, da bo podelil zaželjeiii mir, srečo in blagostanje evrop-skitn narodom ! v « Žlogarjeve S XXX SLXXX i o o se dobyo pri J. Krajec nasi, v Novem mestu za ceno 2 kroni, po pošti 10 vinarjev več. Gospodarstvo. Preiskovanje mleka in drugih živil. Minister za notranje zadeve je poslal na vsa okrajna glavarstva, na vse zavode za preiskovanje živil in na vsa kemična preskušališča sledečo odredbo. „ílarsikdo misli, da zaradi vojne niso več v veljavi postavni predpisi glede Živil in da ni treba nič več vpoštevati določila o kakovosti posameznih živil. Ta misel je čisto napačna. Prav sedaj je treba bolj ko kedaj poprej na to paziti, da se prodajajo le taka živila, ki'so predpisane kakovosti. Natančno pregledovanje živil je danes tem bolj potrebno, ker se raznim živilom cene dražijo in ker se pogosto dogaja, da se prodajajo za visoko ceno tudi manj vredna, pokvarjena in sleparsko potuešana živila. S prodajo takih živil se ne oškoduje samo odjemalca in sicer na denarju iti na zdravju, atiipak tudi delovanje oblastij, ki morajo skrbeti za to, da dobi prebivalstvo za pošteni denar tudi pošteni živež. Zaradi tega nastaja stroga dolžnost vseh pokli-eanili oblastij, da v teh težkih in dragih časih preprečijo vsako zlorabo in vsako oškodovanje uživalcev in sploh kupujočega občinstva in da strogo kaziiujejo vsakega, kdor bi zakrivil kako nepošteno prodajo živil" Tako se glasi ukaz ministrstva, ki ga prinašamo zaradi tega, da izvedo zanj tudi naši pi'odajalci, naše mlekarice in drugi, ki prodajajo živila. Kakor smo videli, se je začel ta ukaz že izvajati pri nas in drugod in so prišle mlekarice menda prve na vrsto. Pri nas na Kranjskem se je preiskovalo mleko ])o državnili organih že v Ljubljani, v Novem mestu, v Kočevju, itd. Zadnji nedeljski „Slovenec" je prinesel pod napisom : „O. kr. nadzornik za preiskovanje živil v Ljubljani" to-le vest: V Ljuli-Ijani se je v petek, soboto, pondeijek, torek in sredo tiiudil c. kr. nadzornik za preiskovanje živil, gospod ]\[ohorčič iz (íradea. Ni se pa mudil samo v mestu, amjiak je tudi obiskal Šiško in Vič in je bil v svojetn poslovanju zelo natančen. V mestu je preiskava izpadla še precej povoljno. Največjo pozortiost je obrnil z ozirom na podražcnje tiileka na mlekarice. Nekatere poštene hiše i)o5iljajo v Ljubljano mleko ]u'av dobre kvalitete, nekatere mlekai'ice pa mešajo vodo v mleko. Vzel je seboj čez 100 vzorcev mleka, katero ne samo, da bi imelo dovolj maščobe, marveč je bilo zmešano tudi z vodo. Mlekarice so se izgovarjale, da je mleko tako zaradi slabe klaje, kar ]ia ne bode di'žalo, kajti mleko ima zaradi slabe klaje le manj maščobe nikakor pa ni tako vodeno. Nekatere mlekarice, ki so imele slabo vest, so zbežale čez ljubljansko i)olje. Na dolenjski cesti je pa ena v neki veži popustila kar dve veliki pločevinasti posodi mleka, ki je itiielo v sebi veliko vode, in je zbežala. — Nadzornik je v sredo zvečer Ljubljano zapustil in se odpeljal po svojem poslu dalje." Tako se glasi poročilo iz Ljubljane. Kakor vemo, je bil nadzornik v četrtek potem tukaj v Novem mestu ozir. v Kandiji. V zadnji naši številki je bila o tem i»reÍ$kovatiju sledeča vest napisana : „G o 1 j u f i v e m I e-karit;e". Že dalje časa se ji! opažalo, da je mleko nekaterih mlekaric iz novomeške okolice silno voduiio. Řc-lc zadnji Žas so se zaceli juerodajiii krogi za to malo zanimati. Taj' mlekaric, ki so prodajale z vodo naniošano tideko, je bilo žo kaznovanih. To je že vendar otl sile, da se niti pri itdekii ne bo smel veČ nihče zanesti na kakovost." Zakaj pa prinašamo vse te vesti ? Zato, da 1)0 do vedle naše m lékaři ce, pri (i C m da so, in da bodo vedle vse to pritiierno vpoštcvati iii se po tem ravnati. Kdor ))ošt(ino mleko prodaja, temu se ne bo nic zgodilo! ïcmu se ni treba bati nobene preiskave in naj pride, odkoder hoče in kadar hoče. Kdor pa lioče slepariti, ta pa zasluži kazen. Ne spodtikajmo se torej nad preiskovanjem mleka, ki je od oblastij zaukazano in kakor kaže, potrebno, ampak poglejmo v sc iii skušajmo pošteno ravnati z mlekom in pošteno prodajati mleko, pa tudi druga živila! Gospodarske drobtiiie. Oddaja perocida. Kmetijska podružnica v Novcnniicstu bo oddajala perocid v poiuleljek 2G, aprila od 9, ure naprej na novomeškem kolodvoru. Dobe ga le tisti, ki so ga naročili na mesto iirimanj-kujoče galice. Naročniki, ki niso hoteli perocida, dobe denar nazaj. Oddaja superfosfata. Kmetijski po-di'užnici se je posrečilo dobiti še en vagon kostnega superťosfata, ki je več vreden kakor ludniški superfosfat za ajdo in druge sadeže. Dobiti ga imajo tisti naročniki za superfosfat, ki niso dobili rudniškega superfosfata. Oddaja tega superfosfata sc bo pravočasno naznanila. PokonČujmo kebre! Prvi hrošči so že tukaj. Iver nam ta Škodljivec zarcja črva, ki nam dela veliko škodo v zemlji in sicer pri vseh jioljskih sadežih, dajmo ga zatirati kar se da! Otresajmo ga na jutro z drevja in jiokončujmo ga. Šolska