SVEN HEDIN — F. PALNAK: ' Za morjem. iDalje.) 4. SEVEROAMERIŠKA PRAVL.JICA. r-v gfibi, r~i aš izseljenec Ivan nemara ni zaspal to prvo noč \ ^vSJ? / / ta^° h'*ro; za'kai preveč je videl novega, in imena l lxvTl / / Hudson, Vašington itd. so mu menda blodila po 1 l \O\1| / / glavi. Morebiti je bilo tudi za mojega bralca pre- 1 1 \^/\i / ve^' '" mu b° znabiti všeč, če sliši kaj o najzna- I I ŠKŠK. I menitejših dogodkih Severne Amerike. Pa name- I I ^H l l s*-°' ^a ^' mu naštevali suhih dejstev,, mu povejmo / I ^HH \ l raJ^' Pravljico, ki jo je zapisal v začetku pretek- / / ^^mk \ \ 'e^a ^toletja. severoarneriški pisatelj Vašington / / «r ^K^ \ \ I^ving. To je povest o možičku Ripu iz Kota, ki / / M!L a^A \ l' nJe^a hišico še danes kažejo v njegovem bi- Tam, kjer si ogledujejo vrhovi Katskilski svoje glave v lepi, šiiroki reki Hudsonu, stoji v zeleni, bregoviti deželici vasica, ki so jo postavili pred tristo leti prvi holandski naselnikf. Bili so- pravtako junaški kakor pridni. Leta 1602. so si ustanovili Zvezo holandsko-vzhodnjeindijsko, tr-govsko družbo, ki naj bi1 posredovala kupčijo med že dobljenimi in še na-novo ustanovljenimi naselbinami. V službi te Zveze je odkril leta 1610 angleški pomorščak Henrik liudson reko, ki jo imenujejo po njem, in ne-kaj !et pozneje so prišli sem gor liolandski kupci od juga. Nakupili so prav poceni od Indijancev zeinlje ter postavili na bregovih reke Hudson prve naselbine. Iz tistega časa so stale še v devetnajstem stoletju posamezne stare hišice s šilastimi strešicami in ozkimi, zanireženiini okni; veter iih je že —*¦• 106 -*— zdelal, pa rumene opeke, prinesene nekdaj sem pra.v s Holandskega, so bile Ijub pozdrav iz domovine. Od leta 1664. je bila vsa dežela daleč na-okolo angleška last, in Holandci so tudi morali postati angleški podaniki. V taki holandski hišici, ki je bila še bolj razpadla kot druge, je živel okolo leta 1770. poštenjak, dobričina Rip iz Kota, potomec neustrašenih mož iz Kota, ki so pomagali naseljevati to zemljo. Ampak Rip je dobil po svojih pradedih le hišico, prav nič pa ne njihove neustrašenosti in prid-nosti; bil je pravi pravcati lenuh, četudi drugače dober človek in hudo pod oblastjo svoje žene. Ta je bila stroga, ampak tega ni dosegla tudi ona ne, da bi se dotaknil Rip kaikega dela na svojem posestvu. Imel pa je siro-mak res tudi povsod smolo: prav gotovo nikjer na vsem svetu ni raslo toJiko plevela, kakor po njegovih njivah; vedno je bila njegova živina, ki se je izgubila v hribe in prepade; in kolikor težko je tudi postavil ubogi Rip svoje hleve in kozelce, vedno so se hoteli1 podreti. Če pa je kdaj res tiotel delati, tedaj je prav gotovo deževalo ali pa se je primerilo kaj dru-gega. Kdo bi mu torej zameril, da je pustifl vse, naj bo po božji in po svoji volji! Dober pa je bil tako, da je rad vsakomur ustregel, ki ga je le česa naprosil. Otrokom je rad napravljail! igrače ter jim pravil povesti; vsi va-ški psi so bili njegovi prijatelji ter so mahali z repi, če so ga le zagledali. Le v dvojem je bil Rip res vztrajen: po cele ure je lahko ribaril, četudi nič ni