Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA. 23. JUNIJA 1960 Leto XII. — Štev. 23 Cena din 10.— GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE NOVA IMENOVANJA NA ZASEDANJU OLO Na zasedanju OLO pretekli petek sta oba zbora okrajnega ljudskega odbora imenovala na predlog komisije za imenovanja nov 17-članski upravni odbor Zdravilišča Slatina Radenci. Prav tako je bil imenovan za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za finance pri okrajnem ljudskem odboru Jože Hajdinjak, za predsednika radijskega sveta pri Radiu Murska Sobota Franc Šebjanič, za zastopnika v upravnem odboru ELES Ljubljana pa je bil imenovan Ivan Kreft. Poleg tega so bili imenovani tudi zastopniki okrajnega ljudskega odbora v upravnem odboru sklada za zdravstveno zavarovanje kmečkih proizvajalcev. Z zasedanja Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota Gradbeništvo zaostaja za splošnim razvojem Komune naj bi se posluževale sredstev, ki jih daje republika za gradnjo stanovanj borcev NOV -Soboško gradbeno podjetje ..Sograd“ ima pogoje, da se razvije v sodoben gradbeni obrat Oba zbora okrajnega ljudskega odbora sta na zasedanju pretekli petek obširno obravnavala probleme borcev NOV. njihovih družin in otrok padlih borcev. Na splošno se je ta skrb izboljšala, predvsem v ljutomerski in radgonski občini, vendar so ugotavljali še posamezne primere glede pomanjkanja stanovanj in premajhne skrbi komun in podjetij, da borcem NOV in njihovim družinskim članom omogočijo redno zaposlitev lin predvsem primerno kvalifikacijo. Tudi pomoč glede zdravstvenega stanja borcev in njih članov kot glede skrbi za vzgojo ni bila dovolj sistematična. Po daljši razpravi so odborniki menili, naj občinski ljudski odbori z večjo prizadevnostjo obravnavajo vsa ta vprašanja, za gradnjo stanovanj borcev pa naj se poslužujejo sredstev, ki jih daje v ta namen republika. O stanju v gradbeništvu je odbornike seznanil z nekaterimi predlogi Sveta za industrijo in obrt pri OLO predsednik sveta Janez Lajnščak. V soboškem okraju so 4 industrijska in 6 obrtnih gradbenih podjetij, ki so zelo pomanjkljivo mehanizirana. Od vseh razpolaga še z najboljšo opremo soboško gradbeno podjetje »Sograd«, dočim so predvsem obrtna gradbena podjetja razen ljutomerskega Remonta. izredno pomanjkljivo opremljena. Soboški »Sograd« naj bi zgradil letos stanovanjskih in gospodarskih objektov v vrednosti nekaj čez 800 milijonov dinarjev, dočim je znašala lanskoletna realizacija le 320 milijonov dinarjev. Ob toliko povečani gradbeni dejavnosti bo podjetje le s težavo zadostilo vsem potrebam, če ne bo že v kratkem času razpolagalo z zadostnimi tehničnimi pripomočki. Podobne težave kot z mehanizacijo imajo gradbena podjetja tudi zaradi pomanjkanja kadra. »Sograd« ima le tri gradbene tehnike in enega gradbenega inženirja. Računajo. da bi za popolno tehnično opremo podjetja rabili okrog 150 milijonov dinarjev. Direktor podjetja »Sograd«. ki je na seji OLO poročal o stanju v podjetju, je med drugim omenil pomanjkanje tehničnega lesa. železa in cementa, kakor tudi težave glede uvedbe deseturnega delavnika v gradbeni sezoni. Poudaril je. da se delovni kolektiv ne strinja s podaljšanjem delovnega dneva. Čeprav bi tako nekoliko laže dogradili vse objekte pravočasno. Odborniki so v razpravi o stanju v gradbeništvu poudarili predvsem potrebo po vzgo- ji tehnikov in gradbenih inženirjev. Tudi gradbena podjetja bi se naj pri tem v večji meri posluževala štipendiranja. Prav tako naj bi poskrbeli tudi za boljšo organizacijo dela na posameznih gradbiščih. Znano je namreč, da gradbeno podjetje prične graditi istočasno več objektov, ki jih ob pomanjkanju delavcev in tehnične opreme ne more pravočasno dograditi. Zato naj bi gradili le toliko objektov, kolikor trenutno zmorejo. Prav tako bi pomanjkanje opreme ne bilo tako kritično, če bi podjetja med seboj sodelovala in si posamezne stroje izposojala. Razprava o stanju v gradbeništvu je pokazala, da je potrebno v čim krajšem času naša gradbena podjetja tehnično opremiti. Ob vedno večjih investicijah pa se je pokazalo, da je v Pomurju potrebno večje gradbeno podjetje. V to smer naj bi se razvijal soboški »Sograd«, ki ima za to najboljše pogoje. Na ločenih sejah sta oba zbora okraj, ljudskega odbora potrdila ustanovitev okrajnega zavoda za produktivnost dela. Med drugim so odborniki sklenili, da OLO najame 55 milijonov dinarjev posojila za finansiranje nekaterih gospodarskih objektov, in dali poroštveno izjavo za najetje investicijskega posojila za gradnjo beltinske steklarne. -jm PREDVČERAJŠNJIM SEJA ObLO M. SOBOTA Predvčerajšnjim so na zasedanju obeh zborov Občinskega ljudskega odbora v Murski Soboti razpravljali o problematiki borcev NOV. o poročilu sveta za varstvo družine in sveta za socialno varstvo. MADŽARSKI ZADRUŽNIKI V POMURJU V preteklem tednu se je mudila kot gost Glavne zadružne zveze na obisku v Pomurju delegacija madžarskih zadružnikov iz županije Zala. Gostje so si ogledali kmetijska posestva ter tovarno mlečnega prahu v Murski Soboti. Madžarski zadružniki so zatem odpotovali v Maribor. Delegacijo vodi predsednik županijske zadružne zveze Janoš Kadasi. POSVETOVANJE O NAGRAJEVANJU PD UČINKU Pred dnevi so bila v Lendavi, Ljutomeru, Petrovcih, Gornji Radgoni in Murski Soboti posvetovanja zastopnikov go- spodarskih organizacij o pospešenem uvajanju nagrajevanja po učinku. Po mnenju prisotnih. naj bi do konca leta uvedli delo po učinku v vseh podjetjih. V Lendavi se je posvetovanja udeležil tudi predsednik okrajnega sindikalnega sveta Joško Slavič, v Ljutomeru in v Petrovcih pa tajnik okrajnega sindikalnega sveta Rudi Rapl. LOKALNA DELOVNA AKCIJA NA CESTI LENART—BENEDIKT Jutri bo v Soboti zbor vseli pomurskih srednješolskih brigad. Brigadirji se bodo pomenili o odhodu mladino na gradnjo tako imenovane »severne magistrale«, ki bo povezovala Koroško s Prekmurjem. Naša mladina bo delala na odseku Lenart—Benedikt, kjer bo v dolžini 6500 metrov urejeno novo cestišče. Iz Pomurja naj bi sodelovalo na tej lokalni delovni akciji 160 mladincev in mladink, iz mariborskega in ostalih okrajev pa bo prišlo na cesto skupno nekaj čez 600 mladincev in mladink. Prva izmena bo odšla v ponedeljek. ZA LJUDI GRE Svet za socialno varstvo pri Občinskem ljudskem odboru v M. Soboti je postavil 53 socialno ogroženim osebam v občini skrbnike, ki upravljajo njihovo premoženje. Pri tem pa ugotavljajo vrsto pomanjkljivosti in nepravilnosti. Največ-je težave so pri letnih obračunih skrbnikov o gospodarjenju s premoženjem socialno ogroženih oseb. Skrbniki največkrat nimajo nobene dokumentacije, ki bi opravičevale izdatke. Ponekod skrbniki svoje varovance tudi fizično izkoriščajo. So celo primeri, da skrbnik neoodgovorno prodaja lastnino varovancev ali pa si jo prisvaja. V Polani živi varovanka I. Z., ki je imela pred leti nekaj zemlje. Potem si je začela izposojati denar, ki so ji ga ljudje posojali in pri tem računali na njeno zemljo. Danes obdelujejo zemljo imenovane l. Z. upniki, vse obveznosti pa še vedno nosi navidezna lastnica zemlje. V Bakovcih živi popolnoma preklicani J. M.. ki bi moral dobivati oskrbo pri svojem bratu. Ta z oskrbovancem tako slabo ravna, da se je moral preseliti in so morali skrbstveni organi uveljavljati pravice oskrbovanca preko sodišča. V bolnišnici za duševne bolezni v Polju pri Ljubljani je M Z. iz Moravec. Sin, ki gospodari na njenem posestvu, se za bolno mater ne zmeni. Takih primerov bi lahko na štev ali še več, če bi pobrskali po arhivu skrbstvenega organa na občini. Kaj ukreniti, da oskrbovanci zaradi nevestnosti onih. ki so jim zaupani, ne pridejo končno v domove onemoglih in v breme občinskega proračuna? Vendar: pri vsem tem lahko zasledimo primere, ki so vredni pohvale. Pri neki družini v Nuskovi živi 70-letna ženica. Ko so jo obiskali, so ugotovili, da se dobro počuti in da ravnajo z njo kot s človekom. Sedela je za mizo in se ukvarjala z nekim delom. Podobni problemi so tudi s prevžitkarji. Čedalje več primerov je, da otroci prevžit-karjev zahtevajo, naj da skrbstveni organ staršev dom onemoglih, za kar seveda niso pripravljeni ničesar plačevati. Ceh sodišče je letos obravnavalo 12 takih primerov. Teh in podobnih vprašanj ne bo moč rešiti z administrativnimi ukrepi. Zato je umesten predlog, naj bi o podobnih primerih razpravljale tudi stanovanjske skupnosti, pa tudi na vasi. kjer je največ lakih primerov, ne bi smeli ostati na zborih volilcev in množičnih sestankih članov SZDL ravnodušni do vseh teh vprašanj, saj gre za ljudi ... -j Občinska konferenca SZDL v Ljutomeru SOCIALISTIČNA ZVEZA ORGANIZATOR DELOVNIH USPEHOV V soboto je bila v Ljutomeru občinska konferenca SZDL, kateri so poleg številnih delegatov prisostvovali tudi zvezni poslanec Ivan Kreft ter sekretarka in član predsedstva okrajnega odbora SZDL Sida Podlesek in Rudi Čačinovič. Sekretar občinskega odbora SZDL Štefan Tompa je v uvodu k razpravi zlasti podčrtal pomen sklepov in zaključkov V. kongresa SZDLJ za nadaljnje delo organizacij. Zatem je analiziral kvaliteto pouka po reformi šolstva in dejal, da imajo prosvetni delavci skupno s šolskimi odbori za zboljšanje pouka velike zasluge, vendar še precej dela sloni le na upraviteljih in predsednikih šolskih odborov. Nakazal pa je potrebo po nadaljnjem ustanavljanju in razvijanju razrednih skupnosti, šolskih zadrug in tehničnega pouka ter poudaril, naj bi šolske zadruge v okviru svojih dejavnosti skrbele tudi za ožjo komunalno dejavnost v svojem kraju, seveda ob pomoči Socialistične zveze. Za tem je govoril o smernicah in programu petletnega plana. Zlasti je nakazal potrebo po utrditvi kmetijstva in širjenju obrti ter povečanju bruto proizvoda z minimalnimi investicijami, ki naj bi se povečal v prihodnjih petih letih za preko 5 milijarde, narodni dohodek pa od 80 na 170 tisoč dinarjev na prebivalca. V ljutomerski občini se poleg povečane proizvodnje v obrtnih rn industrijskih podjetjih ter kmetijstvu odpirajo tudi nove možnosti, kot je izkoriščanje kremenčevega peska in proizvodnja močnatih krmil. Osrednjo skrb pa morajo še nadalje posvečati vinogradniškemu gospodarstvu in kmetijskim zadrugam, ki naj bi začele hitreje širiti lastno proizvodnjo. Ko je govoril o investicijah. je omenjal zlasti potrebo po dokončni dograditvi šole v Stročji vasi. dveh učilnic v Ljutomeru ter novega zdravstvenega doma v Ljutomeru. Za tem so delegati v razpravi analizirali aktivnost organov delavskega samoupravljanja ter pri tem ugotovili, da so delali tu vse bolj uspešno v večjih podjetjih. Glede na pomanjkanje kadra pa so predlagali, naj bi ustanovili poseben sklad za kadre, v katerega bi prispevale sredstva tudi gospodarske organizacije. Govorili so še o reformi kmetijskega šolstva in o potrebi izboljšanja dela zadružnih svetov. Med drugim so ugotavljali, da so v nekaterih podjetjih slabo pripravili volitve delavskih svetov ter kritizirali nezakonite odpovedi delovnih razmerij. Ob močnem razvoju živinoreje v Pomurju NAMESTO UVOZA - IZVOZ Vzreja plemenske goveje živine je v zadnjih letih v Pomurju toliko napredovala, da lahko računamo v prihodnjih letih tudi na izvoz plemenske živine. Te dni so se že mudili na naših kmetijskih gospodarstvih kupci iz Grčije, ki so kupili 100 brejih telic. Med drugim je naš okraj sklenil letos pogodbo s Kmetijsko banko v Beogradu za dolgoročne dobave goveje živine nekaterim posestvom v Jugoslaviji. Po tej pogodbi naj bi naša posestva prodala letos 3000, prihodnje leto 4000 in leta 1962 5000 mlade plemenske goveje živine. Ta prodaja je zagotovljena s tem, ker bodo kupci posestva dobili v ta namen potrebne kredite. Sivolisasta prekmurska pasma, ki je plod dolgoletne selekcije, se v naših pogojih vedno bolj uveljavlja. Posestvo Beltinci je vzgojilo čredo krav te pasme, ki dosegajo letno povprečje 4000 kg mleka. Zanimivo je. da se je beltinsko posestvo največ posluževalo umetnega osemenjevanja. Lani so v Beltincih kupili 180 bre-jih telic, ki so že otelile in dajejo letos kot prvesnice povprečno 3000 kg mleka, kar je dober rezultat. Omenjena živina izhaja iz domače vzreje. Tudi mlečnost se je zadnja leta močno izboljšala. Lani smo dosegli v Pomurju pri 3000 kontroliranih kravah povprečno mlečnost 3220 kilogramov s 3,88% tolščobe. s čemer se močno približujemo povprečni mlečnosti kontroliranih krav v nekaterih drugih evropskih državah (Avstrija povprečno 3500 kg. Zah. Nemčija 4000 kg). Strokovnjaki živinorejskega zavoda v Murski Soboti sodijo, da bomo dosegli podobne uspehe pri nas le z nadaljnjo selekcijo in ob izboljšanju krmske baze. Vendar je ugotavljala služba kontrole mlečnosti, da so dosegle posamezne krave na kmetijskih gospodarstvih že lani 3500 kg mleka, kar močno vpliva na doseganje povprečne mlečnosti v vsem Pomurju. Ob tolikšnem razvoju živinoreje postaja Pomurje dejansko žarišče živinoreje jugoslovanskih razsežnosti: lani so prodala naša kmetijska gospodarstva čez 3000 glav mlade goveje živine posestvom