mladina bo lahko veliko dobrega storila v tem pogledu. Letos bo posebno Iivaležuo pokoDČavanje tega hrošča, ker ga lahko obračamo za klajo kuram, katerim manjka letos žita. V ta namen naj sc iirošči tudi nasuše. Čim preje se lotimo jjokončevanja poži'eŠncga hrošča, tem več bomo dosegli. Antiavlt proti vranam. Vrane nam lahko napravijo veliko škodo pri turščici, katere se moratno zlasti v takih letih ogibati kakoršno je letos. Prvo Škodo delajo ob času kalcnja. Naj sc tedaj tudi pri nas vporablja aiitiavit za odvraćanje škode po vranah ob tem času, Antiavit varuje seme, da ga vrane ne izkljujejo, i)a tudi druge živali uc. Antiavit se raztopi v vodi in s to raztopino sc poškropi seme in dobro premeša, tako da se seme od vseh strani zmoči. Caz noč se pusti seme razgrnjeno, da se posuši. 'An .">0 kg semena zadostuje 5 litrov raztopine, ki jo prijiraviš tako, da i'aztopiš v .51 vode .50gi'amov antiavita. V gorki vodi se antiavit raje razto])i. Antiavit pi-odaja kmetijska družba v škatljaii po eno osmino kg za 2 K 20 h. Namesto antiavita se laliko rabi tudi „minium", rudcće barvilo, s katerim se potrosi turščico, katero smo ijrcj z vodo ztiiočili. Vojska X Rusi. Uspešen konec karpatskih bojev. Vojni poročevalci poročajo 15. aprila: Z osvojitvijo višine Czeremcha po biigadi polkovnika barona Diirfelda je zadnji boj zmagovitega borenja v Karpatili za nas ugodno končan. KaČit ruskega velikega kneza Nikolaja, da bi z ogrojiinitii ])rît,iskom jirodrl kai'patsko fi'onto in jicljal ruski „parni valjal'" na Ogrsko, sc je izjalovil. Vojaki orjejo ob bojišču. „Olos Na-rodir' poroča: Vojaška oblast je dovolila, da so se ljudje vrnili v vasi ob bojišču v zaliodni Galiciji. Z dovoljenjem vojnega poveljstva so se kmetom dali na razpolago rekvirirani vojaški konji; vojaki raznih narodnosti z veseljem obdelujejo polje na poljskih tleh, vozijo gnoj, [logaiijajo živino in orjejo. Nemški in češki vojaki kmečkega stanu dajejo poljskim kmetom nasvete o pametnem gospodarstvu. Vojaki so veseli, da morejo kmetom pomagati in nekoliko pj'emcniti svoje življenje in hrano; vojaški konji se s posebtio živahnostjo giltljejo, kakor bi se veselili dela v prosti naravi. Ako bo vreme ugodno bodo v 14. dneh srečno izvršena jioljska dela v za-hodtn Galiciji, tudi v neposredni bližini bojišča. Izredno velike ruske izgube. Vojni poročevalci brzojavljajo 19. aprila: Zdi sc, da bodo Rusi še dalj časa rabili, da pridejo zopet k moči. Vedno bolj sc kaže, da so bile ruske izgube izredno velike. ]'ri i)relazu Dukli jc morala upravim oblast pozvati javne delavske moči, da je pokopavalo padle vojake. Rusko časopisje za mir, „Nowojc Wrcmja" poroča: Skrbi povzroča v Rusiji nastop zaveznikov v vzhodni Galiciji. Skoro vsi listi izražajo upanje na mir, „Nowoje Wremja" trdi, da se vojska ne bo končala z orožjem. Na južnem bojišču. Na jugu mirno. GraSki listi poročajo, da so nase postojanke ob Drini, Savi in ob Donavi močno defenzivne, lîaje je srbsko vojno vodstvo nameravalo napasti, a so to preprečile notranje razmere in ljuti boji s četami ob bolgarsko-srbski meji. Turška vojska. Novi neuspešni napadi na Dardanele. 14. aprila popoldne jc angleška vojna ladja „Majestic" obstreljevala kopno i)ostojanko Gaba-Kcbe v saroškem zalivu. Na ogenj se je odgovai'jalo. „Majestic" je bila po malo strelih prisiljena, da se je umaknila. Ko je „Majestic" dne 15. aprila popoldne znova napadla naprej poniaknjenc baterije, so jo turški foi'ti začeli obstreljevati in je bila trikrat zadeta; dvakrat za poveljniškim mostom in enkrat za dimniki. Ladja je odplula in na njeno mesto je došla vojna ladja „Sviftsurc", ki jc brez uspeha nadaljevala obstreljevanje baterij. V noči od 13. na 14. aprila so sovražne torpedovke poizkušale udreti v Dardanele, a so bile z lahkoto zavrnjene. Turške granate poškodovale ladjo. Glavni stan iioroča 16. aprila: Včeraj popoldne je neka sovražna ladja v prestankih in brez uspeha obstreljevala foi'te ob vhodu v Dardanele. Oklopnico so zadele štiri granate naših baterij, vsled česar je na krovu ladje izbruhnil požar. Ladja se je nato nemudoma mldaljila v smeri proti Tenedu. —■ Rusko brodovje je včeraj bombardiralo Eregli in ZumbuUlak in se nato oddaljilo v severni smeri, ne da bi bilo doseglo kak drug uspeh, kakor da je po-toiiilo nekaj jadrnic. Rusko brodovje obstreljevalo ča-talsko črto. „Times" poročajo 19. aprila: Rusko brodovje je obstreljevalo obrežje Črnega morja znotraj čatalSke črte. V Carigrad je došla nova skupina ticmških častnikov. Boj za Dardanele. Carigrad, 19. aprila. (Koj'. ur.) Včeraj jc i>oizkušal oddelek sovražnega torpediiega brodovja, da bi se Itribližal dardanelskim Juorskitn ožinam, (lotovo je, da je naš ogenj zadel dve sovražni toi'pedovki, nakar se je llotila umaknila. Naša torpcdovka „Timur llissar" je dne 17. t. m. v Egejskcm nio]'ju s popol-tiiui uspehom najiadla angleški torpedni liarnik „Maiiitou". Angleška ailmiralitcta