ujel, in na divje golobe je streljal, tudi če je krogla zadela ali ne. Njegovl otroci so bili prav taki kot on. Njegov sin, očetova podoba, je cokljal v starih očetovih hlačah za materjo; ki ga je kregala; pravtako dober, debel in len kakor njegov čestitljivi očka. In trdi štirinožni hišni prebivalec, pes Volk, je bil pri pravem gospodarju. To je bil Ripu najboljši tovariš; tudi pes je lahko po cele ure ležal na solncu, gledal, kako ribari njegov gospodar, ali pa lajal na golobe, ki so odletavali. Če pa se je raz-koračila gospodinja ter se je vsula iz njenih ust ploha besed, je stisnil svoj košatf rep med noge, in če je malo segla gospodinja proti metli ali kuhtil-nici, jo je pocedil kar najhitreje skozi vrata ali skozi okno. To pa so bili slabi časi za Ripa in njegovega psa \n vedno slabši so bili, kolikor zgovornejša je postajala gcspodinja. Zatnan se ie zaletal F^ii) iz Kota k svojiin piivskim bratcem, ki so posedali po vse popoldneve v edini mali vaški krčmi. Tudi ta krčrna je bila stara holandska hišica; na znamenju je bW naslikan v živi rdečici kralj Jurij III., ki je tedaj vladal na Angleškem in torej tudi angleškim naselbinam. V senci košate lipe so po-sedali tu vaški- očanci okolo krčmarja in župana Miiklavža ter premlevali državne stvari, ki so se dogodile že pred več meseci in ki jim jih je bral iz kakega starega časopisa vaški učitelj. To> je bilo prijetno, miirno in pa-metno zborovanje čestitljivili državljanov, ki so se zavedali svoje veljave in vrednosti pri gostih oblakih tobakovega dima iz Miklavževe velike pipe. In Rip iz Kota je bil' kakor nalašč ustvarjen za to družbo. Ampak —. 107 «— ženske o tem nič ne razumejo, \r\ tako je napodila ubogega Ripa njegova grozna žena tudi iz tega kroga. »Živiva kakor dva psa!« je potožil Rip svojemu prijatelju Volku. Ta pa je sočutno zrl na svojega gospodarja ter razumno pomigal z repom. V takem žalostnem razpoloženju se odpravita jesenskega dne obadva v Katskilske gore, da se posvetita malo hasnovitemu lovu na veverice. Tako sta bila varna vsai za en dan pred besedami in rokami hude go-spodinje. Ko se je zvečerilo, se vrže Rip iz Kota na robu visokega hriba truden v travo ter zaspano zre dol v prepad, ki ga je tiapolnjevailo divje kamenje. Na drugi strani se je raztezalo obširno gozdovje do srebrne, široke reke. Globoko je vzdihnil Rip, ko se je spomnil, da se mora vrniti k ženi in njeni jezičnosti, ki bo zdaj še hujša, ko g& ni videla toliko časa. Tedaj pa ga hipoma nekdo pokliee, in vendar ni bilo videti okolo žive duše. Za-čuden posluša, ko se je spet razlegalo: »Rip iz Kota! Rip iz Kota!« ' Tudi pes je slišal ta klic; z naiježeno dlako se je stisnil h gospodarju ter prestrašeno zrl v globino. Tedaj pa je priiplezala po pečeh gor čudna postava, hropeča pod bre-menom. Postrežljiv, kakor je Rip že bil, priskoči tujcu na potnoč, četudi ga je njegova prikazen jako presenetila. Tujec je bil kakor izrezan iz okvirja holandske slike, ki1 je visela spodaj v vaški krčmv: mal, čokat de-čak z veliko pristriženo brado, oblečen v starinski sukneni jopič 'm široke hlače, kii so bile