TE 69364 SCUfrilf Prebivavcom an bie . 0 ^ •Knitiffifrunn umi Krnili. Kf8.|Ms@ eine f. f. apoflol. 5EJ?a|effat unfev allergndbigfter ^aifer unt> tperr (;abeit mit bem alterl)6d)ften patente »cm 26. Suni (. 3. bie Stufbringung eine6 Sfnle^enš int 53etrage »on 350 bič 500 OTtKtonen auf bem 2Bege einer im Umfangc ber ganjen 50ionartf;te ju eroffnenben ©ubfcription anjuorbnen geruljt. ©er biefer burd) bie brtngenbiien IHucf* ftdjten ber allgemeinen 2Bo()Ifal)rt gebotenen burd)* grcifenben unb umfaffenben SJiafjrege! tfl nad) ber aužgefprodjenen 2!f>fid)t ©r. SSJJajefbat ein boppelfer: einerfeitž bie ©ntroerthung ber Sanbežtodfjrung ju be* |eben unb btefelbe luteber auf bie 3Jletal(i»dl)riutg ju* rucfjufiiijren unb anbererfeitd bie SCRittcI jur ©ebecfung ber aufercrbentlidjen Stužgaben ju fd)affen, mit t»e(* d)en bie g-inanjfrafte bed ©taatež burd) bie rcteber* fjott mit 9iucffid)t' fur bie europdtfd)e 9Jtad)tftcltung unb Sffiiirbe bed SKeidied un»ermeiblici) geioorbene 2tuf* fleltung »on bcbeutenbcn £)eerežfrdften in Stnfprud) genommen ruorben finb, unb in ber ©egcnmart neuer* Itd) in SInfprud) genommen tuerben. ©ie 9Rad)tf)eile ber geftbrtcn SBaluta * SSerljaltniffe tragen atfe ^laffen ber 93e»bfferung audnabmdlod. ©er 2Bertl;meffer alfer ©liter im groften SSolfd(;aud* Ijaite ijt ein rcanbelbarer geiuorbcn, unb bcn ©d)t»an* fungen bežfelbeti unterliegt atted S3crmdgen, affer 93ejTtj ber ©taatSbiirger. ®itt ber DJutffufjrung ber 2anbedt»af)rung auf SDletadmunje I;ort bie bidi;erige Unfid)erf)cit im 2Sertfe bed 93eft|ed, ber bidfierige ©rud: auf Untcrnetjmungen unb SSerfei;r roieber auf; mit bem ©intritte biefed 3eitpunfteb ift jebe S^fente aud ©runb unb SSoben, aud ^janbct, Capital ober žlrbeit micber »oKe $Je* talfmdfnung unb fteigt fomit um jenen 93etrag, um meldjen jegt bie Sanbediudfirung t)inter bem ©tlber* merti)e juriicEftei)t. ©er 93etrag, i»eld)cr »on einern ©taatdfciirger jur ©rreid)ung biefed 3^^^ beigefdjoffen tuirb, ift bat?er fein bent 3lilgemeinen gebradjted ©pfcr, fonbern eine im ctgenen mobloerftanbenen ^ntereffe gemad)te Siudtage jur ©rf;61jung bed eigenen, aud i»ad immer fur einer Duelle entfprtngenben ©infommend »on ber Sanbedpapier* auf 5Jtetat(i»a()rung, fof)in eine SSor* audlage, me(d)e ftd) in btefcm ©ctoinne reid)iid) er* fe|t, abgcfefen ba»ott, baf? fte ber ©taat tiberbiefj nod) ald eine Sapitaldaniage anfiel;t unb je 95 fi. berfelben mit 5 fi. in ©tlber »erjinfet. ©er Slbgang im ©taatdbaudijaite (jat feinen lpau»tgrunb in bem auferorbentlid)en')luft»anbe, meldjer jur 2Bai)ruttg ber tnidjttgfren ^ntereffen ber TOonardiie unb jur ©idjerung iferer europatfd)en 9Jlad)tjMung unauei»eid)iid) not()t»enbig crfdjcint. ^^jegovo c. k. Veličanstvo, naš premilostivi cesar in gospod, so z najvišjim patentom 26. Junija t. 1. zaukazati blagovolili, da naj se po celim cesarstvu sposojilo 350 do 500 milionov po podpisu napravi. Namen te velike in obširne naprave, ktero