lii'iznava, daje 100 vojakov te transportne ladje utonilo. l'o izvršenem napadu so angleške ki'ižarkc in torpedorušilci zasledovali našo tort»edovko do Chiosa. Posadka „Timur llissarja" je torpedovko pognala v zrak, da bi je lic dobili v roke sovražniki. Posadko je prebivalstvo m Chiosu na najprisrčncjši način sprejelo. Naročajte „Dolenjske Novice!" Seznam daril došlih za ranjence v cesarice Elizabete bolnici kot rezervni bolnici Rdečega Križa v Novem mestu. Gospa Katarina Oblak 1 zaboj pomaranč. Ga. pl, Ficiitenaii 1 zaboj jabolk, (idč. pl. Píill-ove 40 jaje. G. Oton Bayer 75 stcklcnic piva. G. dr. StraŠek 25 litrov vina. Ga. pl, Garzai'olli 700 cigaret, (-i. Jos. ilatko 1 000 cigaret. G. Fr. Splielial igralne karte. Slavna mestna hraninilca 30 kron. Slavna kmet. šola na Grmu zavoj knjig in več loncev iiovidla. Slavna podružnica Rdečega križa 1000 cigaret in 1 o kg Maggy-jcvih jtihnih konzerv. A''eč gimnazijcev T, giiini. razreda je delilo med ranjence cigarete. — Omenjena darila so otnogočila, da so se zamoglî velikonočni prazniki praznovati v veliko veselje in zadovoljnost v bolnici se nahajajočega vojaštva, vsled česar naj bode p. n, darovalkam in darovalcem izrečena na tem mestu najtoplejša zahvala. DomaČe in tuje novice. Duhovska vest. Dolenjski rojak, prefekt v TcrezijaniŠČu na Dunaju, Ph. dr. Ivan Andolšek je imenovan c. kr. vojnim karatom v reser^'i. Uradna vest. Okrajni komisar Rajko Svetck je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Črnomelj, odkoder odide dr. Karol Tekavcič k glavarstvu v Kranj. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo je imela jjiescca marca 1915 denarnega prometa 102.080-40K; vložilo je 95 strank 34086-0S K, dvignilo pa 160 strank 31,016-90 K Posojil je bilo danih 15 strankam 6466--—K. — Vsled načelstvenega sklepa v seji 19. aprila se bodo od 1. maja I9Í5 hranilne vloge obrestovale po 4Va"/oi kar ses tem daje na občno znanje. Mrtvi ustal. Franc Bukovec, posestnik Loška vas pri Soteski, 27. domobranskega pp., prej zglašen kot uiiul v bolnici na Dunaju, je v ntskeui vjetništvu v Tomsk-u, Hilnrija, od koder je že putkrat pisal, da jc zdi'av. Grandie Anton iz Ćemše pri Mirni ]teči, 17. pp. infanterist, ki jc bil v Karpatih, sc od a. deccmbi-a 1914 ni več oglasil. Slovenski častnikodlikovan.Dr.Rudolf Mole, zdaj v Krakovem, je dobil „Signum laudis" radi hi'abrega obnašanja pi'ed sovražnikom. Vojni kuráti odlikovani. Dr. Frane Kulovee, dolenjski rojak, profesor v St. Vidu nad Ljubljano, ki jc prideljen kot duhovnik 17. pp. je dobil duhovski zaslužni križce na bclo-rudečcm traku. — Našim vojakom znani, prej v Ljubljani službujoči vojni kurat Ivan Maračič je prejel isti križec druge vrste. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Janez .lenič, ki piše po vojni dopisnici, svoji ženi v Stranski vasi Št. 35, fara Šmihel i)ri N. m. da je ujet. Iz pečata v poljskem jeziku, bi se smelo sklepati, da se naliaja v neki bolnici avsti'ijskega „Rudcčcga križa". Iz druzega pečata: „ 1'etrogradskega vojennaja cenzura", pa, da jc morda v Petrogi'adu. Iz ruskega ujetništva se je zopet oglasil Karol Jakše, posestnik z Broda, ter javil, da je že ozdi-avel in da se je iz Moskve preselil nekoliko višje na severovzhod v Ivanovo-Wosnessensk, gubernija Wladimir. — Franc Kastclie, posestnik v Rakovniku, jc pisal svoji ženi Reziki „počtovaja kartočka" (poštno karto) s pečatom Omsk d. 24, 11. 14, v kateri jej naznanja, da je bil na Lukeževo ujet ter odpeljan lui Rusko; pravi, da je zdi'av in da sc bota po vojski zopet videla, Naslov pa ni razločno jiisan, vendar se sme iz poštnega pečata sklepati, da Kastclic biva v „Taumen, gubernija Tobolsk, 10. četa „vojen nsplennih". Cepitev koz. Prihodnji teden se vrši v novomeškem zdravstvenem okrožjusplošna javna eejjitcv koz. Čas in kraj se razglasi po županstvih. Občinstvo se opozarja na važnost cepitve posebno v sedanjem času. Koze se bodo stavile le ob določenem času. Vojaške vesti. Dva brata s severnega bojišča sta se oglasila. Prvi je na tifusu oboleli lovec Franc Smuk, posestnik Smolcnjavas 33, ki ])iše iz Košice (Kassa) na Ogerskem svoji ženi Frančiški: Naznanim Ti, nla seïii Ti voščil praznike in vsem drugim in pisal sem Ti zavoljo [irošnje, da bi naredila, pa mislim, če si naredila, da ne bode vslišaiia, da bode zastonj Tvoj trud in kostanje. In sedaj sem zdrav in nji ni slabo, ne bodem več dolgo v šjiitalu, bodem Šel kar od tukaj na vojno. Pišite mi, kako se kaj imate, pa saj vem, da bolj slabo, dela zadosti, pa nima kdo, jaz ne morem nič pomagati, ne vem, Če bodem še kedaj. Pošiljati mi ni treba nič. Zdaj vse srčno pozdravljam Tebe žena, mater Ivano, Francko, Micko in sorodnike. Z Bogom Franc Smuk. Drugi brat, ki jc pri 17. pp. služil, se je oglasil iz l'nskega ujetništva ter pisal svoji materi Tei'cziji Smuk v Siiio-lenji vasi 33 iz Vladimirja 6. marca 1915: Predragi mi! Naznanim Vatu, da sem bil 30. novembra ranjen v noge in „zabran" (poslan) v bolnišnico, kakor scin Vam že poročal, če ste dobili. ( Ne.) Upam, da bodem kmalu ozdravel. Prosim pošljite mi nekoliko denarja, ker ga že nimam odkar sem ranjen, nič. Denar pride sem. Prosim pošljite mi vsaj 10 K. Srčno Vas pozdravim vse skupaj in voščim vesele in srečne Velikonočne praznike Jožef Snuik Spital Nr. 27 Palata Nr. 5. Rusija. — Anton Darovcc iz Gor. Sušie št. 12, služil pri 17. pp., ranjen 24. februarja 1915 v Karpatih v levo nogo. Zdravil se je v TemcŠvaru, VrbokšcinV in sedaj v Ijjuljljaiii. Dominik Kavšek, iz Kamene, nazadnje poštni voznik pri Košaku v mestu, je bil lirvič ranjen v roko pri Grodeku, drugič pa v nogo v Karpatih. Kot rekonvalescent, je bil na dopnstu in se je vrnil 22. aprila zopet k svojemu oddelku. — Jože 1'erko, iz Kegrče vasi št. 15. 17. pp., ki je bil v Galiciji sc od pusta naprej ni več oglasil. Kranjec povsod rad poje. Vojni kurat g. L. TnrŠič piŠe svojemu sošob^n ob Kolpi izpod Visoke Tatre v Karpatih : Tu pod Visoko Tatro, kamor so jne poslali iz bolnice za 4 tedne, je moj novi dom. Najlepše ogrsko zdravilišče z nebeško lego! Tu ni čuti bojnega direndaja. Na več Kranjcev sem naletel, od vseh mogočih regimentov in vetrov. PajoureŽemo, da odmeva od gora. Samo snega je Šc precej in mraza, pa se nam še nov ponuja. Rad bi bil šel domov, pa radi strogih predpisov ni bilo mogoče. Dr. Lamjiret (živinozdravnik v Postojni, doma iz ňt. Vida pri Zatičini) je tudi zelo bolan. — Iskrene pozdrave! Ukaz C. kr. dežehie vlade za Kranjsko z dne 16. aprila 1915, št. 8441, o odškodnini za niletcv žita v niiinih, ki za plačilo meljejo. V mlinih, ki za plačilo meljejo od žitnih prodiicentov prineseno lastno žito, se sme terjati, oziroma dajati za iilačilo za mletev za sto kilogramov, in siccr pšenice največ 3 K, rži, ječmena iti ovsa 2 K 50 h in koruze največ 2 K. Glede iztnletja veljajo določila ministrskega ukaza z dne 28. novembra 1914. leta, drž. zak. st. 324. Za izgubo pri mletju pŠeidec, rži ječmena in ovsa se sn)e odtegniti največ 3 odstotke, pri ndetju koruze največ 2 odstotka množine žita. Mlinai-jevo i)lačilo se mora dajati brez izjeme v denarju; mlinarja plačevati z merico, to je z žitom, moko in z otro-bami je prepovedano. Prestopki tega ukaza se kazinijcjo po § 12. ministrskega ukaza z dne 28. novembra 1914., leta, drž. zak. št. 324. Ta ukaz dobi moč z dnetii razglasitve. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe Jtranjske jts zhoi'oval due 19. ajiriUi v Mcslnetii DoniuvLjubljaiii podiiredsedđt.vom g. kouierćuega svetnika Povseta, ki je v, vii-seljciii koiistatiral, da kljub temu, da so nam vxelî konje iii vcl'ko Ijuiii, .je pomladansko delo izvedeno. Di'. Krek je naglaStil v svojem odgovoru na po/drav, da je v/a-jeinnosL med Kmetijsko družim iii Zadružno zvezo izvedena. Viada naj zdaj ktiietu Ijoleg bremena tudi kaj da. Glede na ko-tiierdelen kredit je zadružništvo potrebno kakoi' voda ribi. Deželni odbornik kanonik dr. Evgcii Lampe je pozdi'avil zbor vimeinivojvodineKranjskeinpozivalkmetc: Tride naj karkoli, kmet naj ostane in brani svojo domaČo grudo. Cesarski svetnik ravnatelj družijo g. 1'irc je podal daljše poročilo, iz katerega posnematuo, da je Štela družba leta 19U visoko nad 9000 udov- Podružnic je 1(34, 6 jib je novih. Družba je vodila podkovsko šolo, družbeno sadno drevesnico in kmetijsko gospodinjsko šolo v Ljubljani, izdajala je raxne poučne spise in družbino glasilo „Kmetovalec", ki že izbaja v 10.000 izvodih. Lilanea za leto 1914 izkazuje preino-žcnjevvisini 174.592kron 84 vin. Vodbor sc zopet iiivolijo baron Apfaltrern, Jakob Jan, Alojzij Mihclčič in Viljem Rohrman. Srebrno poroko je obhajal 10. aprila t. 1. naš občeznani dolenjski deželni poslance in župan Smihclsko-stopiške občine, Josip Zurc. Pred 25. leti se je nann-eč poročil s sedanjo zvesto soprogo Marijo Fetschetovo iz Kočevja. Ob tako slovesnem družinskem dogodk« kličemo osobito mi Dolenjci našenni zaslužnemu poslancu in žuiiaini, naj ga Bog ohrani Šc mnoga leta v blagor in procvit našega dolenjskega ljudstva. Dal mii Bog šc tudi za naprej svojo pomoč, da bo zamogcl Še mnogo let postaviti svoj velik vpliv sîa vsestranski proevit svojih rojakov! Požar. Minuli pondeljek so imeli na Drnovém pri Leskovcu ogenj ; štirim gospodarjem so zgoreli kozolci, enemu hlev in voz in tndi prccej krme tn nastilja. Kako jc ogenj nastal, se ne ve. Začasni dopust srednješolcev zaradi del na polju. Starši (ali njih namestniki) dobe sina iz mesta domov na pomoč, čc stopijo k svojemu Žujianstvu s pismeno prošnjo, naslovljeno »a ravnateljstvo dotične srednje Šole. Prošnji se ugodi, ako jo 1. vlože starši ali »jili namestniki, 2. če je učenec že tudi prej pomagal na polju, 3. Če jc njegova pomoč res potiehna, in 4. Če je učenec tudi sani voljan pomagati. Dostaviti sc mora tudi v prošnji, za koliko časa lii bil dopust potreben. Zloraba dopusta bi sc kaznovala strogo. Žin)an mora prošnjo preglctlati, presoditi