v Sloveniji. Vojvodini, Makedoniji in Bosni. Živinorejska služba pri živinorejskem zavodu ugotavlja. da naša živina na jugu dobro uspeva, kar naši živinoreji odpira velike možnosti še naprej tudi na domačem tržišču. čeprav se bodo z julijem glede prodaje živine pri nas kriteriji nekoliko zaostrili. Doslej je bilo moč prodajati kot plemensko tudi živino, ki ni imela po obeh roditeljih dokazanega porekla, dočim naj bi na jesenskih sejmih prodajali le živino s stoodstotnim poreklom, priplod umetno osemenjenih krav pa le v primerih, če je tetoviran. -jm VREMENSKA NAPOVED za čas od 23. junija do 3. jul Približno do 26. junija nestalno s pogostimi nevihtnimi padavinami, pozneje tudi močna ohladitev. Nekako od 27. junija dalje pretežno jasno in kasneje tudi močna vročina, obenem z vročino zopet pogoste krajevne (vročinske) nevihte. NOVINARJI RAZPRAVLJALI O SVOJEM DELU Minulo soboto je bil v Ljubljani občni zbor Društva novinarjev Slovenije. Ob tej priložnosti so novinarji obširno razpravljali o vlogi in delu novinarjev v razgibanem družbenem življenju in ob tem ugotavljali, da ob današnji razširjenosti tiska in radia dobiva delo novinarjev veliko družbeno odgovornost. Posebno še v novih razmerah, ki nastajajo po V. kongresu SZDL. so novinarji dolžni prispevali k oblikovanju družbene zavesti državljanov in to predvsem z objektivnim in izčrpnim informiranjem o dogodkih, posredovanjem izkušenj iz dela najrazličnejših samoupravnih organov, kajti le tako se bodo državljani Lahko odločali za naprednejša stališča in tudi aktivneje posegali v družbeno življenje. Zato je občni zbor tudi kritično razpravljal o takih negativnih pojavih kot so površnost v pisanju. enostransko informiranje ali pa celo napačno. Zato si pa morajo novinarji sami prizadevati, da bodo lahko vse tisto, kar se poraja novega in naprednega v naši socialistični družbi, tudi takoj zajeli in opazili. Občni zbor pa je ugotavljal, da je precej novinarjev, ki si ne prizadevajo pri svojem delu tako. kakor zahtevajo interesi širo- kega kroga državljanov. To pa predvsem zaradi tega, ker si ne širijo svojega obzorja in zato bo v bodoče osnovna naloga upravnega odbora društva in vodstev podružnic, da bodo skrbeli za bolj smotrno in poglobi jeno izobraževanje novinarjev. Ob koncu občnega zbora so bile podeljene nagrade »Toneta Tomšiča« za najboljše novinarske stvaritve v preteklem letu in nagrade za najboljše novinarske sestavke ob 40-letnici Zaveze komunistov Jugoslavije. Dva dni pred občnim zborom Društva novinarjev Slovenije je bil občni zbor novinarske podružnice d M. Soboti. Novinarji Pomurskega vestnika, Večera in Radia so razpravljali o številnih problemih, ki se pojavljajo pri njihovem delu in pri tem ugotavljali, da bo morala podružnica v bodoče bolj skrbeti za izobraževanje novinarjev, ker je bil dosedanji način dela bolj informativen, premalo so se pa poglabljali v razne družbene pojave, predvsem pa v delo različnih samoupravnih organov. Pogrešati je bilo tudi razne kritične sestavke, ki bi brezdvomno mnogo prispevali k aktivnejšemu družbenemu življenju državljanov in njihovemu prizadevanju po uveljavljanju načel socialistične demokracije. Drago Lugarič, sekretar Občinskega komiteja ZKS Lendava OBČINA LENDAVA PRED NOVO PETLETKO Ob IV. občinskem prazniku naše komune, ko mineva natančno 10 let, odkar so naši delavci prevzeli tovarne v upravljanje, tudi pri nas pregledujemo rezultate tega zgodovinskega akta. Kakor v jugoslovanskem merilu, velja tudi za naše področje, da je bil v desetih letih vsak drugi delavec ali nameščenec izbran v delavski svet. Ni dvoma, da so delavski sveti tudi pri nas odigrali vlogo, ki jim je namenjena: postali so skupaj z družbenim upravljanjem osnova socialističnih družbenih odnosov. Seveda ni povprečna zavest članov naših DS dosegla še povprečne zavesti delavcev v naših industrijskih centrih, kar je razumljivo. Tradicije pri nas v tem pogledu ni bilo in smo se šele pred kratkim lotili načrtnega reševanja nekaterih ključnih vprašanj, kot so: nagrajevanje po delovnem učinku, pri čemer smo šele na pol poti. Z doslednim nagrajevanjem po delu se bo nujno začela tudi sama diferenciacija v kolektivih, odpravljanje polproletarstva, kar zelo znižuje našo produktivnost in sploh gospodarski razvoj. V naši občini je 11 večjih, 6 srednjih, 7 manjših gospodarskih organizacij in 4 KZ z 2500 zaposlenimi; v DS je 238 delavcev in nameščencev, od tega 52 žena in 24 mladincev. Pokongresna konferenca Socialistične zveze delov, ljudstva v naši občini je naložila našim samoupravnim organom in sindikatom v podjetjih kot glavno nalogo skrb za izpolnitev letošnjega družbenega plana in pripravo novega perspektivnega plana. V naslednjih petih letih bodo nove industrijske kapacitete lahko sprejele 1000 do 1200 novih delavcev vseh kvalifikacij. To je približno polovica, višek delovne sile pa bo treba načrtno usmerjati v gospodarske panoge razvitejših predelov naše države, kjer delovne sile še vedno primanjkuje. Letošnje investicije v industriji in kmetijstvu, ki so bistvenega pomena za realizacijo družbenega plana, ugodno napredujejo tako v Mehaniki, Mi-zarstvu. Plinarni. Opekarnah kot pri Nafti. Vprašanje pa je, ali bomo uspeli v Dežnikarni, kjer se je rekonstrukcija sicer že začela, a še ni odobreno investicijsko posojilo, Ta investicija je posebno važna zato, ker gre za zaposlitev nad 150 ljudi, predvsem žena, kar predstavlja pri nas poseben problem: Ker spada tudi naša občina v naši republiki med manj razvite, se skušamo približati razvitejšim na ta način, da večja industrijska podjetja ustanavljajo pri nas svoje obrate. Tak primer je »Planika« v Turnišču. Po enem letu obstoja tega obrata imamo že določene izkušuje, ki bodo prav gotovo poučne za naš bodoči razvoj. Tu gre predvsem za organizacijo proizvodnje in pomoč v strokovnih kadrih ter vzgoji naše nekvalificirane delovne sile. Če bi naša komuna bila tudi ekonomsko sposobna, da sama izgrajuje nove kapacitete, konkretno »Planiko« v Turnišču, na drugi strani ne bi bila sposobna zagotoviti organizacijo proizvodnje, strokovnih kadrov itd. In prav v tem oziru je pomoč najvažnejša. Na drugi strani pa je potrebno, da slonijo odnosi obrat : matično podjetje na ekonomskih osnovah, da se s tem izognemo očitkom izkoriščanja. Na prvem mestu ostane tudi v bodoče socialistična preobrazba kmetijstva z vztrajno krepitvijo kmetijskih zadrug in zadružnega posestva za lastno proizvodnjo ter poglabljanje kooperacijskih odnosov, ki jih ne morejo zadrževati napake subjektivnega značaja, kot je dejstvo, da nam hibridna koruza ni vsklila kot smo pričakovali. Nafta — največje podjetje v komuni in okraju, ima kljub padcu v proizvodnji surove nafte velike možnosti razvoja. V okviru njenih strojnih delavnic bomo razvili kovinsko industrijo v kooperaciji z drugimi podjetji in zaposlili več sto novih delavcev in tistih, ki ne bodo imeli več dela pri vrtanju in eksploataciji nafte. Pa tudi raziskovalna vrtanja niso končana in jih bo podjetje končajo v dveh letih, za- to je danes prezgodaj soditi, da na našem področju ni novih zalog nafte.Kot tretje pa čaka Nafto izgradnja visoko rentabilne tovarne metanola kot surovinsko bazo za proizvodnjo plastičnih snovi, boriti se bo treba za nadaljnjo predelavo metanola na uašem področju, za kar bodo potrebne precejšnje investicije. Glede novih dejavnosti v okviru komunalnega gospodarstva bo v novem planu nujuo proučiti izkoriščanje črne jelše, ki gre danes pretežno za kurivo, s čemer si delamo ogromno gospodarsko škodo, saj se celo v tujini zanimajo za jelšo iz Črnega loga pri nas. Vse ostale gospodarske organizacije si bodo z letošnjimi investicijami, ki znašajo brez Nafte 150 milijonov dinarjev, ustvarile tako osnovo, da se bodo lahko nadalje razvijale ob povečani akumulaciji lastnih sredstev. Pospešeni gospodarski razvoj bo zahteval precejšnje investicije v družbeni standard in kadre. Tovrstne investicije so tudi v pretekli dobi močno zaostajale za gospodarskimi. Na prvem mestu je poleg ostalih potreb stanovanjska izgradnja; brez stanovanj ni kadrov. Oboje — stanovanja in kadri so naš problem. V naslednjih petih letih bo potrebno zgraditi vsaj 500 novih stanovanj in pri tem upoštevati tudi vaške centre (prosveta, zdravstvo). Potrebe po kadrih so nam z ozirom na lanirani gospodarski in družbeni razvoj že danes znane. Naša komuna se poteguje tudi za tehnično srednjo šolo, za kar so pogoji, saj imamo že danes dovolj strokovnjakov, ki bi lahko poučevali strokovne predmete, v novi vajenski šoli pa bi bil prostor tudi za tehnično šolo. Ko izpolnjujemo zadnje leto perspektivnega plana pred rokom, se moramo zavedati tudi tega, da brez organizirane akcije vseh zavestnih socialističnih sil ne bo moč izvajati sprejetih nalog. Prav na tem področju čaka organizacijo ZK, SZDL, vse družbene in samoupravne organe v komuni in sindikalne podružnice največ dela. Ing.. MIRAN MEJAK OB IV. PRAZNIKI OBČINE LENDAVA PRAZNOVANJU 15-LETNICE OSVOBODITVE IN 10-LETNICE DELAVSKEGA IN DRUŽBENEGA SAMOUPRAVLJANJA ČESTITAMO VSEM OBČANOM OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI SINDIKALNI SVET LENDAVA in delovni kolektivi Proizvodnja nafte Industrija obutve „Planika“, obrat Turnišče Tovarna dežnikov in pletenin Opekarna Lendava in Dobrovnik Gradbenik Elektromlin kmetijsko gozdno gospodarstvo Trgovsko podjetje Center in „Preskrba“ Kmetijska zadruga Lendava, „Brazda“ Dobrovnik, Hotiza-Polana in Gomilice Mehanika Plinarna Mizarstvo Klavnica Pekarna Valjčni mlin Lendava in Genterovci Kovaštvo in kolarstvo Elektro-radio Čevljarstvo Kino Lendava Žaga Dobrovnik Krojaštvo Polana Gostinsko podjetje ..Park“ Komunalna banka, podružnica Lendava PERSPEKTIVNI PLAN PROIZVODNJE NAFTE LENDAVA Ali bodo vrtalni stolpi v kratkem zrasli po prekmurskih poljih? Posebno važno je čimprej raziskati preostali del Prekmurja. Po mnenju strokovnjakov se nahajajo v Pomurju še področja, ki še niso raziskana ter je potrebno z raziskovalnimi vrtinami čim prej raziskati predvsem področja okoli Martjanec, Kobilja.. Murskega gozda ter Petišovec. Glede Petišovec strokovnjaki smatrajo za potrebno, da se izvrtajo vrtine do globine 2500 m in še nekoliko globlje in da se ugotovi naftonostnost globljih slojev V Petišovcih črpajo sedaj nafto iz globine 1700 m. Na podlagi geofizičnih raziskav pa se je ugotovijo, da obstaja velika verjetnost nahajališč nafte še v večjih globinah ter je podjetje že pristopilo k vrtanju prve raziskovalne vrtine v Petišovcih. Na podlagi terenskih seizmičnih meritev so bile ugotovljene zanimive strukture v okolici Martjanec, zato bo podjetje že v mesecu juliju pričelo vrtati na tem področju. V prihodnjem obdobju petletnega plana stojijo pred Lendavsko Nafto posebno važni problemi, ki bodo imeli odločilen vpliv na nadaljnji gospodarski razvoj lendavske občine ter prispevali velik del h gospodarskemu razvoju soboškega okraja. Dejavnost podjetja se namerava razširiti predvsem na naslednje smeri: Pospešeno raziskovanje nafte v Pomurju, • Rekonstrukcija in razširitev strojnih delavnic, • Uvajanje dejavnosti uslužnega vrtanja doma in v inozemstvo, • Izgradnja tovarne metanola, • Naprave za predelavo metanola v petrokemične produkte in smole. Raziskovanje na nafto in plin je izredno važno ne samo zaradi odkrivanja novih zalog nafte, ampak tudi zaradi odkrivanja plinskih zalog, ker ima podjetje v programu znatno razširitev svoje dejavnosti na področju predelave plina. V naši državi je plin šele zadnja leta dobil pravo vrednost ter je v perspektivnem planu predvidena izgradnja tovarn za plastične mase in ostale petrokemične produkte. Iz metanola, ki se bo začel v Lendavi proizvajati v letu 1962, se bo kasneje proizvajal formaldehid, iz katerega bo moč pridobivati razne smole, ki bodo osnova za izdelavo Produktov iz plastičnih mas. Pri manufakturi takšnih izdelkov se bo zaposlilo večje število delavcev, med njimi tudi starejše delavce podjetja ter delovne invalide. Pri hitrem razvoju kemične industrije v naši domovini bo vsekakor razvoj kemije v lendavski občini izredno važen ne samo v ožjem merilu, ampak tudi pomemben prispevek pri razvoju jugoslovanske kemične industrije. Podjetje predvideva v prihodnjem letu pričeti z izgradnjo nove hale. Z obnovo in razširitvijo livarne bo delavnica predstavljala izredno močan industrijski obrat. Predvideno je, da bo po dokončani rekonstrukciji strojnega obrata zaposleno v njem okoli 600 delavcev, ki bodo proizvajali na tekočem traku predmete, potrebne za trg in ki jih sedaj še ne proizvajamo v naši državi. Izdelan bo tudi investicijski program, ki bo točno predvidel proizvodni program strojnih delavnic lendavske Nafte. Tako naj bi znašal v letu 1965 bruto produkt strojnega obrata okoli 1.5 milijarde dinarjev. Vrtalci lendavske Nafte so poznani po svojem kvalitetnem delu širom naše domovine. Nafta izvaja usluge pri globinskem vrtanju podjetju »Naftagas« v Banatu ter podjetju »Naftaplin« v Dalmaciji. Pri »Naftagasu« so lendavski vrtalci tudi odkrili v letošnjem letu novo naftno polje pri Kikindi ter želi splošno priznanje. Vrtina v Dalmaciji bo verjetno najgloblja v Jugoslaviji in ena od najglobljih v Evropi. Vrtalci iz Lendave že eno leto vrtajo v Siriji in v Egiptu ter kot strokovnjaki priučujejo domače delavce. Prod dnevi je odplula ladja, ki je odpeljala v Egipt kompletno vrtalno garnituro. Že v me- secu juliju bo podjetje pričelo z lastno vrtalno garnituro vrtati v Ras Gharibu ob Rdečem morju. Skupaj z vrtalno opremo je odšlo v Egipt 20 delavcev in strokovnjakov, ki bodo raziskovali nafto za ZAR. Nafta je ena od najvarnejših postavk v gospodarskem razvoju te prijateljske dežele in je tudi prispevek lendavskih vrtalcev izredno cenjen ter prispeva dragocen delež pri krepitvi gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Združeno arabsko republiko. Perspektivni plan podjetja Proizvodnja nafte v Lendavi je postavljen na realnih možnostih in na pravilnih ocenitvah bodočega razvoja podjetja. Predvideni razvoj bo zahteval znatne napore vseh članov kolektiva. Problemi, ki bodo nastopali pri izvajanju nalog v zvezi s tako naglim razvojem in z rekonstrukcijo delavnice, niso mali. Vendar pa je osnova za takšen program realna, saj so nekatere od glavnih investicij že v teku, dočim so za raziskovalno vrtanje sredstva zajamčena. Prav tako so tudi sredstva za rekonstrukcijo strojnega obrata pripravljena po planu. Zaradi tega ni nobenega dvoma, da se ob naporih in požrtvovalnem delo kolektiva ne bi mogle izpolniti zastavljene naloge. Prireditve ob prazniku lendavske občino V okviru praznika občine Lendava je bila včeraj dopoldne slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora in Občinskega odbora SZDL, zvečer pa v dvorani DPD »Svoboda« akademija. Danes zvečer ob 19. uri pa bo v Mestnem parku promenadni koncert godbe na pihala. — Jutri bodo člani ZROJ in mladinci predvojaške vzgoje priredili taktične vaje »Napad na Lendavo«, v soboto pa bodo popoldne finalna športna tekmovanja, zvečer ob 20. uri pa bo DPD »Svoboda« uprizorilo komedijo M. Martinca »Ad acta«. Praznik bo zaključen s slavnostnim zborovanjem pred domom TVD Partizan v nedeljo ob 9. uri, nastopom članov TVD Partizan in gasilcev ter uprizoritvijo madžarske skupine DPD »Svoboda« drame M. Kranjca »Pot do zločina«. Pogled na Lendavo in delavnice Proizvodnje nafte POMURSKI VESTNIK Lis izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Viki Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništvo: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7 — Naročnina celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letno 1000 din. — Tek. račun pri Komunalni _ banki v Murski Soboti st. 603—70 |—365 POMURSKI VESTNIK. 25. JUNIJ o V DUHU ISKRENOSTI Predsednik ZAR Gamal Abdel Naser je v ponedeljek ob 12.50 odpotoval z Brionov. S tem je zaključil osemdnevni prijateljski obisk naši državi po plodnih razgovorih s predsednikom Titom, obenem pa si je ogledal nekaj zanimivosti naše ožje domovine Slovenije ter sosednje Hrvatske. Kakor ob prihodu, so mu izkazali najvišje časti kot najvišjemu predstavniku prijateljske afriške dežele tudi ob odhodu. Oba predsednika sta že po ustaljeni navadi zamenjala nazore o vseh mednarodnih vprašanjih v duhu iskrenega prijateljstva, ki je značilno za obe deželi. Predvsem sta lahko ugotovila neprestani napredek v razvoju obojestranskih odnosov. Kakor že večkrat doslej, sta ugotovila ne le podobna mnenja pri oceni mednarodnih dogodkov, temveč tudi krepko odločnost, da se je treba z vsemi silami boriti za preprečevanje mednarodne napetosti in za izboljšanje mednarodnih odnosov. O tem govori tudi skupno uradno poročilo, ki so ga objavili ob zaključku visokega obiska. Oba predsednika ugotavljata, da je svet sprejel neuspeh pariške konference z globokim razočaranjem, saj je pričakoval, da bo ta sestanek zboljšal mednarodne stike. Vendar odgovornost za mir ni le stvar velesil, temveč vseh narodov sveta. Zato sta prepričana, da je sedaj važnejše kot kdaj koli doslej nadaljevati prizadevanja za prenehanje hladne vojne, za boljše mednarodno ozračje, za prenehanje vsakršne politike, ki temelji na sili. Poseben del poročila govori o potrebi razorožitve. Oba predsednika sodita, da bo najnovejši sovjetski predlog olajšal sporazum med velesilami. Podpirata Ustanovno listino Združenih narodov in sta prepričana, da morajo Združeni narodi prevzeti svojo popolno odgovornost, kadar gre za zadeve, bistvene za mir. Strinjata se z resolucijo, ki so jo azijske in afriške dežele sprejele na Bandunški konferenci leta 1955. Oba državna poglavarja menita, da za razvoj slabo razvitih dežel ne sme nihče postavljati političnih pogojem. Njihov razvoj namreč ne služi samo interesu lastnih narodov, temveč tudi visoko razvitim deželam, interesom svetovnega miru in varnosti. Vso dežele sveta naj bi razvile čimtesnejše gospodarsko in trgovinsko sodelovanje na podlagi enakopravnosti in vzajemno koristi. Posebni del poročila govori o no- vih neodvisnih afriških deželah, o potrebi, da alžirski problem končajo s pogajanji po načelu samoodločbe alžirskega naroda, in o uspehu pri dosedanjem sodelovanju med ZAR in Jugaslavijo. Za čim plodnejše sodelovanje bodo ustanovili mešani odbor na ravni ministrov, ki bo proučeval in iskal ukrepe za razširitev sodelovanja na gospodarskem, tehničnem »n trgovinskem področju. TELEGRAMI — V ponedeljek je prispel v Moskvo predsednik indijske republike dr. Prasad. (Tanjug) — V Čilu so zadnje dni zabeležili znova več potresov. Poročajo o 12 smrtnih žrtvah. (Reuter) — Silen vihar »Mary«, ki je pred dnevi divjal v fukienski provinci LR Kitajske, je povzročil veliko škodo na kmečkih posevkih. — Sovjetski pilot Rusiajan je postavil dva svetovna rekorda s helikopterjem. S helikopterjem »M-1« je preletel 500 km brez spuščanja s povprečno hitrostjo 142 km na uro. (AP) ODPOVEDANI OBISK Predsednik Eisenhower ni prišel na uradni obisk na Japonsko, da bi tako slovesno proslavili potrditev japonsko-ameriškega pakta o vzajemni varnosti. Skupna akcija socialistične stranke, sindikatov in naprednih študentov je to preprečila. Demonstracije in množični protesti o Tokiu, ki so se zadnje tedne vrstili dan za dnem, so prisilili Kišijevo vlado, da je povabilo razveljavila. Ko so predsedniku Eisen-howerju to novico sporočili na Filipine, kjer se je tedaj mudil, je samo kratko dejal, da razume položaj«. Vladna demokratsko-liberalna stranka trdi, da so demonstracije »organizirali komunist« in to tezo ponavljajo tudi v Washingtonu. Očitno jih resnica, da se japonsko javno mnenje ne strinja s proameriško politiko in želi nekako splavati iz zahod, blokovskih voda, bode o oči. To resnico priznava tudi objektivni zahodni tisk. Čemu bi tudi Japonci za naslednjih deset let priznali Američanom pravico do vojaških oporišč na svojem ozemlju in še to v času, ko podobne »obrambne točke« v drugih deželah uporabljajo za polete vohunskih letal proti SZ? Socialistična stranka, sindikati in študenti bodo sedaj skušali onemogočiti izvajanje omenjenega pakta, ker je po ustavi že pričel veljati. O samih dogodkih v »deželi na oto-kili« bomo morali pisati še o prihodnjih dneh. Toda že danes je očitno, da sodi revolt proti proameriški politiki o bistvu v isto kategorijo kakor nedavni dogodki na Koreji in delno tudi v Turčiji. Režimi, ki so jih uradno podpirali v Washingtonu, niso kdo ve kako priljubljeni pri domačinih. Logično bi bilo, da bi izkušnje zadnjih dni streznile nekatere kroge o ZDA in jih napotile k realnejši presoji položaja ... Predsednik Eisenhower in japonski premier Kisi sta 19. jan. letos podpisala japonsko-ameriško pogodbo o vzajemni varnosti. Ta naj bi sedaj po določeni proceduri pričela veljati, toda opozicija tega ne želi. Od tod tudi protiameriške demonstracije in zahteve opozicije, da KiŠi odstopi oziroma razpusti skupščino in razpiše nove volitve. Začasna alžirska vlada je privolila v predlog de Gaulla Na pogajanja v Pariz Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas je izjavil, da bo odpotoval v Pariz v upanju, da bo prepričal francosko vlado v upravičenost in zakonitost boja alžirskega naroda za neodvisnost. Poslal je alžirskemu narodu poziv, v katerem pojasnjuje odločitev vlade, da bo odšla v Pariz. Po njegovi sodbi je mogoče nekatera vprašanja pojasniti »samo v neposrednih stikih, kajti javni govori in proglasi ne morejo nadomestiti nujnih pogajanj, četudi so še tako pomembni«. Naloga njegove delegacije ne bo lahka. Pričeti bodo morali z močnim diplomatskim bojem, kajti v Franciji ne delujejo samo sile miru. Pri svoji odločitvi se vlada sklicuje na de Gaullove izjave, s katerimi je na jasen način potrdil pravico alžirskega naroda do samoodločbe, četudi je njegovo stališče precej odmaknjeno od stališča alžirske vlade. Vlada si pa navzlic temu želi, da bi končali spopad in rešili alžirski problem. Francoska vlada je privolila sestati se z odposlanci začasne alžirske vlade, ki bodo kmalu prišli v Pariz. Kakor poudarjajo, pomeni odgovor začasne alžirske vlade na nedavni predlog de Gaulla po radiu in televiziji »uspeh francoske politike«. Uradno za sedaj še ne vedo, kdaj bodo predstavniki Alžira prišli v Pariz. Poluradni krogi sodijo, da bodo prvi stiki samo prehodne narave. Če bodo uspeli, bodo v celoti objavili polno sestavo obeh delegacij. Francosko veleposlaništvo v Tunisu je sporočilo, da je dobilo od svoje vlade iz Pariza navodilo, naj zajamči varnost za potovanje predstavnikov alžirskega osvobodilnega gibanja v Pariz. Na pisti tuniškega letališča so odstranili vse prepreke za odhod letala, ki ga je dala francoska vlada na razpolago delegaciji. Alžirci brez razlike z zaupanjem pričakujejo prihodnje dni. Tudi še nihče ne ve nič podrobnega o tem, kaj bo alžirska delegacija zahtevala. Poleg predsednika Ferhata Abasa bodo v njej verjetno Krim Bel Kasem in Ben Bela, ki je v francoskih zaporih. V pariških krogih opozarjajo na težave, ki bodo nastale pri pogajanjih. Komentatorji včerajšnjega pariškega tiska sodijo, da so Alžirci s svojo privolitvijo odprli vrata upanja, da bodo pariški razgovori pripeljali do konca alžirske vojne. »Le Monde« opozarja, da poganjanj o prenehanju sovražnosti ni mogoče voditi tako, da se vanje ne bi vpletla tudi vprašanja politične narave. Pri razpravi o bodočem statusu Alžira pa bi morale sodelovati »vse alžirske težnje«, kot to trdi francoska vlada. Oni krogi, ki zahtevajo »francoski Alžir«, so seveda nastopili proti razgovorom z alžirskim osvobodilnim gibanjem, ker bodo ti slej ko prej pripeljali do popolne alžirske neodvisnosti. »Ali je mogoče verjeti, da bo ostal Alžir izven ogromnega afriškega osvobodilnega gibanja v času, ko se vsa Afrika osvobaja evropskega skrbništva,« se sprašuje »Le Monde«, »in da bo milijon Francozov lahko vsiljevalo svojo voljo Alžircem, ki jih je več kot devet milijonov?« Generalni delegat francoske vlade v Alžiru Delouvrier pa je sporočil, da so po njegovem ukazu okrepili vojaške sile v mestih, da bi s tem preprečili nemire. To sporočilo je objavil radio tri ure po sklepu začasne alžirske vlade, da odpotuje v Pariz. Delouvrier je tudi opozoril, da so prepovedane de-manstracije in zborovanja. Dejal je tudi, da se bodo razgovori nanašali samo na prenehanje ognja, ne pa na splošna politična vprašanja. »JUGOSLOVANSKI DAN« NA TRŽAŠKEM VELESEJMU TRST — V ponedeljek je bil na tržaškem velesejmu »Dan Jugoslavije«, katerega so se udeležili med dragimi jugoslovanski veleposlanik v Italiji Javorški, člana izvršnega sveta Slovenije inž. Kotnik in Maležič in član izvršnega sveta Hrvatske Batič. Na letošnjem tržaškem velesejmu Jugoslavija razstavlja one izdelke, ki so namenjeni izvozu, predvsem izdelke obarvane, kemične in elektroindustrije, motorje in usnjeno galanterijo. SPORAZUM LEOPOLD VILLE — Vodilna politika belgijskega Konga, ki bo 30. julija postal neodvisna država, — Kasavubu in Lumumba —sta se ,po posredovanju belgijskega ministra za Kongo sporazumela o bodočih funkcijah. Kasavubu bo postal državni poglavar, vodja najmočnejšega konškega političnega gibanja — konškega nacionalnega gibanja — Lumumba pa bo predsednik vlade in bo tudi sestavil kabinet. Njegova stranka je dobila na nedavnih skupščinskih volitvah večino sedežev. JUGOSLOVANSKO-AVSTRIJSKI RAZGOVORI DUNAJ — Tu so se v ponedeljek pričeli jugoslovansko-avstrijski razgovori o protokolu glede blagovnih spiskov v medsebojni zamenjavi. Obe delegaciji se bosta dotaknili tudi drugih vprašanj medsebojnega gospodarskega sodelovanja. FEDERACIJA MALI — NEODVISNA DAKAR — Federacija Mali — ozemlje, ki meri 1,5 milijona km2 in šteje 6,8 milijona prebivalcev — je v torek postala neodvisna dežela. Neodvisnost je svečano razglasil predsednik parlamenta Leopold Sengor, znani afriški politični prvak in pesnik, navzoči pa so bili člani vlade, predstavniki Francije in delegati francosko-afriške skupnosti. Gre za četrto deželo, ki je prejela od Francije