zvezane pod kolenom s trakovi. Na plečtti pa je nosil po-šten sodček žganja, ki naj bi mu ga pomagal spraviti gor naš Rip. To je Rip tudii rad storil. Pohitel je v breg in potem dol v prepad, ki ga ni videl nikdar prej, četudi je poznal dobro vso okolico. Kakor odda-Ijen grom je bobnelo od tu kvišku. Molče in sope sta dospela do tal prepada, in tu je stal Riip hipoma pred celo družbo starih gospodov s čudno trdinii lici. Ne da bi govorili besedice, so ti keglali in gledali prišleca s tako resnimii očmi, da je za-tnrla Ripu vsaka beseda na jeziku. Vsi so bili oMečeni v staro holandsko nošo kakor Riipov spremljevalec, in so mirno keglali, da so odmevale tež-ke kamenite* kro^le ob skalnatih pečinah kakor daljni grom. Ripu so po-niigali, naj natoči prineseno žganjico v pripravljene vrče i'n jih ponudi okolo. Vsaik od starih gospodov je krepko potegnil ter se molče vrnil h ke^lanju. Rip je stregel tnolčeči družbt ter gledal igro, vmes pa se seveda tudi ni zdržal, da ne bi pokusil zdajpazdaj izbornega brinjevca, kakršnega še ni pil. Počasi mu je začel lezti v lase, in nazadnje ie padel s praznim vr-čem v travo, kjer je kmalu trdno zaspal. Vi-soko je stalo solnce na nebu, ko se je Rip zbudil ter se spomni! na sinočnjo keglaško družbo in na izvrsten brinjevec. Zdaj pa je zadnji čas, da se spravi domov! Joj! Kako ga bo žena kregala! Rip je stisnil, v svesti —~ 108 »— si svoje krivde. široka pleča ter vdano požvižgal psu, ko je pretezal svoje ude. Pa Volka ni bilo nikjer, in namesto njegove nove puške, s katero je streljal včeraj na veverice, je ležala pred njim stara, zarjavela. »Kaj je bilo starcem do moje puške in mojega psa?« je pomislil in zainan iskal okolo sebe čestitftive rnolčeče družbe, ki je ni bilo videti nikjer več. Tudi okolica se je nekam čudovito Jzpremenila: tam, kjer so se to-čile sinoči krogle, je hitel z brega v dolino bister gorski potok. Dolgo je zmajeval Rip z glavo nad to čudno izpremembo. Kaj takega mu žganjica še niikdar ni napravila! Lačen, kakor je bil, se je odpravil naposled proti vasi. Tu pa ga je čakalo novo presenečenje: on, ki je poznal daleč naokolo vse ljudi, je sre-čaval danes same tuje obraze! Tuji psi so bevskali nad njim, in otroci so letali za njim, sami tuji otroci, ki so s prstom kazali nanj. Tedaj se prime Rip za lice in zapazi šele zdai, da mu je zrasla v tej čudni noči> dolga siva brada, ki mu je segala do prsi. Ni pa se več čudil, pač pa prestražii ko ie zagledal domačo vas vso izpremenjeno: ne cest, ne hiš ni več spoznal. Kje so zdaj stare, napol po-drte koče. ki so v njih živeli prijatelji in sosedje? Tu so bila sama tuja, nova poslopja! Samo njegova hišica je še stala na •¦ arem prostoru, pa Ie še zapuščenejša in samotnejša. In vendar jo je zapustil on šele včeraj tako domačo in tako prijazno! In prazna je bila, čisto prazna! Kakor je tudi boječe klical svojo ženo, preplašen klical svoje otroke — ni bilo no-benega odgovora. Tako samoten je bil njegov dom,.kakor bi že dolgo ne stanoval nihče v njem. Strah ga je bilo, rn gnalo ga je v vaško krčmo; njegovi zvesti tova-riši tain pod lipo mu že povedo, odkod ta čudovita izprememba čez noč. Pa glej! Na niestu stare prijazne krčine ie stalo pravtam čudno leseno poslopje z velikimi okni in velikirn napisom nad vrati: »Unionhotel Jona-tana Nedeljka.