občni blagor tirja, je po besedah Njegovega Ve¬ ličanstva, dvojin: namreč na eni strani da se vrednost papirnatega dnarja uravna in s srebrom enako veljavnost dobi, na drugi strani pa, da se nenavadni stroški pokrijejo, kterih je bilo der- žavi za velike armade in ji jih je še treba, da cesarstvo svojo čast in mogočnost med evropej¬ skimi deželami ohrani. Zavoljo neredovne veljavnosti dnarjev terpe vsi stanovi brez razločka. Vse reči, kterih je v velikim gospodarstvu ljudstev treba, so dobile nestanovitno ceno in vse premoženje, vse posestvo deržavljanov je podverženo nji. Če bo spet sreberni dnar med ljudstvo pri¬ šel, bo negotova vrednost posestva nehala, in kupčija in obertnost bo šla bolj tečno spod rok. Kadar bo srebro med ljudi prišlo, bo vse, kar da zemlja, kupčija, kapital ali delo, zopet toliko veljalo, kolikor srebro, in njegova vrednost bo toliko večja, za kolikor menj so zdaj bankovci memo srebra vredni. Kar tadaj kdo v doseženje tega namena prida, ni nikakoršin dar občinstvu darovan, temuč strošek je, ki ga v svoj dobro prevdarjen prid stori in s kterim svoje, bodi si od kodar koli iz¬ virajoče dohodke od papirja na srebro pomnoži. Strošek je tedaj, ki se v tem dobičku obilno po- verne, in verh tega velja še deržavi tudi kot posojilo, pri kterim plača od vsacih 95 gld. 5 gld. srebra obresti. Da ima deržava toliko več stroškov kakor dohodkov, pride od todi, ker je prisiljena v va¬ rovanje občnega blagra cesarstva in svoje časti med evropejskimi deržavami toliko nenavadnih stroškov imeti, kterih se ne more vbraniti. ©o me baž gnbtmbuum jur' (Srbaltuttg fehter ©rtffeiij, ©elbftffatibtgfett unb Gr(;re jeben notf)rcenbt? gen 21uftt>anb an ^iaft unb SSermogen macben muf, ebenfo aucf) ber ©taat. ©te au$erorbentltcf)en Služlagen, n>etcf>e ber ©taat fiir foldje 3wecfe neraužgabt, mtiffen »on ben fteuer? pfltd)tt’gen ©taatž&iirgern im auferorbentltd)en 2Bege aufgebracf)t roerben, unb ež rciirbe, tnfofern ntcf)t burd) baž freinnlltge 3 u fanimennhrl i en «Her ©taatž* Burger bte not^tgen SeDarfsmtttel befdjafft roerben, nidjtž anberež erubrtgen, alž bap jur ©tnbebung auperorbentltdjer ©teuern ober ju etnem 3 TOJn 3^ anJ Iet>cn gegrtffen roerbe. ©te (Srgretfung etner ober betber 9ftapregeln rodre burd) bte Sage ber ©taatžftnanjen geredjtferttget. ©et'ne SJiajeftdt baben aber in lanbežoaterlicber ©orge fiir baž 5Bof)l Sbrer Untertbatten ntd)t bte 33etrefung btefer SBege angeorbnet, fonbern ©td) tin 93crtrauen auf bte otelfad) erprobte S£reue unb Dpfenotfltgfeit 3f)rer Untertbanen an bte $aterlanbžltcbe 3brer SSolfer geroenbet, unb tbnen fretgeftellt, burd) ©ubfcrtptton auf etn unter febr oortbetlbaften ©ebtngungen aufgelegtež 2lnlcl;en bem ©taatžfdjage bte unter ben gegebenen S3er» f)dltntffen unabmetžbar notbmenbtgen 9)?ittel jujufiibren. ©te ©ubfcrtptton auf baž Stnleben i(t baber aud) mit 9?ticfftd)t auf btefen jmetten , burd) bažfelbe ju erretcbenben 3 we rf etne Im