neodvisnost. Gvineja je postala neodvisna L 1958, letos pa Kamerun in Togo. Pred splošno amnestijo Predstavnik Odbora nacionalne enotnosti je sporočil, da bodo kmalu objavili spisek vseh zaprtih oseb v Turčiji. Doslej so iz zapora spustili vse tiste, ki so bili obtoženi na osnovi prejšnjih protidemokratičnih zakonov. Odbor bo v kratkem obravnaval tudi splošno amnestijo. Predstavnik je nadalje tudi pojasnil, čemu so zmanjšali število turških čet v Koreji od 5500 vojakov na simbolično četo 500 ljudi. Federacija turških delavcev je sporočila, da bodo njeni člani darovali en dnevni zaslužek v sklad za premagovanje fi- nančnih težav. Ta pomoč Po znašala približno 6 milijonov turških lir. Po vsej deželi pa nadaljujejo akcijo državljanov, ki darujejo državi dragocenosti v zlatu in plemenitih kovinah. Politični krogi v Ankari se sprašujejo, s kakim programom bo nastopila republ. stranka, ki upa v uspeh. V času prejšnjega režima so sprejeli deklaracijo o osnovnih smotrih — ukinitev protidemokratičnih zakonov, spremembo protiustavnih odločb, dejansko samostojnost vseučilišč, svobodo tiska in jamstva za neodvisno delo sodnikov. Vse to pa je že uresničil Odbor nacionalne enotnosti. Časnik »Akšam« zahteva, naj bi o tem javno spregovorili, in postavlja naslednja vprašanja: Kako bodo plačali ogromne zunanje dolgove? Ali bo prišlo do agrarne reforme? Ali bodo plačevali davke na kmečke pridelke? Ali bodo tudi naprej ščitili velike posestnike, kralje tobaka, bombaža in sladkorne repe, medtem ko bodo siromašni kmetje in delavci plačevali davke? Kaj bodo storili, da bi rešili problem ogromne nepismenosti? FAŠIZEM V SVETU Fašistični nazori po sveta še niso izginili. Še več! Skoraj v vseh zahodnoevropskih deželah delujejo organizacije ali stranke, ki so več ali manj fašistične narave. O njih vedo povedati tudi podatki onstran oceana. Kakor dokazuje ugrabitev nacista Eichmanna, so tudi tesno povezane med seboj in solidarne. Objavljamo odlomke iz članka sovjetskega dnevnika »Izvestija«, v katerem se pisec dotika fašističnega gibanja po drugi svetovni vojni ter navaja številne podatke iz Zahodne Nemčije, Francije. Italije, Švedske in ZDA. V bonnski republiki lahko naštejete sedaj kakih 1300 fašističnih, militarističnih in revanžističnih organizacij vključno z vojaškimi in tako imenovanimi »tradicionalnimi« društvi. Kakšne smotre zasledujejo, lahko najbolje vidimo iz nacistične »Borbeno zveze Nemčije«, ki ima svoje podružnice v Miinchenu in Zahodnem Berlinu, v Bremenu in Spodnji Saški. Člani zvezo priznavajo 30. januar kot datum upostavitve Hitlerjeve diktature, 9. nov. kot dan Hitlerjevega in Ludendorfovega prevrata v Müinchenu in 20. april, rojstni dan »fiihrerja«. Ne skrivajo resnice, da se bore za četrti Reich, natančno kopijo tretjega Reicha. Takšne smotre objavlja tudi program najmočnejše nacistične organizacije — Nemške stranke Reicha. Eden njenih članov je objavil julija leta 1959 na kongresu stranke, da želi znova videti »enotni in močan nemški narod pod kljukastim križem«. Ta stranka sodeluje tudi na volitvah. Vodi jo Meinberg, esesovski častnik ter sodelavec Himmlerjevega osebnega štaba, eden direktorjev nekdanjega koncerna »Herman Go-ring Werke«. Znane so tudi organizacije »Nemška zveza«, »Nemško socialno gibanje« ter najštevilnejše fašistično dru- štvo »Ludendorfovo gibanje«, ki ga vodi vdova po generalu Ludendorfu. To gibanje propagira boj proti »ži-dovstvu, masonstvu in cerkvi« in ima močna denarna sredstva. Zanesljivi so nekateri podatki o nacističnih skupinah in strankah. V Stranki Reicha je kakih 10.000 članov. Njeno glasilo »Reichsruf« tiskajo v nakladi 320.000 izvodov. »Federalna zveza oseb, podvrženih denacifikaciji«, šteje kakih 30.000 članov, »Jeklena čelada« 60.000 članov in Zveza bivših pripadnikov SS 27.000 članov. Nacisti posvečajo posebno pozornost »vzgoji mladine«. »Ludendor-fovoi« so na primer lani odprli 17 letnih taborišč za dijake. Večino nacističnih revanžističnih in nacističnih organizacij sestavlja mladina. Deluje tudi več pronacističnih mladinskih organizacij, kot so »Nemški socialistični Jungsturm«, »Mladinska orlovska zveza«, »Mladinski korpus Scharn-horst«, »Mladi Wikingi«, »Bismarkova mladina«, »Zveza nemške mladine«, »Zveza domovini zveste mladine«. »Odred mladih nemških partizanovi(!)«, »Nemška mladina Reicha« n »Nacionalna nemška mladina«. Po podatkih časnika »Frankfurter Rundschau« štejejo mladinske organizacije te vrste kakih 40.000 mladih fašističnih gorečnežev, ki imajo po mnenju časnika precejšen vpliv med zahod no nemško mladino. V FRANCIJI je občutno okrepilo svoje delovanje »Francosko narodno gibanje«, ki ima tudi primeren sim- bol — malce spremenjen nacistični kljukasti križ. Člani organizacije nosijo uniformo, ki se prav nič ne razlikuje od nekdanjih pripadnikov Hitlerjevih SA-čet. Drug drugega pozdravljajo z dvignjeno roko. Na prvi strani Časnika »Fidelitč«, ki ga izda- jajo, piše kot geslo: »Francija, prebudi se!« Program se demagoško skriva pod geslom »zaščite nacionalsocializma pred buržujskim kapitalizmom in boljševiškim materializmom«, ukinitve parlamentarne demokracije. ustanovitve »bloka bele rase« itd. Gibanje ima tesne stike z »Nemškim socialnim gibanjem« in »Ludendor- fovci«. V ITALIJI deluje »Mussolinijeva legija«, ki šteje 50.000 članov. Njihov časnik »Rivista Romana« na vse na- čine propagira Teodoranijev izrek: »Fašizem je nada človeštva. Je nesmrtno gibanje.« Znano je dalje »Italijansko socialno gibanje«, stranka, ki služi kot zbirališče za vse bivše uradnike in aktiviste Mussolinijeve stranke. Ima tudi nekaj poslancev v italijanskem parlamentu. Med mladinskimi organizacijami slujejo »Mlada Italija«, »Skupina, revolucionarne akcije« in »Novi red«. Tudi nekatere teh organizacij imajo tesne stike z zahodnonemškimi. V ANGLIJI deluje »Britansko unionistično gibanje« lorda Mosleya s približno 30.000 člani. Razglašajo »čisti fašizem«. Konec leta 1958 so udarne skupine te stranke organizirale napade na črnce in druge pripadnike obarvanih ras. Zelo pomembno delovanje so razvili ŠVEDSKI fašisti. Tu deluje »Carska stranka«, ki se je do nedavna imenovala »Nacionalsocialistična borbena zveza«. Njen fiih-rer je neki Assar iz Malmoja. Njeno glasilo »Nordijsk Kamp« je okrašeno z jekleno čelado in kljukastim križem. Švedski fašisti so tudi dali pred nedavnim pobudo za kandidaturo Rudolfa Hessa, znanega Hitlerjevega sodelavca, za Nobelovo nagrado za miri Največja nacistična organizacija v ZDA je »Nacionalna stranka zaščite državnih pravic«, ki odprto nastopa proti Zidom in razglaša rasizem. Protižidovske demonstracije konec lanskega leta pripisujejo tej stranki. Stranka vzdržuje tesne stike z angleškimi fašisti, posebno s »Severno ligo«. Druga ameriška nacistična organizacija nosi ime »Kristjansko vzgojno društvo«, v njenem glasilo pa se javno zavzemajo za protižidov- sko gonjo. Skupno število ameriških fašističnih organizacij, skupin in sekcij znaša kakih 1000. Omenimo naj še eno organizacijo — »Nacionalni gospodarski svet«, ki finansira mnoge ameriške fašistične organizacije in prejema denarna sredstva od bančnikov, industrijalcev in korporacij. Značilno za zadnja leta je, da skušajo fašistične organizacije ustanoviti mednarodna združenja. Za to se zavzema med drugim »Francosko narodno gibanje«. Tvori jedro organizacij »Novi evropski red«, v katerega so se vključile fašistične skupine iz Beflgije, Italije in Zahodne Nemčije. Najpomembnejša mednarodna organizacija fašističnega gibanja je »Evropsko socialno gibanje«, ki združuje 14 dežel. Sedež organizacije je v švedskem mestu Malmö. Sodijo, da ta organizacija prejema znatne vsote denarja iz skritih skladov starih fašističnih organizacij Hitlerja in Mussolinija, ki so še v mnogih tujih bankah. Smoter gibanja je »izvedba nacionalne in socialne revolucije«, likvidiranje demokratičnih svoboščin in ureditev avtoritativnega režima. Na koncu naj omenimo še »Evropsko združenje bivših pripadnikov SS«, v katerem so vključene pod raznimi imeni organizacije te vrste iz Zahodne Nemčije, Nizozemske. Belgije, Avstrije, Danske. Norveške, Finske, Francije, Švice in Španije. POMURSKI VESTNIK. 23. JUNIJ 3 OB KONCU ŠOLSKEGA LETA Ko gledamo o tem času mlade in zrele ljudi, ki za nekaj mesecev zapuščajo šolske klopi, nam mora postati vera v pravilnost našega dela ob novi šolski reformi prepričanje. V osnovnih šolah se je šolsko leto končalo 20. junija, v srednjih in strokovnih šolah pa 15. junija. Za razvoj naše šole je bilo obdobje zadnjega šolskega leta po svojem delu izredno pomembno, pomembno za radi poglavitne značilnosti: približati šolo življenju. Prav o približevanju šole življenju razpravljamo že vrsto let. V uspehih, ki smo jih dosegli v tem šolskem letu, prevladuje osnovna misel, odpravili oblike izobraževanja in vzgoje, ki so prišle v nasprotje s časom. V osnovnih šolah smo v zadnjem šolskem letu začeli prvič izvajati novi Zakon o osnovnih šolah, v prvih petih raz- redih frontalno, o šestem razredu poskusno, novi načrti pa so že tudi sprejeti v sedmem in osmem razredu. Nova šolska reforma je pravzaprav šele v razvojni fazi, vendar pa je letos že narejen velik prelom glede na organizacijo dela o naših šolah n primerjavi s prejšnjimi leti. Danes tudi vse bolj govorimo o družbenem upravljanju v šolstvu, s tem o zvezi pa o odnosih med šolo in domom. Prav tega bi se v mnogo večji meri morali zavedati še posebno starši, ki bodo slej ko prej morali odločati tudi o tem, če je njihov otrok sposoben za višji razred ali ni. Mora nam biti jasno, da bomo z novo šolsko reformo dosegli zaželjene uspehe le takrat, ko bosta šola in dom tesno sodelovala in skupno reševala vse probleme novega šolstva. Tako je bilo še pred dnevi v vsaki učilnici. Toda danes so se umirile in utihnile. Tisti pa. ki so jih eno leto napolnjevali s svojo prešernostjo, nagajivostjo, ob tem pa tudi sami preživeli marsikatere težke trenutke, ker jih je morda v prostem času preveč zapeljala misel na potepanje, so si oddahnili in veselo mahnili na izlete, taborjenja — skratka na počitnice. Le maturanti soboških srednjih šol se še v teh dneh potijo ob zaključnih izpitih. V KRATKEM PO POMURJU APAČE — Poravnalni svet v Apačah je do sedaj obravnaval že 45 spornih zadev. Pred poravnalnim svetom so rešili vse zadeve razen treh, ki so jih morali predati rednemu sodišču. Ljudje imajo v poravnalni svet mnogo zaupanja, saj pred njim lahko rešujejo vse sporne zadeve, kakor izplačila dediščin, prevžitkarstvo, telesne poškodbe, osebne žalitve, tatvine koles in drugo. VITAN — Lovske družine iz Ko ga. Središča ob Dravi, Miklavža pr Ormožu in Martinca iz Hrvatske so v nedeljo priredile tekmovanje ? streljanju na glinaste golobe. V skupinskem tekmovanju so zasedli prvo mesto lovci iz Središča, drugo pa lovci od Miklavža. Med posamezniki jr dobil prvo mesto Stafan Sever iz Vitama, ki je dosegel 18 točk od možnih. IVANJKOVCI V nedeljo so v ivanjkovski kino dvorani lepo proslavili zaključek letošnjega šolskega leta. Otroci so skupaj z učitelji pripravili lep program krajšo igrico, recitacije in pesmi, predsednik šolskega odbora pa je imel krajši govor. Ob tej priliki so najboljšim učencem podarili tudi knjižne na grade. Zveza borcev in DPD »Svoboda« sta se v teh dneh začeli vneto pripravljati na 4. julij Dam borca, ko bodo Ivanjkovcih priredili lepo proslavo. Tudi mladima v Ivanjkovcih je delavna V tem času pridna vadi Linhartovo veseloigro »Županova Micka«, ki jo bodo uprizorili meseča julija. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Učenci osemletne šole v Križevcih so ob zaključku šolskega leta pripravili samostojno razstavo v osnovni šoli. V nedeljo popoldne pa so skupaj s prvim letnikom glasbene šole pripravili krajšo proslavo, ki se jr je udeležilo lepo število staršev. Tudi razstavo si je ogledalo precej ljudi VUČJA VAS — Vaški odbor Rdečega križa je v nedeljo popoldne priredil srečelov z namenom, da sredstva namenijo za ureditev smetišča za osnovno šolo, o katerem se že nekaj časa razpravlja ROŽICKI VRH PGD Rožički vrh je v nedeljo v zadružnem domu imelo srečelov in zabavo. Ob tej priliki je društvo prejelo v uporabo novi gasilski voz. VIDEM OB ŠČAVNICI — V teh dneh je. PGD Videm ob Ščavnici začelo z gradnjo enonadstropnega novega gasilskega doma. Društvo je z raznimi prireditvami nabralo toliko denarnih sredstev, da je lahko samo pripravilo material za gradnjo. Nov. dom bo imel dve garaži, garderobo, sejmo sobo, eno stanovanje in druge prostore, gradili pa ga bodo s prostovoljnim delom. V nedeljo bo pri Vidmu letno ocenjevanje gasilskih društev videmskega okoliša.. KAPELA — Včeraj so na Kapeli prosvetni delavci Kapele, Murščaka, Slatine Radenec, Vidma ob Ščavnici in Stare gore lepo proslavili letošnji zaključek šolskega dela. To srečanje jim je omogočil OBLO G. Radgona. RAZKRIŽJE - Ob zaključku šolškega leta so na Razkrižju imeli lepe proslavo. Po krajšem kulturnem programu so se pomerili tudi v športu, kjer je zasedla Slavica Kosi z Razkrižja prvo mesto v lesku na 1000 m Učenci osnovne šole so ob tej priliki razstavili tudi svoja dela. Razstavo si je ogledalo lepo število ljudi, med njimi tudi ljutomerska občinska komisija, ki je razstavo ocenila in ji določila četrto mesto v občini ter jo nagradila z nagrado 12 tisoč dinarjev. SOBOŠKI FILMSKI BAROMETER Po J. Hustonovem filmu »Moby Dick« z Gregory Pečkom v glavni vlogi (videli smo ga včeraj in danes) zopet pomembna pridobitev za repertoar soboškega kinematografa. Gre za ameriški barvni film v kinoskopu KRALJ IN JAZ Film je dobil prod tremi leti sedem Oscarjev. Režiral ga je Walter Lang v glavnih vlogah pa nastopajo Deborah Kerr, Yul Bryoner. Rita Moreno, Rex Thompson. Film je izdelala družba 20 TH Century Fox. posredovalo pa ga je podjetje »Vesna-film« iz Ljubljane. Povprečen gledalec se bo morda res vprašal, ali gre za običajno filmsko delo v cinomascopu s plesnimi in pevskimi vložki ali za kaj več. Odgovor ni težek, kajti le redkim ustvarjalcem uspe s filmskimi izraznimi sredstvi pokazati in povedati toliko resničnega in lepega kot ustvarjalcem tega filma. Zgodba o ljubki angleški vdovi Anni (Deborah Kerr). ki kol domača učitetljica kraljevih otrok naposled ostane v Siamu z namenom, da bi pomagala izobraževati mladino, in o kralju, na zunaj barbarskem oblastniku, v resnici pa srčno dobremu možu, ki se na smrtni postelji vendarle spreobrne, je nudila režiserju hvaležno snov za dolgotrajno uspešno delo. Vrh vsega pa je filmi tudi prijeten za uho in precejanja paša za oči. Sledil bo ameriški barvni vistavision film proizvodnje Paramount v režiji M. Curtisa NISMO ANGELI Tokrat za spremembo duhovita zgodba o treh pobeglih robijaših, ki po številnih peripetijah naposled sklenejo, da se bodo vrnili v zapor, ker je tam manj kriminalcev kot na svobodi. V robijaški trojki spoznamo Humphreya Bogarta, tega pokojnega vrhunskega oblikovalca karakternih vlog (Joseph). Adda Kava (Albert) in Petra Ustinova (Jules). Film sicer ni novejšega datuma, je pa navzlic temu pridobitev našega repertoarja. Kreacija Humphrrya Bogarta v tem filmu pa nas bo zopet spomnila, kolikšna je izguba tega igralca za ameriško kinematografijo in ves svet. Svojo vlogo v tem filmu odigra Humphrey Bogart sicer brez večjih pretenzij, vendar vešče, z rutino in prav nič šablonsko. Takšno igro ,pa je tudi zahtevala režijska zasnova filma »Nismo angeli«, ki nas ne bo samo poldrugo uro zabaval, temveč tudi marsičesa naučil. Sredi prihodnjega tedna bo na sporedu še domač: film proizvodnje UFUS GOSPA MINISTRICA Ta barvni film Žorža Skrigina je ocenila sicer kritika kot podpovprečno delo in ga uvrstila v vrsto ponesrečenih adaptacij klasičnih del jugoslovanske književnoste z obrazložitvijo. da so naši filmski ustvarjalci po svojih sposobnostih še daleč od tega, da bi se smeli spuščati v tako odgovorila dejanja. Naj bo tako ali drugače, scenarist Stanislav Bajič je bil zvest originalu — vsaj v glavnih potezah, znano pa je tudi. da »Gospa ministrica« nedvomno ne sodi v kategorijo prvorazrednih in velikih komedij Branslava Nušiča. Očitno je. da je hotel scenarist dati nekoliko bolj široko podobo Beograda na začetku stoletja in več ali manj pričarati atmosfero sitoletja, režiser Skrigin pa je hotel narediti realistično komedijo. Hotel nam je posredovati Nušiča na svoj način in zato bodo odhajali gledalci iz dvorane resni in žalostni, kar pa pri Nušiču nikakor ut* more biti. V naslovni vlogi bomo spoznali Marico Popovič, v ostalih likih pa Severina Bijeliča, Mija Aleksiča. Da- ro Calenič in druge. Prav ti trije pa nas bodo najbolj spominjali na Nušičeve like. Ljubitelji tega velikega srbskega humorista se bodo morali s tem zadovoljiti, z njimi pa tudi ostalo filmsko občinstvo. -bjš- ZAKLJUČNA GLASBENA PRIREDITEV V ponedeljek so učenci Glasbene šole v Murski Soboti ob zaključku šolskega leta pripravili glasbeno prireditev. Nastopili so vsi oddelki Glasbene šole: violinski. klavirski, trobila in drugi. Program je bil razdeljen na dva dela. Prvi del je bil ljudskega značaja: nastopili so učenci s trobili, v drugem delu pa sta nastopila violinski in klavirski oddelek. Ob koncu maja je izšel prvi izmed štirih romanov nestrpno pričakovane tetralogije Miška Kranjca »Za svetlimi obzorji«. Naslov prvega romana, ki je izšel v dveh knjigah, je »Nad hišo se več ne kadi«. SPREJET PRAVILNIK SKLADA »ŠTEFANA KOVAČA« Na zadnji seji je Svet za prosveto in kulturo pri OLO M. Sobota sprejel pravilnik in imenoval upravni odbor Sklada za nagrade umetnikim in znanstvenim delom, ki bodo obravnavala probleme Pomurja. Sklad je bil ustanovljen na pobudo pomurskih študentov in se imenuje po narodnem heroju Štefanu Kovaču. Ustanovitev sklada pomeni veliko vzpodbudo za znanstveno raziskovanje preteklosti ter sodobne gospodarske, prosvetne, kulturne in politične problematike Pomurja. Nedvomno je v naši pokrajini še precej neraziskanih vprašanj zgodovinskega razvoja, ni še v celoti obdelan nastanek in razvoj KPJ. SKOJ in NOB in tudi življenjske poti domačih revolucionarjev in pomembnejših kulturnih delavcev še čakajo svojih proučevalcev. Okrajni ustanovi Študijska knjižnica in Pokrajinski muzej doslej nista zmogli tega dela v celoti. Sedaj jima bo priskočil na pomoč sklad, ki bo vzpodbujal in usmerjal dejavnost na tem področju. Nagrade iz sklada se bodo na svečan način podeljevale vsako leto ob obletnici smrti Štefana Kovača. Nagrajene bodo razpisane in nerazpisane teme, samostojna znanstvena dela. umetniška dela. seminarske in diplomske naloge, ki bodo obravnavale življenje in probleme Pomurja in bodo v skladu s pogoji razpisa in pravilnika sklada. Nagrada bo lahko podeljena tudi tistemu, ki bo pokazal izredno aktivnost na družbenem in kulturnoprosvetnem področju med ljudstvom Pomurja in tudi za celotno zaslužno življenjsko delo. Sredstva bo sklad zajemal iz dotacij ljudskih odborov ter gospodarskih in družbenih organizacij ter iz daril in volil, namenjenih skladu. er V. .Šarma Kaušik: TETKA II. Človekovo srce je po naravi sebično. Kakšne čudovite in koristne stvari obstojijo, človek pa jih ima rad, kor niso njegove. Nasprotno, grde in nekoristne stvari pogosto vzljubi samo zato, ker so njegove. Naj bo kaka tuja srvar še tako dragocena, naj bo ne vem kako lepa, kar najbolj koristna, človek ne bo obžaloval, ko bo uničena, ker ni njegova Za čim svojim, grdim in nekoristnim, pa bo žaloval, in še kako. Seveda, včasih se zgodi, da človek vzljubi kaj tujega. Vendar: vse dotlej, dokler take reči ne osvoji, dokler se v njegovem srcu ne rodi misel — to je moje vse dotlej ga ne bo zadovoljevala. Ljubezen se poraja iz sebičnosti, sebičnost iz ljubezni. To dvoje gre zmerom skupaj. Ramašvari ni imela sreče, da bi postala mati, vendar je bilo v njenem srcu v zametku vse, kar dela žensko mater. Njeno srce je bilo podobno zemlji, na katero je padlo seme in se v nji zakoreninilo, na površini pa se ni pokazal plod. Zato je čutila ljubezen do otrok, toda kadarkoli se je spomnila, da ti otroci niso njeni, marveč tuji, ji je srce napolnila ljubosumnost in sovraštvo. Njena ljubosumnost in sovraštvo sta dosegla vrhunec, ko je v dela. kako zelo ima mož rad otroka svojega brata. Bilo je zvečer. Ramešvari je sedela na terasi na čistem zraku. Poleg nje je sedela njena svakinja. Otroka sta divjala po terasi in sc igrala. Ramešvari je opazovala njuno igro in uživala v njej. Kot žamet mehki otroški lasje. ki so valovili v vetru, njuna mala ličeca, zvonki glasovi, vpitje, tekanje, vse to ji je ogrevalo srce. Nenadoma je pohitel Manohar za sestrico, da bi jo ujel. Med krikom in cviljenjem je deklica pribežala k tetki in se ji stisnila v naročje. Za njo je prihitel tudi Manohar in zlezel tetki na kolena. Tisti trenutek je Rarnešvari pozabila na ljubosumje in sovraštvo. Objela je otroka in ju strastno poljubljala, kakor da bi bila njena. Ko bi bil kak tuj človek videl ta prizor, bi bil prepričan. da je to njuna mati. Otroka sta se ji dolgo igrala na kolenih. Tedaj so se pri vhodnih vratih zaslišali koraki nekoga. Mati obeli otrok je vstala in stopila odpret vrata. »Manohar, tu imaš železnico,« je rekel babu Ramdžidas, ko je stopil na teraso. Kakor hitro sta otroka zaslišala njegov glas, sta skočila. Ramdžidas ju je poljubil in jima začel razkazovati vlak. To je zadoščalo. da se je Ramešvarino razpoloženje spremenilo. Ko je videla, kako je njen mož srečen med otrokoma, je jezno nabrala obrvi. V srcu sta se ji zopet prebudili ljubosumnost in mržnja. Ko je babu Ramdžidas pokazal vlak otrokoma, je stopil k ženi. »Ti in otroka ste si danes veliki prijatelji. Kaze, da je v tvojem srcu vendarle nekaj ljubezni zanju.« Moževe besede Rarnešvari niso bile prijetne. Zabolele so jo in jo razkačile, zakaj zopet so zadele njeno rano. Ni ji bilo prav, da je mož zapazil njeno slabost. Ramdžidns jo nadaljeval: »Zato pravim, da je nesmiselno zmeraj tarnati, ker nimava otrok. Ce boš vzljubila ta dva, bosta zate, kakor da bi bila tvoja. Zelo me veseli, da tudi tebi počasi priraščata k srcu.« Te besede so prišle iz globine Ramdžidasovega srca, vendar je Ramešvari pomislila, da se v njih skriva ujedljiva šala. Prišlo ji je na misel: »Ko bi ju bog vzel, bi se osvobodila tega greha. Ves dan sta mi pred očimi in kdaj pa kdaj zaželi srce samo, da bi ju ljubkovala. Zato trpim še bolj.« Babu Ramdžidas je videl, da žena molči, zato je nadaljeval sam: Kakšno korist ima tako pretvarjanje? Zaman poskušaš skriti svojo ljubezen. Ni nobene potrebe, da bi delala tako.« Rarnešvari je jezno odgovorila: »Zakaj naj ju imam rada? Samo tebe lahko osrečita. Preklela otroka, sem prihajata sama, jaz ju tu kličem. In če že živim v sti hiši z njima, se moram zasmejati ali spregovoriti kako besedo. Ti si me tisočkrat pograjal, ker sem ga predvčerajšnjim malo sunila. Nesrečno je moje življenje, nikoli ni miru in pokoja.« Ženine besede so vzbudile jezo babu Ramdžidasa. Z grobim glasom ji je zabrusil: »Nihče ne ve, kakšno je žensko srce. Do tega trenutka je objemala in ljubkovala otroka. Kakor hitro sem prišel jaz. je začela spreminjati barvo. Po svoji volji bo storila vse če ji pa jaz kaj rečem, se takoj jezi. No vem. kakšen naj bi bil strup v mojih besedah. Če je vse, kar rečem jaz, hudobno, potem ne bom več govoril. Vendar si zapomni za vse večne čase: če boš spregovorila še kakšno slabo besedo o njiju dveh, ne bo dobre. Rajši ju imam kakor tebe.« Ramešvari na to ni odgovorila, toda njene oči so gorele od razburjenja in besa. Kakor je Ramdžidasova ljubezen do otrok rasla, tako se je večala njena ljubosumnost, z njo pa sovraštvo. Prepir med njimi ni prenehal in Ramešvari je več kot enkrat morala poslušati ostre besede svojega moža. V njeni duši se je razbesnel orkan, ko je videla, da se mož samo zaradi teh otrok čedalje manj meni zanjo. »Zaradi tujih otrok,« je premišljevala, »me ljubi manj. Napada me vsak dan. Zanj sta onadva vse, jaz pa nič. Ves svet sme propasti, samo ta dva ne. Zakaj ju ni usoda pokosila v zibeli? Ko bi ne bilo teh dveh, ne bi učakala takih dni. Ko bosta umrla, bom prižgala srečo v svetišču. Prinesla sta pogubo moji hiši.« III Minili o je nekaj dni. Nekega dne je Ramešvari kakor ,po navadi đsedela sama na terasi. V glavi so se ji pletle raznovrstne misli, a vse so si bile v nečem podobne: zla usoda, ki ji ni dala potomca, ljubezen njenega moža do otrok svojega brata. Malo kasneje je vstala in se začela sprehajati, da bi s teni mogoče obrnila pozornost od misli, ki so ji prizadevale bolečine. Še zmerom se je sprehajala, .ko je pritekel mali Manohar. Kakor hitro ga je zagledala, se ji je obraz pomračil. Naslonila se je na ograjo terase in tako obstala. Že se je zmračilo. Pisani zmaji so frfotali v zraku. Manohar je nekaj časa opazoval zmaje in mislil, kako bi bilo lepo, ko bi se eden od njih odtrgal in priletel na teraso. Pritokel je k tetki, jo objel okrog kolon in ji rekel »Tetke, daj mi zmaja.« Terka ga je jezno odrinila in rekla: »Zgubi se. prosi strica za zmaja.« Za trenutek je Manohar obstal zbegan, potem pa se je zopet zagledal v zrak. Ni mogel dolgo vzdržati. Zopet je pritekel k tetki, se ji prilizoval in ji s prosečim glasom rekel: »Tetka, daj mi zmaja. Rad hi ga spuščal še jaz.« malčkove oči ganile Ramešvarino srce Nekaj trenutkov je vztrajno opazovala otroka. Globoko je vzdihnila in pomislila: »Ko bi bili to moj otrok, bi ne nilo danes na svetu srečnejše ženo od mene. Kako je ljubek in kako sladko govori! Srce mi želi. da bi ga objela in si ga stisnila na prsi.« V takih mislih je spustila roko, da bi pobožala dečkove lase. Manohar, ki je videl, da tetka molči, je spregovoril: »Če mi ne daš zmaja, te bom zatožil stricu, pa te bo pretepel.« Otrok je povedal to s tako nedolžnim in prijetnim glasom, vendar je Ramešvarin obraz zardel od jeze. Posmehljivo mu je odgovorila: »Kar povej stricu. Bomo videli, kaj bo storil.« Manohar so je prestrašen odmaknil. Zopet je začel gledati zmaje z nezadržno željo v očeh. 4 POMURSKI VESTNIK. 