« Lepa stara lipa, ki je stala časih tu, je bila posekana, in na dolgem drogu je vihrala zastava s čudnimi zvezdami in rižami. In kaj se je zgodilo z ljubini kraljem Jurijem angleškiin tatn na znamenju! Nosil je klobuk na tri ogle, njegova rdeča suknja je pomodrila, in spodaj je stalo z velikimi črkamh »General VVashington.« Kaj naj le vse to pomeni! Med množico postavačev pred gostilnico ni videl Rip ne enega zna-nega lica. Tudi način, kako so se vedli(, je bil čisto drugi kot pri starih va-ščanili: govorili so glasno in se divje prepirali. Mlad, neotesan fant je go-vori'1 celo govor in pravil o državljanskih pravicah in o svobodi, o poslan-cih, o iunakih iz šestinsedemdesetega in samo tako, česar ni Rip prav nič razumel. Ubogega Ripa je bilo sila strah, ko so ga gledali' vsi ti ljudie zve-davo in zaničljivo. Plašen se je odmikal, ko so se mu bližali trije možje s klobuki na tri ogle ter kričaii1 nanj, h kateri stranki pripada, aili Ijudski alj vladni, in da naj se takoj odloči, s katero bo volil. Ma odprtem morju -^ 110 .^- »Gospodje,« odvrne Rip žalostno, »jaz sem star, miren mož iz tega kraja in zvest podanik kraljev. Bog ga žiivi!« Na vseh straneh nastane krič, vsi so se zgrinjali k njemu. »Špijon!« so vikali. »Ogleduh! Pobijte ga!« Eden pa ga ostro vpraša, kaj hoče tukaj. Da hoče poiskati svoje prija^telje, odgovori Rip iti z nemirnitn srcem ix>vpraša, kje je župan Miklavž. »Ta je vendar že osemnajst let mrtev!« se glasi odgovor. Ripu se zježe strahu lasje. »ln Brom Tušar?« vpraša. »Ta je šel na vojno in padel v bitki.« »Za Boga! In učitelj?« »Je bil tudi na vojni in sedi zdaj v zbornici Združenih držav, severo-arneriških.« Ta odgovor zmeša ubogega Ripa še bolj, da ves obupan vpraša: »Kaj ne pozna nihče več ubogega Ripa iz Kota?« »O. seveda,« se mu zasmejejo od vseh strani, »tam-le stoji pri drevesu.« Rip se obrne in misli, da se zgrudi strahu na tla: tam je stala, mirno naslonjena, popolnoma njegova podoba, kakršen je odšel včeraj v gozd, pravtako razcapan m prav isti dobričina, njegov Iastni, nadebudni sinek... Kdo da je on sam, ga vpraša strogi možak ter ga stresa iz njegove presenečenosti. »Bog ve!« zajeca Rip, »oni tam sem — ne, sem bil, ko sem včeraj v gorah zaspal. Ampak danes? Kako naj vem to?« Vsii okolo se spogledujejo ter kažejo s prstom na čelo; potein pa se strnejo v krog ter ga začudeno opazujejo. Skozi množico se prerine zdaj inlada ženska, ki se je zdela Ripu ne-kam znana. Strahoma jo vprašai po njeneni očetu. »Moj oče je bil Rip iz Kotai. Dvajset let je že, kar se je siromak izgu-bil, njegov pes se je vrnil domov brez njega, in nič ne vemo, ali se je ustrelil ali so ga odvedlii s seboj Indijanci.« »Htn!« zamrmra Rip zamišljen. »Kje pa je vaša rnati, draga rnoja?« »Ta je tudi že umrla; tega še ni dolga.« Tedaj pa se je Rip izKotai globokooddahriil; zravnal se je ponosno ter dejal: »Jaz sem tvoj oče! Me bo menda vendar še kdo tukaj poznal!