fgenen unmtttelbaren SSortbetle bež ©ubfcrtbenten getegene ©taatžbiirger? pfltdjt, burd) beren Gfrfullung bte 9?otf)u>enbigfett ber Sluflage pon auferorbemltd)en ©teuern ober etnež 3«>angžbarle{)enž permteben unb jugletd) etnem jeben Defterretd)er bte ©elegenbett geboten totrb, feinen re; gen ©inn fiir bte pollftdnbige Drbnung bež ©taatž* ^)au6b)altež unb bte baburd) bebingfe allfeittge $rdftb gung bež 9*ietd)ež por ganj Gfuropa tn etner bem SSertrauen feinež fatferlid)en Jperrn tpiirbtgen 2Beife ju betfmttgen, ©te bejeid)neten bodjtt>td)tfgen 3wecfe unb grofen SSortljetle ftttb aber nur banu erretd)bar, toenn, nne ež ber Slufruf ©etner SEftajefldt unferež allergttdbtgften ^fatferž unb £errn poraužfejjt, 211 le, »peld) e un* ter bem ©djufje bež ©taatež maž trn mer fiir etn ©inf o m men bejteften, tn ber auž* gebeljnteften SBetfe ftd) an btefer $tapre* gel b e tl) e tli g en. ©er auf ^rafn entfallenbe 2lnleifjenžantl)etl bei lauft ftd) mit forgfdlttger ©rtoagung ber ©rope bež burd) bie birecten ©teuern reprdfenttrten Perfd)te* benarttgen 23 eftf 3 ež unb ber fonfttgen bie 33etf)etltgung ber 33eftj$enben tn jebent ^ronlanbe erlcid)ternben ober erfd)toerenben SSer^altntjfe auf ben 33etrag Pon Pter SOZtltionen, melcber im SBege ber ©ubfcriptton aufges brad)t merben foll. ©iefer 53etrag ift ungefd^r baž 4 y + fad)e ber ©efammtfumme aller birecten ©teuern bež Sanbež. 3n btefem SSerfjaltniffe fmbet jeber ©tnjelne letd)t ben ©lafiftob jur iBetbeiligung mit S^iicffidjt auf feinen 33 efi{ 3 , auf fein ©infomnten unb auf feine S3erf;dlt« ntffe iiber^aupt, unb finbet jugletd) bie Ueberjeugung, bap tic SJnle^enžtangente/ bie ber ©taat nad) biefern Kakor se mora človek za ohranjenje življenja, samostojnosti in poštenja na vsako vižo z močjo in premoženjem prizadevati, tako se mora tudi deržava. Nenavadne stroške, ktere ima deržava za take namene, morajo obdačeni deržavljani po ne¬ navadni poti zravnati, in če bi vsi deržavljani se prostovoljno ne prizadjali, potrebnih pomočkov priskerbeti, bi nič druzega ne ostalo, kakor ne¬ navadne davke naložiti ali pa posilno sposojilo razpisati. (3e bi deržava eno ali drugo storila, bi jo stan njenega dnarstva opravičil. Njegovo veli¬ čanstvo pa v svoji očetovski skerbnosti za blagor svojih deržavljanov niso nič tacega zaukazali, temuč obernili so se z zaupanjem na mnogokrat skušeno zvestost in radodarnost svojih podložnih na domoljubnost svojih narodov in so jim na voljo dali, se na s prav hasnovitimi pogoji razpisano posojilo podpisati in tako deržavi v imenovanih namenih pomagati. Podpis na posojilo je tadaj tudi z ozerom na ta drugi namen, ki se ima doseči, deržavljanska dolžnost, ki leži v lastnim neposrednim dobičku podpisavca in s ktero spolnjenjem se potrebnost , nenavadne davke ali posilno posojilo naložiti, od- verne in ob enim vsakemu Avstrianu priložnost da, svojo djavno nadušenost za popolno urav- nanje deržavnega gospodarstva in s tem pogojem