23 JUNIJ V KRATKEM PO POMURJU BODONCI — Tudi učenci osnovno šole v Bodoncih so lepo proslavili zaključek šolskega leta. Uprizorili so krajšo otroško igrico, nastopili pa so tudi recitatorji in pionirski pevski zbor. CANKOVA — V nedeljo o so na Cankovi gostovali igralci iz Gedero-vec in Sodišinec z igro »Miklova Za-la«. Zahtevno igro sla režirali Dragica Kolmanič in Olga Fartek. Precej ljudi, ki si je igro ogledalo, so bili z uprizoritvijo zadovoljni. MARTJANCI - Mladino iz Martjanec se v teh dneh vneto pripravlja na krstno uprizoritev igro »Verni soprog«. ki jo bodo igrali v soboto in nedeljo v Martjancih. Igro režira šolski upravitelj Janez Kerčmar. Pravijo, da bodo z igro gostovali na Tišini in v drugih večjih krajih. PROSENJAKOVCI Mladina iz Radmožanec je v nedeljo gostovala v Prosenjakovcih z igro v madžarskem jeziku »Rumene lilije«. Igro si je ogledalo precej ljudi, ki so bili z uprizoritvijo zadovoljni. VELIKA POLARNA - Tudi v Veliki Polani so učenci osemletne šole pripravili lepo razstavo svojih del. ki si jo je ogledalo precej staršev. V nedeljo popoldne pa so imeli še telovadni nastop šolskih otrok TIŠINA — Na Tišini je pretekli četrtek mladina iz Gederovec in So-dišinec uprizorila igro »Miklova Zala«. Z uprizoritvi jo so bili ljudje zadovoljni. KRIŽEVCI V PREKMURJU -Križevska kmetijska zadruga bo 5. julija imela otvoritev zadružne 10-tonske tehtnice in lope, v kateri bo skladišče za razne kmetijske stroje in shramba za mlatilnice, v jeseni pa bodo v njej vskladiščili tudi kmetijske pridelke. LUCOVA — V nedeljo so imel: v Lucuvi gasilske sektorske vaje. Po končanih vajah so imeli zabavo. POZNANOVCI — Tudi v Poznanovcih so bile v nedeljo sektorske gasilske vaje. Udeležba na vajah je bila dobra. TURNIŠČE — V nedeljo se bodo množične organizacije kolektivno udeležile zaključne proslave ob občinskem prazniku v Lendavi, med njimi tudi delovni kolektiv tovarne čevljev »Planika« v Turnišču. RENKOVCI — V Renkovcih so v teh dneh dogradili studenec, ki bo namenjen za požarno varnost. Na otvoritev studenca so pripravljajo. DOBROVNIK Prejšnji četrtek je v Dobrovniku gostovala mladina iz Radmožanec z igro v madžarskem jeziku »Rumene lilije«. Okrog sto gledalcev je igro lepo sprejelo. GORNJA RADGONA - Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev radgonske občine je pretekli petek priredila učiteljski izlet. Učitelji so si ogledali Velenje, Šoštanj. Slovenj gradec in druge manjše -kraje tega predela Slovenije. G. RADGONA. Na predlog komisije za družbeno upravljanje pri odboru SZDL v Gornji Radgoni je bil te dni enodnevni seminar predsednikov delavskih svetov, upravnih odborov in zapisnikarjev. Na seminarju so obravnavali sestavljanje zapisnikov in pravilno formulacijo sklepov. Govorili so tudi o dolžnostih in pravicah predsednikov delavskih svetov in predsednikov upravnih odborov. ika. Nedeljska prireditev ob Dnevu Ljudske tehnike v Radgoni MANIFESTACIJA RAZVOJA MEHANIZACIJE V nedeljo je bil v Gornji Radgoni I. Dan Ljudske tehnike, ki ga je pripravil Občinski odbor Ljudske tehnike Radgona \ sodelovanju in ob pomoči Avto-moto društva G. Radgona. Zjutraj se je zbralo znatno število motoristov, avtomobilistov lin traktoristov, ki so v povorki prišli pred zgradbo avto-moto društva, kjer je bila otvoritev dneva Ljudske tehnike in istočasno otvoritev zgradbe in razstave. Ob otvoritvi sta spregovorila predsednik Občinskega ljudskega odbora Ljudske tehnike Gornja Radgona Daniel Hojs bi član predsedstva Avto-moto zveze Slovenije. O pomenu Ljudske tehnike in tehnične vzgoje je govoril predsednik okrajnega odbora Ljudske tehnike Lojze Valenčič, otvoritvi je prisostvoval tudi zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft. Medtem ko so si ljudje ogledovali razstave: fotoamater- jev in modelarjev v dvorani avto-moto društva, obsežno razstavo Avtoremonta — prevozniškega lin remontnega pod- jetja v Radgoni, El rada. podjetja. ki se specializira za proizvodnjo TV in UKV anten in Elektrogospodarske skupnosti Slovenije, ki je prikazalo rast elektrogospodarstva v slikah im grafikonih, so se pripravljale skupine tekmovalcev. Traktoristi so tekmovali pri Lutvercih v oranju in spretnostnih vožnjah, modelarji so nastopili z letalskimi modeli na hipodromu, kjer so pripravili motoristi motorne dirke. Skoraj neopaženi so tekmovali tudi radioamaterji z UKV aparati. To je bil lov na lisico. Letalskih modelarjev je bilo precej. Sodeloval je Aeroklub iz Murske Sobote, od radioamaterjev pa sta sodelovali ekipi radiokluba Murska Sobota in Ljutomera ob pomoči radiokluba Radgona. Med šestnajstimi tekmovalci-traktoristi je nastopil tudi pionir iz Apač. Priznana živinorejska strokovnjaka iz Zah. Nemčije v Pomurju: „POMURJE POSTAJA ŽARIŠČE NAPRERDE ŽIVINOREJE ZA VSO JUGOSLAVIJO“ »Presenečena sva nad napredkom živinoreje pri vas v Pomurju« — sta pred dnevi izjavila našemu sodelavcu direktor živinorejskega zavoda v Stuttgartu, dipl. ing. Maka Eberhardt in direktor podobnega zavoda v Münchenu, dipl. ing. Erik Seltz, ko sta se kot gosta Kmetijske zbornice LRS mudila med štirinajstdnevnim študijskim potovanjem po Jugoslaviji dva dni v Pomurju in si ogledala poleg živinorejskega zavoda v Murski Soboti še posestvo Beltinci in živinorejsko proizvodnjo v kmetijskih zadrugah Veržej, Črnelavci, Puževci in Puconci. Na vprašanje, kaj sodita o stanju sivolisaste pasme, katere plemenski biki so bil: uvoženi iz Zah. Nemčije, je ing. Eberhardt odgovoril, da sta presenečena nad stanjem naše živinoreje tako glede števila kot kakovosti: Plemenska živina, ki sva jo vi- dela na KG Rakičan, lahko po kakovosti konkurira pasemski živini pri nas v Zah. Nemčiji. Sodim, da je dosežen tak uspeh le z vztrajno selekcijo. Ugotavljava, da vodite sistematično selekcijo in prepričana sva. da bo vaša pokrajina že v kratkem postala odločujoč- činitelj pri izvozu plemenske živine. Sodiva, da ima sivolisasta pasma pri vas lepe perspektive v jngoslo- vanskem merilu, To upam trditi zaradi tega. ker razpolaga soboški živinorejski zavod s kvalitetnim plemenskim materialom za umetno osemenjevanje.« Oba strokovnjaka sta se zelo pohvalno izrazila tudi o potomstvu uvoženih bikov. Na vprašanje o vtisih glede stanja živinoreje v Beltincih je ing. Seltz dejal, da so Beltinci sodobno organiziran kmetijski obrat. »Videla sva, je dejal, >da je živina v Beltincih bolj zdrava in da dosega boljšo rodnost kot pri nas v Zali. Nemčiji. Živina v Beltincih se odlikuje tudi po izredni vitalnosti, ki je drugod nisva zasledila.« Priznana nemška živinorejska strokovnjaka sta med drugim menila, da ima Pomurje vse pogoje za nadaljnji razvoj sivo-lisaste pasme in da ni razlogov, da bi delali v Pomurju poizkuse z drugimi pasmami. Povsod, kjer sta prišla v stik z našimi proizvajalci, sta bila ing. Eberhardt in ing. Seltz presenečena nad delovnim poletom in gostoljubnostjo naših proizvajalcev. Kljub temu, da sta bila v Pomurju le dva dni. sta obljubila, da bosta izkušnje in ugotovitve s tega potovanja posredovala pri nadaljnjih stikih našim živinorejcem. -jm ČE SE ODLOČATE ZA POKLIC ZAKAJ NE V VOJAŠKE ŠOLE? Tudi letos je razpisal Državni sekretariat za narodno obrambo poseben natečaj za sprejem v podoficirske šole in vojaške akademije. Učni načrt vojaških akademij daje gojencem široko izobrazbo: poleg strokovnih vojaških predmetov poučujejo tudi filozofijo, politično ekonomijo, pedagogiko in psihologijo. To pa je le del znanja, ki ga pridobi gojenec pri triletnem šolanju na akademiji: na posebnih tečajih postane šofer, smučar, padalec, fotograf, športni plavalec itd. Precejšen del časa porabijo gojenci za delo in učenje. Vendar je čas tudi za razvedrilo in za zabavo. Klubi po vojaških akademijah skrbijo za to stran njihovega življenja. Na odrih klubov v vojaških akademijah često gostujejo naši najbolj znani umetniki, igralci. operni pevci, glasbeniki, književniki, slikarji in drugi. Trikrat tedensko so gojencem na razpolago popoldanske in večerne ure, da jih prosto izkoristijo v mestu ali v družabnih prostorih akademije, kjer sprejemajo dekleta in fante z drugih šol in fakultet. Vsako leto odhajajo gojenci na taborjenje. Življenje pod šotori in vaje na terenu napravijo taborjenje dogodek, ki gojencem dolgo ostane v spominu. Tudi vsako zimo, po polletnih izpitih, prebijejo gojenci v smučarskem centru na Jahorini. Konec drugega leta študija je za vsakega gojenca prav pomemben. Takrat je namreč končan splošni del šolanja: v začetku tretjega leta razvrstijo gojence po rodovih in jih tam specializirajo. Na razvrstitev po rodovih vpliva več elementov: v prvi vrsti želja in nagnjenje gojencev. Zanimivo je, da izraža večina gojencev na začetku željo, da bi šla. v motomehaaizirane oddelke, manj pa jih je, ki bi želeli v pehoto. Na koncu drugega leta študija je skoraj obratno. Vzrok za to je treba iskati tudi v tem, ker se gojenci med šolanjem prepričajo, da je moderna pehota prav tako motorizirana. Med šolanjem dobijo gojenci uniformo in drugo opremo za delo in praznike. Vsak gojenec ima tudi letni dopust. Podobno kot na vojaške akademije je možen vpis tudi v podoficirske šole. Razlika glede možnosti je le v tem, da je potrebna za podoficirske šole le končana osemletka, za akademijo pa mora kandidat dokončati gimnazijo, srednjo tehnično šolo. srednjo avto-prometno šolo. srednjo geodetsko šolo ali učiteljišče. Vse potrebne informacije dajejo tistim, ki se odločijo za bodoči poklic oficirja, referenti za narodno obrambo pri občinskih ljudskih odborih ali na vojnem odseku pri okrajnem ljudskem odboru. Tudi v nedeljo je nevihta povzročilo precej škode V nedeljski nevihti, ki je zopet divjala nad našimi kraji, je strela zopet neusmiljeno udarjala v gospodarska poslopja. \ Miklavžu pri Ormožu je strela udarila v stanovanjsko poslopje posestnice Katarine Gran, okrog pol enajste ure pa v gospodansko poslopje posestnice Amalije List v Vodrancih, vendar so tu gasilske enote, ki so takoj prišle na kraj požara, preprečile, da se ni požar razširil na vse poslopje. Tega dne zvečer okrog desete ure jo Strela udarila tudi v gospodarsko poslopje posestnika Karla Bediča v Budincih. Več gasilskih enot je sicer prišlo na kraj požara, vendar pa zaradi pomanjkanja vode niso mogli preprečiti požara, ki je uničil vso gospodarsko in stanovanjsko poslopje. V nedeljo smo v Prekmurju zabeležili še drugi požar. Strela je udarila v stanovanjsko poslopje Ivana Horvata v Hotizi, kjer je požar preprečevala gasilska enota iz Hotize. Istega dne je imel odbor PGD Hotiza svojo sejo, na kateri so izbrali za novega poveljnika Martina Hozjana, ki jo že zvečer uspešno vodil gašenje požara. Gasilci iz Hotize so požar gasili do pol pete uro v ponedeljek zjutraj. V nedeljo je požar uničil tudi gospodarsko poslopje in klet posestnika Štefana Posla v njegovem vinogradu v Vugrišincih nedaleč od Koga. Prejšnji torek je strela uničila tudi gospodarsko in stanovanjsko poslopje posestnika Sabina Krznarja v Radoslavcih. Tega dno je strela oplazila tudi štiri ljudi v Moravcih, vendar ni bil noben huje poškodovan. Strela je na večih krajih povzročila tudi precej škode na električnem omrežju. -rj- Nadaljevanje akcije NA CESTI NISI SAM Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da se je discipliniranost kolesarjev v našem okraju in celi Sloveniji z nedavno akcijo močno zboljšala in da je tudi število nesreč, ki jih povzročajo kolesarji, manjše. Pri tem pa jo potrebno pomisliti, da so na cest; tudi motorna vozila, ki prav tako pogosto ogrožajo varnost. Zaradi tega republiška komisija za var-nost v prometu te dni nadaljuje akcijo »Na cesti nisi sam«. Ta del akcije je namenjen predvsem voznikom motornih vozil. Zadnje čase je najbolj občutno število nesreč, do katerih pride zaradi nekaterih osebnih napak voznikov, ki so pogosto tudi živčnega izvora, vendar jih je mogoče odpraviti. Ta akcija pa ima namen, da pomaga šoferjem odkriti :n odpraviti te lastnosti, če je to mo- goče. V času akcije bodo ob cestah in na križiščih viseli lepaki, poleg stroge kontrole pa bodo okrajne in občinske komisije pripravile tudi številna predavanju in kino predsiu-v e. Okrajna komisija za varnost v prometu je v ponedeljek proučila stanje v našem okraju ter sklenila, da bo nosilec te akcije združenje šoferjev, sodelovalo pa bo tudi avte-moto društvo. Na seji so sklenili, da bodo v okviru akcije priredili številna predavanja in kino predstave, razstave in kontrolne vožnje. Poseben poudarek pa bodo dali tej akciji ob šoferskem prazniku, 13. juliju. Pri vsej akciji pa morajo tesno sodelovati tudi občinske komisije ter poskrbeti, da se bo varnost na cesti izboljšala. ELRAD JE RAZSTAVLJAL Na nedavnem obrtniškem sejmu v Beogradu je radgonsko podjetje ELRAD dobilo srebrno kolajno kot priznanje za razstavljene izdelke. Razstavljali so antenske filtre in posebne naprave za povezavo UKV in TV anten. S tern je kolektivu uspelo zmanjšati stroške za montažo anten ter doseči ličnost in