« In res. tedaj pride stara ženica, ki' ga je spoznala ter ga pozdravila po dvajsetih letih. Pa kje da je bil tako dolgo? Zdaj je pravil siromak svojO' kratko povest. Vsi so ga začudeni po-slušali in niso prav vedeli, kaj naj mislijo. Nazadnje ie še prišel stari Pe-ter Potnik, ki je spoznal starega tovariša Ripa ter potrdil njegovo čudno zgodbo; zakaj njegov dedek da je večkrat pravil, da v Katskilskih gorah ni vse prav iti da kegla: tam časih veliki Henrik Hudson, odkrilec reke in dežele, s1 svojo holandsko posadko. Tudi njegov oče da ga je videl, in ob lepih poletnih dneh da je čuti potakanje težkih krogel do tu sein. —« iii *^- To je že pač moralo biti vse tako, in britijevec, ki ga je Rip tako ne-previdno pokušal, je moral imeti strašno moč, da je spal po njem celih dvajset let! Dobro! Doma vsaj se ni bito treba Ripu zdaj nič več bati, in bil je tudi čisto zadovoljen, da so ga sprejeli v zaslužen mir v urejenem gospodarstvu pri njegovi hčeri in njegovem zetu. Njegov najljubšii prostor pa je vendarle ostal pri stari vaški krčini, zdaj Unionhotelu gospoda Nedeljka. Četudi je bila stara lipa posekana iti zvesti tovariši ali mrtvi ali daleč proe, je irnel Rip kot star, izkušen mož vedno pravico, dai je govoril poieg in da so ga uvajali v nove domovfiiske zadeve. Saj pa je bilo tudi kaj praviti: kako da ni bila Angleška zadovoljna s tem, da je zahtevala od svojih naselbin visok davek, obdačila da je na-posled še vse potrebščine, posebno čaj z jako visoko uvoznino. Tedaj pa je prišlo leta 1773. do spora proti Angležem, in trinajst angleških kolonij v Severnii Ameriki je sklenilo 1. 1774. celinski zbor. Hrabri naselniki so postavili deželno brambo in so se krepko borili proti vojakom, ki jih je < nabrala Angleška vsepovsod za gotov dena>r. Zbor je imenoval generala Vašingtona za vrhovnega poveljnika ter podpisal 4. julija 1776. leta po mnogih zmagovitih bitkah rzjavo neodvisnosti. Angleška je oborožila veliko ladjevje pod poveljstvom generala Ho-veja in postavila njegovega brata na čelo 55.000 možem na kopnem. Skraja je zmagovaia ta vojska; Vašington pa je imenoval generala Steu-bena za vrhovnega poveljnika vse vojske, in ta je izvežbal arneriško ar-mado tako izborno, da ie premagala pri Saratogi 17. vinotoka 1. 1777. an-gleško vojsko popoltioma ter jo prisilila do predaje. 6000 Angležev so za-jeli. Francoska in Španska sta se postavili> na stran Združenih držav ter napovedali Angliji vojno, Holandska, Švedska, Danska in Rusija pa so izjavile, da osainejo nevtralne. Po mnogih krvavih bitkah mlade države z mogočno AngUjo je bil nazadnje 3. kimavca 1783. sklenjen mir v Verzejlu, in neodvisnost Zdru-ženih držav v Severni Ameriki je bila priznana. Štiri leta pozneje so do-bile vse te države skupno upravo, in Jurij Vašington je bil voljen za pr-vega predsednika mlade republike. Vse to se je zgodiio v teh dvajsetih letih. ki jih je Rip iz Kota prespal, in vam si je treba zapomniti sarno to pravljco, pa veste vse najznameni-tejše iz zgodovine Severne Amerike ter tega ne pozabite izlepa. (Daije).