učverstenje deržave na vse strani pred celo Ev¬ ropo tako pokazati, kakor zaupanje njegovega cesarskega Gospoda zasluži. Imenovani imenitni nameni in veliki dobički se dajo pa samo po tem doseči, če se, kakor poziv Njegovega Veličanstva našega premilo- stivega cesarja in gospoda pričakuje, vsi, kteri v varstvu deržave kakoršne koli do¬ hodke vživajo, po mogočosti obširno te naprave vdeležijo. Del sposojila, kteri po skerbnim prevdarjenju velikosti mnogoterega posestva, ki ga naravni davki representirajo, in druzih razmer, ktere vde- leženje posestnikov v vsaki kronovini olajšujejo ali otežujejo, na krajnsko deželo pride, znese štiri milione in se ima po podpisu vgotoviti. Ta znesek je blizo 4‘/ 4 terni vesvolne šume vsih naravnih davkov dežele. Po tej razmeri prevdari lahko slednji, kako mu je z ozerom na svoje posestvo, na svoje dohodke in na svoje okoljnosti sploh mogoče, se vdeležiti in ob enim se lahko prepriča, da znese to, kar ima deržava po tej razmeri od njega tirjati pravico, toliko, da $erf>altm’ffe »on i(;in ju erroarten berecbttget tfl, rine ©umme reprafentirt, u>eld)e tf)tn bet ben bret? btž fiinfjnbrtgen ©tnjablungžraten leid)t erfcbnringltcf) tfl. ©et bem Umftanbe, baf baž non ©r. f, f. apojf. SD^ajcfbcit trt fetne Untertbanen gefegte ©ertrauen ten madjttgffen ©pom jur DpfernriUtgfett m ftd) tragt unb baž ©ubfcrtpttonžrefultat ben ?0iafftab ftir 5 ie roerftbattge ©aterlanbžliebe btlDct, tfl ež etrte Gfljrenfacbe fiir bte ©erooftner .frainž, baž ©ertrauen t j)rež ^fatferž tbatfrčiftfg nor ben 2Iugen Gfuropaž ju recbtfertigen, fo trne ju jetgen, baf fte jeberjett be? reit ftnb, ©ut unb ©lut bem ©aterlnnbe barjubrtn? gen, toenn tbr ^)err unb $atfer ež forbert, unb Caburd) ben aftberodbrten fftuf tfrcr Untertbanžfreue unb 2inbangltd)fett an baž a. I;. $atferf)auž ncucr? btngž ju befrafttgen. ©te etnbeitltcbe ©eflaltung ber 9D?onarcbte unb bte ©oltbaritdt ber ^nterejfen, toelcbe burd) bte grof? arttge 9J?afregel getoabrt rcerben, (egt aUen $ron? lanbern bež ^atferflaatež bte foltbartfdje ©frpfltcbtung auf/ alte .ffrdfte aufjubteten, baf ber auf jebež $ron? lanb entfatlenbe £f)etl bež 9?ationalanlel)enž burcb bte ©ubfcription juoerldfftg gebecft roerbe. ©aju tfl ež aber notbmenbtg, baf, toenn gletd) baž 3tn(ef)en etn freutnlligež tfl, jeber ©injelne im ©efuftle fetner ©taatžbiirgerpf[id)t anž SBerf gef;e unb geroiffett^aft nad; ^rčiften bettrage, unb baf na? ment(td) ber intelltgentc, tt>obl^«benbe unb gebilbetere 2()eil burd) etgettež crmunternbež ©etfptel unb burd) ©eieftrung unb Stufflarung aud) auf fetne Umgebung mtrfe unb fo bte offentltd)en Organe in titren ©e? mufjungen unterffufje, 3d) bege bte fefle Ueberjeugung, baf biefe rid)? tige iMuffaffung aud) in -ffraitt alle ©etoobner burd)? bringen, unb bajt btefež 2anb unb feine ©eoolferung ftd) im rcgen SBetteifer mtt ben iibrtgen ^rootnjen bež grofen ^aiferftaatež beeilen toetbe, ftd) an btefent ©attonalanletfjen ju fetner unb bež ganjen 9fetd)ež SKoblfabrt nad) feitten beflen ^rčiftcn ju betfteiltgen, unb ftcf) in feinent angeflannnten unb f)teburd) neuer- btngž betbdtigten ^3atriotižinuž oon fetner anbern iibertreffen ju laffen. ©ont 20.3uli (. 