in potrditi. Maksimalna cena za petrolej. Kakor javlja „Priinorec", jo eentrala za petrolej sporočila: Vojno ministrstvo je izdalo ukaz .glede maksimalne cene petroleja. Dctajlist na deželi nc sme petroleja dražje [podajati nego i»o 64 vin. liter, v mestih pa ne dražje nego ])o G2 vin. Trgovce posredovalec nc sme imeti več dobička, nego pet kron pri sto kilogramih. Oddihi mesto dopustov za državne uradnike, „Ileichspost" izve, da se letos z ozironi na vladajoče razmere državnim nradnikoin ne bodo podeljevali takoimcno-vani dopusti, ampak samo oddihi. Seveda se bo v slučajih nujne potrebe, bolezni, itd,, napravila izjema. Prepovedani obiski vojakov v Bosni, Hercegovini in v Dalmaciji. Poveljstvo balkanskih vojnih sil jc prepovedalo vojakom, ki služijo v tej armadi, sprejemati obiske svojcev. Potovati se do preklic-a na take obiske ne sme. Osebe, ki hočejo v ta namen priti v navedene dežele, se ob deželni meji oilklonijo in moi'ajo potovati domov nazaj. Vojnim ujetnikom v Rusijo pišite dopisnice, ne pa pisem! „Rdeči križ" priporoča, naj sc vojnim ujetJnkom v Rusijo pišejo le dopisnice in naj ljudje ne pišejo ])isem. Na iz Rusije došlili dopisnicah je iianircč povsod natisnjeno, da so odgovori ujetnikom dopustni Ic po odpi'tih dopisiiiíiah. Vojnim ujetnikom iz Pi'zemysla namt;i'a-vajo Rusi dopisnico hitro dostaviti, a zato naj se nasiovu pripiše „Resatzungstrup]ie Przeniysl" ali pa „(larnison de Przemysl". Seveda morajo i)Oznati tisti, ki pišejo prze-mvslskim vojnim ujetnikom, (udi natančen njihov na.slov. Kupujte srečke „Slovenske Straže''! Skrajni čas je, da se po vseh slovenskiii krajih razvije najživalmejše kupovanje srečk „Slovenske Straže" v Ljubljani, řlťebanje jc že maja meseca. Ker velja srečka samo 1 krono, naj bi v vsakem kj'aju plemeniti možje takoj opozarjali ljudstvo na namen tega podjetja „Slovenske Straže-', ki bo čisti dobiček dala v korist ubogim otrokom, vdovam in sirotam padliL vojakov in invalidom. Treba je liitrega dela, da bo uspeli časten za nas vse! Ogrska bo dala Avstriji v aprilu 700.000 meterskih stotov koruze. „Ma-gyaroszag" poroča, da se jc ogrska vlada zavezala dati še ta mesec Avstriji 700.000 meterskih stotov koruze. Umestna prepoved. Veliki župan in kraljevi komisar požeškega komitata v Slavoniji dr. Trnski jc poslal župnijam svojega okrožja sledeči odlok: Izvedel sem, da zapi'avljajo našc kmetice kljnb hudim sedanjim vojnim časom, denar za svilene obleke in za drugo prevzetijo. Vsled tega naročam: 1. Kmetice in njih hčere ne smejo nositi svilenih kril in različnega lepotiČja. 2. Kdoi' se ne bo ravnal po tem ukazu, bo kaznovan po postavi I. 1854 in po })redpisu 1. 1973. Župniki naj razglasijo ta odlok raz prižnie in naj delujejo proti razkošju v obleki. — Taka prepoved bi tudi pri nas bila na mestu. Seveda pa nc samo za nekatere kmeticc, ampak za nekatere meščanke. Lastno pekarno otvori mesto Ljubljana v kratkem, da se bo pekel in oddajal kruli mestnim prebivalcem v sedanjih luidih dneh. Če bo potreba, se otvorijo tudi iili-jalkc na raznih delih mesta. Pekel se bode hruh po velikosti z ozirom na krušne izkaznice, brez katerih sc kruh sploh nc bo mogel dohiti v mestu. 1. majnika sociahii demokrati letos ne nameravajo tako proslaviti, kakor druga leta. Prostovoljno opuste praznovanje z ozirom na izredne razmere in na izredne postave, ki jih je prinesla vojska, ker se hočej» izogniti raznim težkočam. Sreča v nesreči. V soboto popohidnc 17, t. m. jc vzletel na Velikih Hojah jiri Goi'ici v aeroplanu nadjjoroČnik O. Med letom mu je močan veter osuknil aeroplan in nadporočnik je padel z višine 12(tm na tla. Aeroplan je sltoro ves razbit, nadporočnik pa je k si'cči ostal nepoškodovan. Novi poveljnik 3. armadnega zbora. Za poveljnika našega domačega armadnega zbora je imenovan dosedanji poveljnik 34. infantcrijskc divizije, general Ki'autwald pl. Ainiau. í^e tretjič v Štirih mesecih so zapeli zvonovi vernikom v novomeški dekaniji ])režaIostno pesem o smrti svojega dušnega l)astirja. — Tako sc je i)osebno pretresljivo razlegal glas zvona v pondeijek zjutraj 1)0 ši]-ni župniji šmarješki, ko je naznanjal faranotii, da se je predvečer preselil njihov predobri dušni oče duhovni svetnik in župnik veleč. g. Anth'cj Zaman, iz doline solza in trpljenja v rajsko domovino, da se tam odpočije od svojega (ruda- in muke-pohicga življenja. Vsa župnija je bila takoj v joku in v solzah in se ogrnila s žalno obleko, ('elo visok nov zvonik je zažaloval s črno zastavo, Češ, da je promitnil oni, ki ga je z nepopisnim veseljem postavil, (ia gleda vse iirihodnje čase šmarješke rodove ter jih opominja kakor mogočni prst božji k spodobnemu krščanskemu življenju. Veleč. g. Andrej Zaman je umrl v jiedeljo 18. aprila ob 8. ui-i zvečer po dolgem in hudem smrtnem boju. Večkrat se jc pojireje sam pripoi'očeval svojim gg. duhovnim sobratom v molitev, naj 1)! mu lîog kmalu kako olajšal grozne bolečine, ki jih je pa prenašal vsikiiar z mtičcniško potrpežljivostjo, iu popolnotiia udan v voljo Božjo je izročil tudi svojo blago ilušo v roke Stvarnika. — Rojen jc bil 22. dccembra 1853. leta v Řkot-jaini pri Dobravi iz ugledne krščanske hiše in je tedaj dočakal t;2. leto svoje dobe. — Dne 27. julija 1878 je bil posvečen v mašnika. Ivot kaplan je .služboval v Smledniku in v Semiču in kot župni upravitelj v Podgradn. Dne 24. aprila 18i)4 pa sta pokojnika spremila in pripeljala sedanji poslanec in župan Šmihelski g. -losip Zurc in pa stopiski župnik preČ. gosp. Jakob Porenta v ňmarjeto, kjer je neumorno deloval kot žnpnik skozi 21 let do svoje prerane smjti. —■ Vsled svojih vsestranskih velikih zaslug jc bil imenovan leta 1913 duhovnim svetnikom. Dne 21. aprila ob 10. uri dopoludne je bil i)ogreb s slovesnim cerkvenim opj-avilom. Sv. mašo je daroval preČ. g. duh. svctidk in župnik A. Šmidovnik ot) veliki asistenci duhovnih sobratov. Cerkev je bila natlačeno poltui, Pred sv. maŠo nam je naslikal raz lece niilostljîvi g. novomeški prošt dr. Seb.Elbert v lepi in ognjeviti besedi življenje in delovanje pokojnika v cerkvi in izven cerkve. A'cs govor popisati, ki je pretresel vse navzoče in jih ganil do obilo solza in splošnega ihtenja, nc dopušča prostor. Omenim le, da je bil pi'edmct govoru naj-liripravnejše izbran; govornik je porabil nanu-eč evangelij o dobrem pastirju, ki sc je ravno bral v cerkvi na smrtni dan g. župnika. Dober pastir je Jezus Kristus in po njem vsak župnik svojitii faranotn; in dobri pastirji morajo biti tudi stariŠi otrokom, učitelji učencem, gospodarji hlapcem, predstojniki podložnikom itd. Po običajnih molitvah v cei'kvi se je vršil prav slovesno pogreb, ki je bil najlepši izraz globokega spoštovanja, splošne ljubezni, udanosti in hvaležnosti vseh fa-]'anov do svojega nepozalniega rajnega gospoda žiiptiika. Ncpoi)isno je bilo žalovanje oh odprtem grobu in jok pogrebcev se je daleč razlegal na okrog, ko so položiti krsto s zemeljskimi ostanki najboljšega duhovnega očeta k počitku. — Sprevoda in pogreba se je udeležila šolska mladina s p. n. učiteljstvom, Marijina družba s zastavo, občinski zasto]» s g. županom, mnogo župljanov in občinstva od blizu in daleč. Tudi več lepih vencev smo videli z udanostnimi napisi. Pred krsto je pa šlo 23 gos])odov duhovnov z milostlj. g. proštom dr. Seb. Klbert. Pogrebu so pri-sostovali tudi g. dež. poslanec in Župan Josip Ziu'c in g. ravnatelj in Šolski nad-zoridk Tjavtižar. (Konen i>riiio(itijiù.) Sedmina po umrlem g. duh. svetniku-župniku A. Zanian-u bo v torek 27.a))rila ob 9. uri v Šmarjeti, in ne, kakor je bilo pomotoma naznanjeno, v sredo. Dopisi. Odlikovan Mirnopečan. Anton Potočar iz Malega vrha je prejel od svojega pil-jatelja z bojnega polja sledeče poročilo: Danes Vam naznanjam nekaj tmvega; dobil bom namreč hrabi'ostno svetinjo - -ne vem Še, Če 1. ali 2. iiizreda. Zaslužil sem jo 23. marca t, 1, v naskoku z bajonetom. Hil sem satu proti trem sovražnikom. Vrgel sem se med nje in vsi trije so se mi udali. — To so videli drugi in povedali poveljniku naše stotnije, ki mi bo za to i)resk]'bel srebrno hrabrostno svetinjo. Mislili boste morda, zakaj mi niso di'ugi i)omagali. Kako, ko je pa imel vsak na svojem mestu dovolj opraviti. Uilo ims je, ko smo naskočili sovražnika, 50 nas pijonirjev, a ostalo je nas samo 15; tudi iz Kandijc Kinkov je padel zraven mene. Ta naskok je tiajal komaj 10 miinit. Grozovito je tako ravi med drugim: Doslej veljavna določila glede Črno-vojniške dolžnosti pa nikakor ne zadostujejo. Óe na primer vsporedimo časovno obsežnost črnovojniške dolžnosti i)ri nas in v drngilt evropskih državah, najdemo, da se nahajamo glede izrabe zalog človeških ínoči skoro na zadnjem mestu. V Nemčiji sega n. pr. Črnovojnišica obveznost od 17. do 45. leta starosti, na ï'rancoskem do 4M., na Srbskem do 50., pri nas pa prične šele s pričetkom leta po dovršenem 19. letu starosti in koncem leta, ko si dovršil 42. leto staro.sti. Tudi glede uporabe črne vojske imajo dandanes veljavna določila pi'eozke meje, katere utegnejo, ako se ne razširijo, vojaškim koristim v veliki meri Škodovati. Tako v naši črnovojniški postavi pogrešamo določila, da bi se mogel tudi drugi poziv, obsegajoč či'iiovojnike od 38. do 42. leta, porabitiv dopolnitev vojske in domobranstva. To je nedostatek, ki ga pi'i vsakokratnih izpopolnitvah formacij na bojišču zelo neprijetno občutimo. Z ozirom na pojasnjene razmere jo luijno potrebno, da se veljavne določbe o črin' vojski j-azširijo v smeri, da se, prvič, črnovojniška dolžnost raztegne na nadaljnc letnike, drugič pa v večji meri zagotovi poi)olnjevanje vojske in domobranstva. Da se zagotovi tej neobhodni potrebi, se namerava, kakor je izvedel c. kr. brzojavni korespondenční urad, uveljaviti v obeh državah naše nionarhije za bodoče Črnovojniško dolžnost že z letom, s katerim se konča 18, leto starosti, dočiin 1)0 trajala do konca leta, v katerem se