3 . angefangen btž etnfd)lteftg 19, Slugufl I. S* rccrben forcol)! bet ber f. f. Sanbežbaupt* faffe in 2aiE»ad>, alž aud) bet ben beiben ©atnmlungž; faffen in fjfeuffabd unb Sibelžberg unb bet fdtnmtlidjcn f. f. ©teueramtern bie ©tfidrttngen ber £t)et[nabnte an biefem iMnleben angenotnntett/ unb ež roirb nod) iiber? btep, befonbcrž jur ©rletd)terung fitr bte ©enolfcrung auf bem Sanbe bte ©tnlettung getroffen vuerben, bap fte t'bre btežfdUtgett ©rflarungen in ipren ©emetnben ju Jpanbett ber babin aužgefenbeten ©eamten abgebcn fonnen. mu je pri tri- do petletnih obrokih za plačevanje storiti lahko mogoče. Ker nej zaupanje, ktero Nj. c. k. apost. Veličanvtvo v svoje podložne stavi, vsacega močno spodbada, in ker se bo po tem, za kar se bo podpisal, njegova djavna domoljubnost merila, je častna reč za prebivavce krajnske dežele, v djanju pokazati priča cele Evrope, da so vredni zaupanja svojiga cesarja, in da so vsaki čas pripravljeni, življenje in blago za domovino daro¬ vati, kadar njih Gospod in cesar to terja, in tako svoje staro znano ime, da so zvesti pod¬ ložni in najvišji cesarski rodovini vdani, zno- vega poterditi. Zedinjenje cesarstva in enakost zadev, ki imajo v tej veliki napravi svoje varstvo, naloži vsirn deželam cesarstva edino dolžnost se z vso močjo prizadjati, da bo del narodnega sposojila, ki na vsako deželo pride, po podpisu vgotovljen. Za to je pa treba, da se, ako ravno je posojilo prostovoljno, slednji svoje deržavljanske dolžnosti zave, se tajistiga vdeleži in vestno po moči k njemu pripomore, in da zlasti umni, premožni in omikani ljudje z lastnim spodbadajočim izgledom ter s podukom in razjasnovanjem tudi svoje bližnje vnemajo in tako javne organe v njih prizadevanju podperajo. Svesto sim prepričan, da bodo to napravo tudi vsi prebivavci krajnske dežele prav umeli in da bo ta dežela s svojimi prebivavci se z vsemi drugimi deželami velicega cesarstva skušala, se tega narodnega sposojila v svoj blagor in v bla¬ gor celega cesarstva po vsi mogočosti vdeležeti, in da se ne bo v svoji prirojeni in s tem v novic v djanju pokazani domoljubnosti od nobene druge dežele prekositi dala. Od 20. Julija t. 1. notri do vštevno 19. Avgusta t. 1. bodo c. k. deželna glavna dnarnica v Ljubljani kakor tudi naberavne dnarnici v No¬ vim mestu in Postojni in vse c. k. davkni uredi izreke za vdeleženje tega sposojila jemale in verh tega se bode v olajšanje prebivavcov na deželi skerbelo, da bodo svoje izrečenja urednikom odda¬ jali, ki se bodo tje razposlali. ant 11. 2>u(t 1854. V Ljubljani 11. Julija 1854. ©u|ta» (®rof (£l)0rinslu) , m. p. Gustav grof Chorinsky, s. r. t f . ©tattljalter, c. k. poglavar. £>tucf »on 3. Sftufc. SKiKtfc.