dovrši 50. leto starosti. Nadalje bo obsegal prvi poziv letnike do končanega 42. leta starosti ter se bo nudila možnost, da se v prav posebnih izjemnih slučajih pritegnejo tudi pripadniki drugega poziva v dopolnitev vojske in domobranstva. S to uvedbo novih kategorij črne vojske pa še ni nikakor rečeno, da se bodo vse te nove kategorije tudi skupaj, takoj ali i>a že v bližnji bodočnosti pritegnile Črni vojski. Ob belokranjski železnici. (Nadaljevanje.) Ustanovimo in uredimo tudi s pismenim potrdilom, da smo odloČili vsak izmed nas 400 gld. v dohro pretehtanih ogrskih diikatih (hiti, tako, da vsak izmed nas sam ali njegovi dediči vsako leto 20 gld. vsak-tei'cmu oskrbiiiliu tega samostana za zidanje ali druge potrebe te božje iiise dá, da smo dati primorani, in da hočemo dati zdaj v bližnjem božičnen} Času začenši in potem vsako leto omenjeno svoto 20 gld. vsak sam ali njegovi dediči o božičnem prazniku dotičnemu o.skrbniku, in zato prejmemo od njega pobotnico, tako dolgo, da, ali mi, ali naši dediči odločeno svoto 1200 gld. vsak 0(1 svoje strani poplačamo. Ako bi pa kdo nas ali naših dedičev dotično svoto denarja poprej plačal in pobotnico prejel, kakor je zgoraj določeno, ta je svoje dolžnosti tem prej prost in odvezan. Vsak oskrbnik omenjenega samostana je dolžan enemu izmed nas, ali kogar mi za to postavimo vsako leto dati račun o dohodkih in stroških, Da se ta denai-Bogu Vsemogočnemu v i^-ast in omenjenej božji iiišt na korist obrestuje, zato naj bratje tega samostana za nas, naše prednike in naše potomce na veke vsak dan Boga prosijo in nas ustanovitelje v večnem spondini ohranijo, mi pa in naŠi dediči naj pa kot ustanovitelji omenjenej božji hiši zvesto v pomoč in podporo ostanemo, in jo zvesto varujejo po vseh močeh, kadar nas ona kliče in kadar je potreba, zvesto in brez obotavljanja. Ako bi se pa zgodilo, da bi mi, ali naši dediči omenjene svote denarja od dneva, ko se to pismo spiše, v 20. letih drug za drugim ob določenem roku, ali pa prej ne izplačali, tedaj naj tleželni knez kranjski in metliški, ali njegove milosti glavni namestnik dotičnemu oskrbniku iz našega posestva toliko izplača, da je vse popolnoma poravnano. Zvesti hočemo ostati in ne protiviti se, kadar nas on prosi; to je naša prošnja, naša želja in dobi'a volja. V zagotovilo tega, damo to odprto pismo s svojim bratom Jurijem in Kaspar-jeiii Črnomaljskim in Andrtijem Ilohen-wartskîm, s pečatom vseh treh in radi večje varnosti in spričevanja te pogodbe smo nalašč za to prosili tudi veleč. gosp. Egidija, opata kostanjeviSkcga, da tudi on svoj pečat na pismo priti'di, njemu in vsem njegovim naslednikom brez kvara. — Slednjič se mi zgoraj imenovani Jurij in Kaspar Črnomeljski in Andrej Hohenwartski za se in za vse svoje dediče zavežemo vse to v resnici in vedno držati in popolnoma spolnovati, kakor je v pismu zapisano. Pismo dano po Kristovém rojstvu 1.1467 na petek pred vnebohodom naše ljube Gospe." Sporočilo trdi, da je satiiostan pri cerkvi tudi res stal in da so ga Turki le oropali in razdejali. Odtod tudi itiie bližnje vasi „Klošter", in pri prvi hiši od cerkve se še dandanes pravi „pri Vardjanu" (gvardijan). V cerkveni shrambi je pa bil tudi star masni })lašČ, ki ga je ljudstvo imenovalo „gvardijanov plašč". Nedavno se je oddal v knezoškof. muzej. Tudi ostanki zidovja so se t)aje pred več desetletji še videli. Kloster potemtakem bi bila druga naselbina frančiškanov na Dolenjskem; prva za templarji pii Treli farah in tretja sedanja v Novem mestu. Do 1. 1828 je bila Klošterska cerkev matijša in brez oboka, Zvonik, z majhnimi zvonovi, stal je do tega časa vrliu pročelja nad korom. Tega leta pa so cerkev skoraj za polovico povečali, obokali in zvonik prizidali. Leta 1876 je dobila nove oi'glje, ki je je postavil stari Mandlin iz Trebnjega za 1000 gld. Soseska je za izstavljanja dajala delavcem hrano. V cerkvi so bili 3 altarji, 2 lepi banderi, ličeti lestenec .... sploh bila je prva podružnica lepe Podzemeljske fare. Pred kakitni 40. leti še, bila je v Kloštru za Tremi Karami največja božja pot v Belokrajni. Sem so priliajali o veliki maši, ko je bil glavni shod, romarji ne samo iz Belokrajne, ampak ( udi izza onkraj (jiorjaneev, s Hrvatskega, celo od Zagreba. Že na ])reddan so topiči naznanjali praz-niške slovesnosti, na praznik zopet na vse zgodaj, V cerkvi je bilo navadno dvojno opravilo, ob desetih, če je bilo le mogoče, slovesna sv. maša z leviti in popoldne pete litanije. Seveda ni mogla itiajbna cerkvica sprejeti vase včasih ni petine ljudstva, ki je prišlo ta dan počastit žal. M.B. v Kloštru, Poleg cerkve se je nahajal prijazen gabrov gaj, kjer se je ob takih prilikah ljudstvo krepilo z bistro belokranjsko kapljico. Dobilo se je tudi za pod zobe, kar je kdo hotel, saj so po tratini ob gabrih razpostavili poleg kramarskih stojnic tudi mesarji svojo robo; napravili peči, štedilnike, da se je kurilo, kuhalo, cvrlo, peklo, dokler je bito kaj. Pridne Semiííarke pa so nanesle vse polno procajn z raznim najokusnejšim sadjeni. Vmes so se oglašali brez prestanka od ranega jutra razni prosjaki in berači, ki so prišli večinoma iz bližnje Hrvatske, ter ali proseč ali pojoč mehčali srca. Slepi Marko Srbotič ni zamudil nobeno leto. Bil je posebno glasan: Dajte, dajte, darovajte. Siromaku podavajte, Simiiujte se, milovajte, Sii'omaku podavajte, Simiiujte se prijatelji. Prijatelji, roditelji ! (Petje je spremljal z gosli na 2 struni.) Žal, da tu in tam ni bilo brez izgredov. (Daije priliodajič.) V većjcni mestu na Dolenjskem ae takoj odda pod DajugodnejšimÍ pogoji, ua kakoršnikoii način, ali se ita tudi proda lepo. enonodstropna hišo z gostilno in z mesarijo ležeča iia prav lepem prostora na glavnem trgu. — Naslov naznani Ui>rava „Dol. Novic" proti vposlani znamki 10 vin. M-g-i D^ Ferd. Trenz ordinira vsak dan na svojem domu na Draškovcu pri Št. Jerneju. Vsako sredo pa ordinira v Kostanjevici od 2. do 4. ur6 popoldne. i-u-a Velika svota denarja se zamore nalifjui'iti vsakomur, ki postane nas narot-nik. — tirezplačoa pojasnila pošiíja: Srećkovno zastopstvo 13, Ljubljana. flral^iieni ohllc. EjKa,^ 15 Dna 21. maja 1915 predpoludne ob 9. uri bo im lioi iiicfctii iiti VrLu št. B pri Vuliiium Podijiiliiiu ji« imuaniezDili [liircciiifi ali sliuimo nrt jiodatuvi s tem odobrotiiti Iiogojev drKžlia sledeiih miiirumiřiiiii : P. it. 152: soBpoiluiBko iiop10J)J0, Con. vrednost 700 K. Najni. ponnilok ICti« K (>7 b. 1'. St. 818/1: gozd. Cou. vrednost K 20 li. Xajiii. pouuiick 'Ud K 14 h. P. .it. 897: pfozd. Cen. vrodDOBt 72 K 39 h. Najin, poaudck 48 K 2(1 b. F. .št. l(59a/2; goxd. l'en, vrednost 200 K 20 h, K«jm. pomidek IfiGK 80 h, P. it. J72[): nji*a. Vca, vvcduoBt 181 K 80 h. Niijm. ponndok 120 X 8(i h. ť. Ět. lííOl/g: travnik. Ton. vrcdn. 18 K 50 h. Najiu.iion, 12 K ;Uli. 1\ Řt, 1M7/1: njiva, Cen. vrednost .WJ K 155 b. Ko/olee. t;en, vrcduost dOO K. Nbih). ponmlek 501 K 76 h. r. Ět 1014/1 : travnik, Cen. vrednost 33 K 40 b. Nnjin. jKinudek 21 K GO b. P. St. njiva. Cen. vrednost 145 K 65 b. Najtn. ponndek 97 K 10 b. P. àt. 1931 : travnik. Oen. vreduoBt 31 K 65 h, Nnjin, ponuduk 21 K 10 b, T. št. 1935/1 : njivu. Cen, vrednost ■iiifi K 90 li. Najmanjši pouudek 22Í K 60 h. l\ 6t. 10.11/1 1 njiva. Cen. vrednost i!til K 10 b. Najmanjši ponudck 174 K 6 b. P. št, 1913i2: ujivs. Cen. vrednost 116 K 83 b. Najui, poniidek 77 K 88 L P. št. 1945/1 : njiva. (;on. vrednost 224 K 40 b. Najm. poiiudsk 14U K (SO h. l\ St. li) 16 : gozd. Cen, vrednost 4ï K 9 h. Najm. poniidek K ň b. i', ât 1E)50/1: njiva. Cen, vrednost 350 K aH b. Najm. i.omidek 233 K 70 b, P.Bt, 1951/1: njiva. Cen. vrednost IfiS K. NRjm. ponudck 112 K, ]', št. 1951/2: gOKd. Cen, vrednost 45 K 9 b. Najmanj."! poniidek 30 K e b. P, ,št.. IB,îl/4: goïd. Cen. vrednoBt 137 K 40, Najin, poniidok 91 K fiO li. i', «t. 1951/(i : Sro/d, Cen. vrednost 351 K 4 h. Najm. pontid(;k 234 K 2b, 1'. Jt. 19,10/2: gozd. Con. vrednost .160 K 40 h. Najm. jioniiiiek 80« K 94 b. P. št. li)60/2: gozd. Cen. vrednost IIUK. Najm. pontidek 107 K 34 h. P, Ét. H)83/I : ffosîd. Con. vrednOKt 396 K 35 !i. Najm. ponndok 264 K 24 h. P. a. 1951/8: njiva. Cen. vrednost 103 K 38 h. Najm, poa. K 92 b. VI. it. 307, p. it. 1934: njiv«. Cen, vrednost 890K JOh, Najin, jioniidok 593 K 40 b. VI, št, 392, p, št, 1940: njiva. Cen. vrednoBt 200 K 30 b. Najm. ponndek 133 K M h. Vlit. 477, p. i(. 151/2: atara hiša. Cen, vrednost 400 K. Najm. ponudek 2HK K M b, P. št. 1901; 1 : travnik (vrt). Cen. vrednost 207 K 45 1j. Najin, ponudek 138 K 30 h, P. it. 1907/2 njiva. Cen, vrednost 540 K 65 li ; kozolec. Cen. vrednost 120 K, Najm. ponndek 440 K 36 ii. P. Ět. 1958 gozd. Cen. vrednost 215 K 76 h. Najm ponudek 1.Í3 K 84 b, VI. 5t, 67, p. šf. 1K5: vinof^rad. (Jen. vrednost 202 K. Niijm: ponudek 184 K 6fi b, VI, št. 68, p. Št. 164 vinograd, Cen, vrednost 112 K 40 li. Najm, ponudek 74 K 94 b. —- K nepremiinini zeinlj, knjiga 131 Vel. l'odljnbca spadajo siedeéo pritiklino; 1 okovan voz v «enilni vred-nořrti 30 K. — Pod najnianjàiin pontidkom (te no prodaja, C. kr. okrajno sodišče V Rudolfovem, odd, IV., dne 30, niarfa 1915. 12 V molitev [iriporoËam pokojnega, prečaatitega, velezasluiucga gospoda flNI^REJfl ZflnflN duhovnega sveliiika-župnika v Šmarjeti, načelnika „Hranilnice in posojilnice" ter „Živinorejske zadruge" i, t. d. ki je po dolgi, niuĚni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v f)2. letu starosti, cianes zveiier mirno v Gos])Odn zaspal. Pogreb jtreblag-ega pokojnika bo v sredo ob 10. uri dopoldne. Šniarjela (Dolenjsko) 18. aprila 1915. Ivan Perko, 16 kaplan. Popolnoma varno naložen denar. HeâfilLfilCâ{ePiSeJILNfCI /.il Kaiulijo in okolico, reg. /atlr. z neoni, ziivezo = v lastnem domu v Kandiji ^^ sprejema hranilne vloge od vsacoga, ce je i^jec ud ali no, ter obrestuje po 4? 1-0-4 na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega [daruje.