praktičnost svojih izdelkov. KZ HOTIZA DOBILA NOV KOMBAJN V ponedeljek je KZ Hotiza dobila novi kombajn, s katerim bodo že letos začeli žeti. Kombajn bo zadrugi \ veliko pomoč, saj dva traktorja, ki ju ima zadruga, nista zmogla vsega dela. S kombajnom bo upravljal traktorist Štefan Cigan. ki je v ta namen opravil poseben tečaj v Srednji kmetijski šoli v Rakičanu. PRED OKRAJNO KONFERENCO LJUDSKE TEHNIKE Letošnja okrajna konferenca Ljudske tehnike, ki bo v nedeljo. je tik pred potekom prvega polletja, ko bi se morali že pripravljati na pregled polletnega delovanja. Ta zapoznelost je posledica prizadevanja, da bi se delo v osnovnih teliničnovzgojnih organizacijah okrepilo in strnilo v enotno načrtovano delo. Le tako je namreč mogoče doseči širjenje tehnične vzgoje v dosedanjih in predvsem v novih društvenih oblikah. Ta osnovni smoter sicer zajema letošnji program dela, ki je objavljen v prvem biltenu Ljudske tehnike Pomurja. Večino časa v tem polletju so v organizaciji porabili za pregledovanje lastnih vrst in za mobiliziran je članstva za nove oblike delovanja, zlasti za takšne, kot smo jih videli v nedeljo ob Dnevu Ljudske tehnike v Radgoni, in za takšne, kot se odražajo v Lendavi v skupnih naporih za gradnjo doma Ljudske tehnike. K vsemu dosedanjemu delu se pridružujejo še znatne naloge, ki so vezane na letošnje tekmovanje traktoristov Slovenije v Pomurju. Tik za tem je naloga tehnične vzgoje, ki jo moramo uvesti vsaj v vse srednje in vajeniške, če ne tudi v vse osemletne in ostale šole. Letošnji program dela Ljudske tehnike Pomurja predvideva povečanje članstva za 150%. kar pa ni samo številka, ki je nastala zaradi plana, temveč je to številka, ki izraža objektivne možnosti, ki so pogojene z maksimalno aktivnostjo okrajnega in občinskih odborov Ljudske tehnike. Veliko vlogo pa bodo v tem odigrala tudi osnovna društva in klubi tehnične vzgoje, če bori o nadaljevala s takim sodelovanjem. do kakršnega prihaja po akcijah v Radgoni in v Lendavi. UREDNIŠKA BELEŽKA ZAKAJ BREZ ODGOVORA? V 23. številki našega lista smo med pismi bralcev objavili pod naslovom »Kdo je kriv?« pismo M. T. iz Pertoče in sporočilo o ugotovitvah za družnikov iz Dobrovnika. V obeh pismih so nam sporočili o slabi kaljivosti koruze in o škodi, ki so jo utrpeli. Toda čudno: nihče od organizacij, ki so priskrbele seme in ga prodale kmetovalcem in nihče od tistih, ki so to seme priporočali, se ni čutil odgovornega, da bi pojasnil, zakaj koruza ni vzklila, kdo je tega kriv in kdo bo poravnal škodo. Ta molk je brez dvoma izredno zaskrbljujoč. Toda ne samo zaradi tega. ker ni ugotovljena krivda in vzroki slabe kaljivosti koruze, temveč za radi družbene odgovornosti in zavesti te družbene odgovornosti organizacij in ljudi, ki vodijo te organizacije. V tem konkretnem primeru gre za Poslovno zvezo v Murski Soboti, ki je kmetijskim proizvajalcem priskrbela koruzno seme z zagotovilom o določeni stopnji kaljivosti semena. Toda poslovna zveza kljub tem,. da smo jo o tem obvestili že pred objavo pisma, po objavi pa že večkrat zaprosili za pojasnilo in kljub zagotovilom, da bo pojasnila vzroke, ki so vplivali na kaljivost, tega pojasnila in odgovora na vprašanje bralcev ni poslala. Ta postopek in malomarnost je vredna ostre obsodbe, saj predstavlja kršitev osnovnih pravic državljanov. Če je zadeva poslovni zvezi prijetna ali neprijetna, ne bi mogla tako brezbrižno prezreti pismo in vprašanje ob zavesti družbene odgovornosti za svoje delo. Zato danes javno zahtevamo od poslovne zveze, da odgovori na omenjeno pismu! Štefan Balažič Na drugi strani terase je Ramešvari premišljevala: »Še za ped ni zrasel in že mi grozi. Vsega tega je krivo stričevo razvajanje. O. naj bog zlomi to noro zaljubljenost!« ravno tisti trenutek se je odtrgal z vrvice eden od zmajev, poletel proti,terasi in se ustavil na strehi tik nad mestom, kjer je stala tetka. Terasa je bila ograjena z vseh štirih strani, razen tam, kjer je stala tetka. Tam so bila vrata. Ramešvari je stala prav med vrati, ko je prihitel Manohar, da bi poiskal zmaja. Opazovala ga je. Otrok je stopil proti vratom, se ustavil dva koraka pred tetko in gledal zmaja. Tedaj je zmaj zletel na dvorišče. iManoihar je dal nogo na ograjo in sc nagnil čeznjo. Zelo se je razveselil, ko je zagledal zmaja. Naglo se je obrnil z namenom, da bi ga spustil dol, vendar mu je tisti hip noga zdrsnila in zletel je s terase. Med padcem sc je zgrabil z obema rokama za ograjo. Telo mu je zabingljalo v zraku. Pogledal jo tetko in zaklical: »Tetka!« Ramešvari je drhte opazoval« ta prizor. V njenem srcu se je rodila želja, da bi izkoristila to priložnost, da bi pustila otroka umreti in bi se tako za zmeraj znebila skušnjave. V takih mislih je za trenutek obstala nepremično. Otrokove roke so začele drseti z ograje. S prosečim pogledom je pogledal tetko in zopet kriknil: »Ej, tetka!« Njuna pogleda sta se srečala. Ramešverino srce se je omehčalo, ko je zagledala v otrokovih očeh prošnjo in grozo. Razburjeno je stegnila roke, da bi ujela dečka. Toda komaj so se njene roke dotaknile dečkovih, so te zdrsnile z ograje. Manohar je padel. Ramešvari je kriknila in se zgrudila na tla. Teden dni je ležala Ramcišvari v vročici in blodnjah. Od časa do časa je bledla: »Glej! Glej. pada! Sleci! Reši ga! Prinesi mi Manohara, mojega otroka!« Potem je zopet rekla: »Sinek Mamohar, nisem te rešila. Da. da . . . ko hi hotela, bi te bila mogla. Obotavljala sem se, zamudila.« Tako se ji je bledlo več dni. Mamohar si je zlomil nogo. Nogo so mu uravnali in počasi je ozdravljal. Čez teden dni je Ramešvarina vročica rahlo popustila. Kakor hitro se je zavedela, je vprašala: »Kako je Manoharu?« »Dobro mu jo je odgovoril Ramdžidas. Pripeljite ga sem.« je rekla. Manohara so prignali k tetki. Z veliko ljubeznijo si ga je pritisnila na srce. Oči so se ji napolnile s solzami, grlo z vzdihi. Čez nekaj dni je Ramešvari popolnoma ozdravela. Tudi Manoharove sestre nič več ne gleda po strani. Manohar je poslal njen ljubljenec. Brez njega ne more strpeti niti za trenutek POMURSKI VESTNIK, 23. JUNIJ 5 MIRO STERŽAJ v državni reprezentanci Na kvalifikacijah za vstop v državno reprezentanco v kegljanju, ki bo sodelovala na bližnjem evropskem prvenstvu v Zagrebu, so bili doseženi minuli petek, soboto in nedeljo naslednji rezultati: Starc 2651 točk, Martelanc 2647, Steržaj 2640, Smolej 2640, Šlibar 2638, Popinovic 2622, Grom 2617, Kobal 2595 itd. Pravico do sodelovanja v reprezentanci sta si priborila tudi Miro Steržaj iz Ljutomera in Kobal iz Maribora. Lendavski nogometaši so se v prvem srečanju za vstop v SCL pomerili z enajstorico Tolmina. V lepem in sončnem vremenu je mariborski sodnik Janžekovič pripeljal na igrišče naslednji enajstorici: Nafta: Krampač-Kepe, Posedel-Lebar, Varga, Šimonka (Bači)-Palfi, Dominko I, Kulčar, Pintar, Dominko II. Tolmin: Fisetlioni-Leban, Fili - Blagojevič, Podgornik, Manfreda-Ristič, Constantini, Gaberščak, Kabač, Ostojič. ZASLUŽENA ZMAGA NAFTE Nafta - Tolmin 2:0 (0:0) Nekaj sekund pozneje, ko je žoga zapustila sredino igrišča, so gostje imeli idealno priložnost, da povedejo svoje moštvo v vodstvo, vendar je desno krilo iz neposredne bližine zadelo le zunanji del mreže. Začetna nervoza je kaj hitro minila. Nafta je kmalu uredila svoje vrste in začela igrati zelo hitro. Prvih deset minut se je v glavnem igralo na strani gostov, saj je domači vratar v tem času prejel le eno žogo. Do konca prvega polčasa so domači zamudili vrsto priložnosti, da zatresejo mrežo gostov. Kulčar in Dominko I sta iz neposredne bližine celo zgrešila prazna vrata, a v 18. minuti pa je vratnica rešila goste. Velika premoč domačih v prvem polčasu se izraža v desetih streljanih kolih, ki so ostali neizkoriščeni. Nekaj minut pred koncem prvega dela je bil poškodovan levi krilec Nafte Šimonka, ki ga je zamenjal Bači I. V drugem delu igre je Nafta povedla že v prvi minuti. Kazenski strel v 46. minuti je Varga zanesljivo poslal preko živega zidu v desni zgornji kot. Pobuda je tudi v tem polčasu bila pri domačih, vendar nespretni napadalci premoč nikakor niso mogli izraziti v golih, kar še posebno velja za levo in desno krilo, ki sta vse preveč zadrževali žogo. Drugi gol za domače je dosegel v 71. minuti iz 11 m s točnim strelom srednji krilec Varga, ki je bil najboljši mož na zelenem polju. V drugem polčasu domači niso znali izkoristiti nobenega od osmih streljanih kotov. Gostje so proti koncu igre sicer dvakrat prišli v kazenski prostor domačih, kar pa ni predstavljalo nevarnost za domačega vratarja. Še nekaj besed o igralcih. Obe moštvi sta se borili zelo požrtvovalno in je bila igra vseskozi fair in na dostojni športni višini. Moštvi sta imeli boljši del v obrambi. Pri gostih je posebno ugajal vratar, a pri domačih srednji krilec Varga. Oba sta bila večkrat deležna priznanja občinstva, ki je bilo tokrat zelo objektivno. Kaže, da bo prihodnje srečanje v Tolminu 26. junija moralo dokončno odločiti, kdo bo izpadel iz nadaljnjega tekmovanja, kajti prednost dveh golov je za Nafto vsekakor premajhna. Sodniška trojica z Janžekovičem na čelu je svojo nalogo opravila zelo dobro. -jo Prvo kolo kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v SCL je za nami. Preseneča zlasti to, da je bila na tujem igrišču dosežena samo ena zmaga. Tako je morala ptujska Drava na domačem igrišču kloniti pred gostujočim Slovanom iz Ljubljane 1:3 (1:2). Ostali rezultati: Tabor (Sežana) : Planika (Kranj) 1:0 (1:0), Nafta (Lendava) : Tolmin 2:0 (0:0), Olimp (Celje) : Bela Krajina 2:0 (0:0). POMURSKA NOGOMETNA PODZVEZA Tekmovanje za pokal FLRJ SOBOTA B : GRAFIČAR 3:2 (2:1) V nedeljo popoldne je bila na igrišču NK Sobota odigrana pokalna tekma med Soboto II in Grafičarjem. Zmagala je Sobota II — po prikazani igri zasluženo. V obeh polčasih je bila igra obeh enajstoric enakopravna, vendar pa je Sobota II imela boljši napad, ki je pokazal več rutine in tudi učinkovitosti. Vendar pa to niti ne preseneča, saj so napad močno okrepili; v II. moštvu Sobote je namreč igralo pet (Šarotar, Puškarič, Sečko, L. Norčič in Drvarič) odnosno šest (če upoštevamo še Mavčeca II, ki je tudi že nastopal za prvo moštvo) igralcev Sobote I. Tudi sodnik Lukašev ni zadovoljivo izpolnil svoje naloge, saj je bil pri sojenju zelo nesiguren in je povzročil par očitnih napak. Moštvo Grafičarja II je dobilo tekmo proti Vajencem brez igranja 3:0, ker se nasprotnik ni priglasil na igrišču, medtem ko bo Nafta igrala pokalno tekmo s Planiko v Turnišču danes. PUŠČA — PRVAK Druga tekma za naslov prvaka PNP, ki je bila odigrana v soboto na igrišču Sobote med domačo Puščo in Planiko iz Turnišča, se je končala nešportno. Že v 26. minuti drugega polčasa je moral namreč sodnih Dervarič dati znak za konec tekme, ker so trije igralci Planike demonstrativno zapustili igrišče. Tako se je tekma končala z 1:0 za Puščo, ki je tako postala letošnji prvak. Moštvo Planike je igralo tehnično bolje, kar pa so igralci Pušče nadoknadili z večjo požrtvovalnostjo. Napad gostov je pred vrati preveč kompliciral igro in bil zato tudi neučinkovit. Postopek gostujočih igralcev je vrgel tokrat temno senco na Planiko kot klub, saj je moč morebitne ugovore proti sojenju ali drugim nepravilnostim reševati po redni poti — s pritožbo, ne pa z nešportnimi gestami, kot je demonstrativno zapuščanje igrišča. PIONIRSKO PRVENSTVO Že predzadnjo nedeljo se je pričelo tekmovanje pionirskih moštev za naslov prvaka Pomurske nogometne poddzveze. V tekmovanju nastopi šest moštev. V I. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Grafičar : Pušča 5:0, Sobota B Planika 2:1, Sobota A : Nafta 1:0. Rezultati II. kola: Sobota I Planika 4:0, Sobota II : Grafičar 2:2. LESTVICA: Sobota I 2 2 0 0 5:0 4 Grafičar 2 1 1 0 7:2 3 Sobota II 2 l 1 0 4:3 3 Nafta 1 0 0 1 0:1 0 Pušča 1 0 0 1 0:5 0 Planika 2 0 0 2 1:6 0 Okrajno strelsko tekmovanje za medaljo »Dobremu strelcu« Minulo nedeljo je bilo v M. Soboti okrajno prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško za medaljo »Dobremu strelcu«. Skupno je sodelovalo 9 strelcev iz treh občin, in sicer 5 strelcev iz občine Murska Sobota, 2 strelca iz Gor. Radgone in 2 strelca iz občine Ljutomer. Pravico sodelovanja pa tem tekmovanju so imeli samo tisti strelci, ki so dosegli na občinskih tekmovanjih z malokalibrsko puško nad 170 krogov, vendar po ustreznih predpisih. Vsak strelec je imel na razpolago 30 nabojev in 9 za poskus. Po propozicijah Strelske zveze Jugoslavije dobi vsak udeleženec tega tekmovanja, ki doseže nad 220 krogov od 300 možnih; zlato medaljo »Dobremu strelcu«, za rezultat nad 200 krogov srebrno in za rezultat nad 180 krogov bronasto medaljo. Od skupno 9 strelcev je osvojil zlato medaljo 1 tekmovalec, srebrno 2 in bronasto 4 tekmovalci. Medalje so osvojili naslednji strelci in to: Zlato medaljo je osvojil Aleksander Bagari (SD »Kovinar« — M. Sobota), srebrno Jože Bedič (SD »Bo-nec« — M. Sobota) in Polde Cinč (SD »Slatina Radenci«), bronasto Adam Kučinac (SD »Borec«), Franc Vučina (SD »Obrtnik«) in Geza Cigüt (SD »Grafičar«) — vsi iz Murske Sobote in Ivan Mauko (SD »Slatina Radenci«). Po končanem tekmovanju so strelcem podelili medalje. — V imenu okrajnega strelskega odbora je dobitnikom medalj čestital predsednik odbora Tomo Raduka. Od 7. do 10. julija bo v Ljubljani republiško prvenstvo v streljanju z malokalibrsko in vojaško puško. Na to prvenstvo bo poslal svojo ekipo tudi okrajni strelski odbor M. Sobota. V poštev pridejo vsi tovariši, ki so osvojili omenjene medalje. Razen njih bodo sodelovali na skupnem treningu 'tudi nekateri drugi strelci, kar bo omogočilo boljši izbor strelcev. Kolesarski kriterij v Trnju 19 tekmovalcev in okrog 500 gledalcev na tekmovanju V nedeljo je priredil kolesarski klub »Prekmurje« iz Beltinec kolesarski kriterij — ulične dirke v vasi Trnje. Tekmovanje je bilo popoldne in to v čast Dneva borca. Pionirji so tekmovali na 1400 m dolgi progi (2 kroga). Zmagal je Andrej Mlinarič (Trnje) v času 2,35 minut. Drugi je bil Jožef Kavaš (Beltinci) 2,45 in tretji Marjan Kavaš (Beltinci) 2,50. Starejši pionirji so tekmovali na 2800 m dolgi progi (4 krogi). Zmagal je Stefan Jerič (Bratonci) v času 4,34. drugi je bil Avgust Mlinarič (Bratonci) 4,42 in tretji Štefan Žerdin (Trnje) 4,56. Mladinska proga je bila dolga 7 km (10 krogov). Zmagal je Jožef Zver (Trnje) 10,57, drugi je Franc Forjan (Gačani) 10,58 in tretji Edi Berden (M. Sobota) 10,59, Tudi članska proga je bila dolga 7 km (10 krogov). Zmagal je Edi Berden iz M. Sobote v času 10,55 minul, drugi pa je bil Mirko Kavaš (Beltinci) 11,15 minut. Skupno je nastopilo 19 tekmovalcev: 7 pionirjev, 5 starejših pionirjev, 4 mladinci in 3 člani. Tekmovanje je spremljalo okrog 500 vaščanov iz Trnja, Črensovec in Žižkov. A. M. NEDELJSKI PROGRAM PIONIRJI ZA PRVENSTVO: V So boti — Sobota I : Sobota II. v Lendavi — Nafta : Grafičar, v Turnišču — Planika : Pušča. POKALNA TEKMA: V Soboti -Pušča : Nafta II. PRIJATELJSKI TEKMI Pretekli teden sla se dvakrat prijateljsko srečali nogometni enajstorici Sograd in Grafičar iz Sobote. V prvem srečanju je zmagalo moštvo ŠA Grafičar s 4:3, druga tekma pa se je končala neodločeno 0:0. Uspela telesnovzgojna prireditev v Gornji Radgoni V nedeljo je bila v G. Radgoni uspela telesnovzgojna prireditev. Domači »Partizan« je priredil s sodelovanjem sosednjih društev redni letni festival telesne kulture. Festivalu so prisostvovali predsednik okrajne zveze »Partizan« tov. Henrik Ribič ter predstavniki občinskih političnih forumov in ljudskega odbora. V okviru Dneva Ljudske tehnike so bile že dopoldne avto-moto dirke, ki jih je priredilo domače avto-moto društvo, prisostvovalo pa jim je skoraj 2000 gledalcev. Pred lem je bilo na sporedu tudi tekmovanje z letalskimi modeli. Popoldanskemu festivalu telesne kulture je prisostvovalo okrog 1500 ljudi. Vse točke nastopajočih pionirjev, pionirk, mladincev, mladink in starejših članov iz Apač s prostimi vajami so zbranim gledalcem zelo ugajale, zato so jih nagradili z odobravanjem. Pripadniki radgonskega »Partizana« so nastopili tudi v vajah na orodju, na sporedu pa so bile še nekatere lahkoatletske točke in tekma v malem rokometu. Minuli redni letni festival telesne kulture v G. Radgoni je pokazal, da je nedavni festival telesne kulture Pomurja ugodno vplival na nadaljnji razvoj in rast telesne vzgoje v naših krajih, saj je v mnogočem spodbudil partizanska društva k rednemu in uspešnemu delu. Nogometaši Branika na treningu v Murski Soboti V Murski Soboti se mudijo od ponedeljka nogometaši prvaka SCL Branika iz Maribora. Pripravljajo se na kvalifikacijske tekme za II. zvezno ligo. Trenirajo vsako dopoldne in popoldne, vsako jutro pa je na sporedu lažji trening. Pod vodstvom trenerja Tadiča in Pepota Kirbiša so na pripravah v Murski Soboti naslednji nogometaši Branika: Eferl, Frančeškin, Lamza, Šober, Elsner, Blaznik, Draže-uovič, Gabrijan, Rojnik, Donko, Čučko, Piki, Kramar, Lepenik, Vrdjuka, Devčič, Zečič, Čekov in Unterreiter. Po izjavi vodstva se nogometaši Branika v Murski Soboti dobro počutijo in bodo ostali tukaj do 1. ali 2. julija. V nedeljo, 26. t. m. bodo odigrali prijateljsko nogometno tekmo z domačo Soboto. bš Okrajno tekmovanje v predvojaškem mnogoboju Pred dnevi je bilo v Ljutomeru okrajno tekmovanje srednješolske mladine in mladine raznih strokovnih šol — obveznikov predvojaške vzgoje v predvojaškem mnogoboju za letošnje leto. Nastopile so naslednje ekipe: ekipa ESŠ, Vajenske šole raznih strok. Vajenske šole učencev v trgovini (vse iz Murske Sobote), Vajenske šole raznih strok iz Gor. Radgone in Lendave ter Vajenske šole iz Ljutomera. Tekmovali so v treh disciplinah: metanju bombe iz ležečega, klečečega in stoječega stava v določeni cilj, oceni razdalje z golim očesom raznih predmetov na zemlji in v streljanju z vojaško puško v razdalji 100 m. Po končanem tekmovanju je vrstni red ekip naslednji: 1. Vajenska šola raznih strok iz Murske Sobote, 2. Vajenska šola iz Ljutomera, 3. ESS iz M. Sobote, 4. Vajenska šola raznih strok iz Lendave, 5. Vajenska šola raznih strok iz Gor. Radgone in 6. Vajenska šola učencev v trgovini iz M. Sobote. Pri posameznikih so zavzeli prva tri mesta mladinci iz M. Sobote in to: 1. Janez Kovač, 2. Janez Šarotar, 3. Jože Kovač. Po končanem tekmovanju so vse sodelujoče ekipe dobile diplome, trije prvoplasirani posamezniki pa praktične nagrade. V nedeljo bo republiško prvenstvo v predvojaškem mnogoboju na katerem bo sodelovala tudi ekipa okraja M. Sobota. Za republiško prvenstvo so se plasirali Janez Kovač, Jože Kovač, Janez Šarotar iz M. Sobote n Jakob Šalamun in Miro Marič iz Ljutomera. Do republiškega prvenstva so vsi omenjeni mladinci pod vodstvom Ilije Torbice na skupnem treningu, da bi se čim bolje pripravili za republiško prvenstvo in dosegli Čim boljše mesto. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 26. junija do 3. julija Nedelja 8.00 Mladinska radijska igra — Leopold Suhadolčan: Deček v avtu; 8.35 Sopranistka Zlata Gašperšič poje mladini poslušalcem; 8.45 Z vedro glasbo v novi teden; 9.45 Trije preludiji Sergeja Rahmaminova; 10.00 Se pomnite, tovariši... — Drago Suhi: Pod Trško goro; 10.50 Iz domače skrinje; 11.30 Stefan Kuhar: Novo na starem (reportaža); 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II; 15.30 Zbori in samospevi Josipa Pavčiča; 16.00 Vrni se v Somento (Veliki zabavni orkester Augusto Alguera); 16.20 Za prijetno razpoloženje; 16.40 V plesu z orkestrom Max Greger; 17.00 Stodvajset minut športa in glasbe; 20.05 Izberite melodijo tedna! 21.00 Športna poročila; 21.10 Skice iz življenja Richarda Wagnerja, Parsifal; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.10 Koktajl pred polnočjo; 23.50 Prijeten počitek! Ponedeljek 8.05 Majhen kabaret s pianistom Charliem Mc Kenziem; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Vid Pečjak: Drejček in trije marsovčki — IV. del: 8.35 Raymond Girerd poje ob spremljavi ansambla Felix King; 9.00 Glasbeno popotovanje skozi dežele in stoletja; 10.10 S sprejemnikom na dopust; 11.00 Odlomek iz 3. dejanja Ponchiellijeve opere La Gioconda; 11.15 Naš podlistek — J. Griffin: Tvoj črni brat; 11.35 Nekaj klav. skladb J. Brahmsa; 12.00 Veseli hribovci in Darinka Rešek z narodnimi napevi (pevko spremlja Avgust Stanko); 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Nestor Klemenc: Proizvodnja in potrošnja surovega mleka; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Koncert pihalnega orkestra JLA; 14.00 Veliki zabavni orkestri — znane melodije; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Boris Papandopulo: Diver- timento; 15.40 »Rdeči nagelj« ... — Skladbe Herberta Svetela; 16.00 Naši popotniki na tujem — Šafer Pal: Po- potovanja ob Visli; 16.20 Zabaval vas o orkester Eddie Barclav; 16.40 Slovenski samospevi; 17.10 Šoferjem na pot! 18.00 Operne melodije; 18.40 S knjižnega trga; 20.00 Sprehod po Parizu z Line Renaud; 20.42 Deset minut z ansamblom Steve Allen; 20.50 Arthur Honegger: Devica Orleanska na grmadi, dramatični oratorij; 22.15 Iz naših studiov — Sodelujejo: Ivo Robič, Lola Novakovič, Majda Sepe, Marko Novosel, Stjepan Stunič, Dušan Jakšič in Ljubljanski jazz ansambel, Plesni orkester RTV Beograd, Ansambel Mojmirja Sepeta, 7 Dixies, Kvintet Jožeta Kampiča, Plesni orkester RTV Ljubljana, Instrumentalni kvartet Boška Petroviča, ZORL, Trio Dražena Boiča; 23.10 Nočni akordi, 23.50 Prijeten počitek! Torek 8.05 Jutranji spored solistične glasbe; 8.30 Operetni zvoki; 8.55 Poje ženski zbor Svobode Laško; 9.15 Edvard Elgar: Koncert za violino in orkester; 10.10 Izberite melodijo tedna! (Ponovitev večerne oddaje od nedelje, dne 26. VI. 1960); 11.05 Z lokom po Stranah; 11.30 Oddaja za otroke: a) Lojze Krakar: Pesmi, b) Otroške pesmi Emila Adamiča in Rada Simonitija: 12.00 Iz gorejskih folklornih zapiskov Tončke Maroltove; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Tilka Krivic: Katere domačo sorte koruze naj pridelovalci odbirajo in vzdržujejo; 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Štirideset minut z našimi opernimi pevci; 14.10 Pesmi s Hrvatskega Primorja pojeta Ivo Rožanič in Ivan Brdar; 14.50 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitalo in pozdravljajo; 15.40 Lepe melodije z orkestrom Steve Allen; 16.00 Listi iz domače kajiževnosti — Saša Vegri: Pesmi; 16.20 D. Šostakovič: Prva simfonija; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Parada plošč; 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike: 18.15 V tričetr- tinskem taktu (slavni valčki Johanna Straussa z orkestrom Mantovani); 18.50 Človek in zdravje — dr. Bogdan Tekavčič: Kako dela posvetovalnica za zakonce v ZDA; 20.00 Pevski zbor Ukrajinske SSR dirigira Aleksander Svešmikov; 20.30 Demetrij Zebre: Vizija št. 3; 21.40 Pevec Nat King Cole v filmu »St. Louis blues«; 22.15 Kvartet »The modern jazz« v Slovenski filharmoniji; 23.10 Nočni komorni koncert del jugoslovanskih skladateljev. Sreda 8.05 Zenski zbor SKUD Tine Rožanc; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Vid Pečjak: Drejček in trije marsovčki — V. del; 8.35 Filmske melodije z orkestrom Morton Gould; 9.00 S sprejemnikom na dopust (Spored zabavnih zvokov); 9.40 Kvintet Jožeta Kampiča in kvintet orglic Branka Kralja; 10.10 L. vara Beethoven: Simfonija št. 3 v Es-duru »Eroica«; 11.00 Plesni zvoki za razpoloženje; 11.30 Dva dvospeva iz oper J. Masseneta; 12.00 Petnajst minut s štirimi fanti; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Lucijan Krivec: Koko pri nas napreduje vzreja švedskih prašičev; 12.25 Iz partitur zabavnega orkestra Cedric Dumoud; 12.40 Otroci pozdravljajo; 13.30 Narodne iz Vojvodine; 13.50 Igra Orkester RTV Ljubljana (skladbe Mirka, Premrla, Arniča, Berse, Škerjanca in Gotovca); 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Pot-puri za zabavo; 15.40 Zabavni orkester Frank Chacksfield; 16.00 Novost na knjižni polici — E. Glaser: Letnik 1902; 16.20 Koncert po željah; 17.10 Deset minut iz naše beležnice — Modni kotiček; 17.20 Parada plošč; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Iz slovenske solistične glasbe od Novih akordov do danes — Mladi skladatelji — I. oddaja; 18.45 Radijska univerza — France Pediček: Kaj je rekreacija; 20.00 Plesna glasba z vsega sveta; 20.30—23.10 Bedrich Smetana: Prodana nevesta; 23.20 Ritmična abeceda; 23.45 Prijeten kotiček. Četrtek 8.05 Jan Sibelius: Kralj Kristijan, orkestralna suita — 8.30 Naši uspehi v preteklem polletju — Izvajajo mladinski pevski zbori in gojenci glasbenih šol; 8.55 Od valčka do calvpsa; 9.15 Zabavni orkester Rapha-eie; 9.40 Moški komorni zbor iz Celja; 10.10 Melodije se vrstijo; 11.30 Oddaja za cicibane: a) Djanšon: Dolina munjev, b) Cicibani pojo; 12.00 Veseli planšarji v gosteh; 12.15 Kmetijski nasveti — Marija Operčkal: Prehrana gozdnih delavcev na Goriškem; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Skladbe baročnih avtorjev; 13.50 Vedri zvoki; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestijajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen koncert violista Srečka Zalokarja; 16.00 Iz svetovne književnosti — Vladimir Dudincev: Srečanje z brezo; 16.20 Pevec zabavnih melodij Eddie Fisher; 17.10 Turistična oddaja; 18.00 Iz francoskih oper; 18.30 Šport in športniki; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Rado Simoniti: Potrkan ples; 20.50 Literarni večer — Alfred Prugel: Turobno popoldne v gledališču Globe; 21.25 Iz Schubertove skicirke; 22.15 Radi jih poslušate; 22.40 Moderna plesna glasba; 23.10 Nočni koncert orkestra Slovenske filharmonije. Petek 8.05 Dve italijanski operni uverturi; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Vid Pečjak: Drejček in trije marsovčki; 8.55 Melodije za razpoloženje z orkestrom Alfredo Antonini; 8.50 Pianist George Feyer; 9.00 Italijanska pevka Jula de Palma v Ljubljani; 9.50 Tri skladbe za veliki zabavni orkester; 10.10 Narodni motivi v priredbah za klavir; 10.40 Mož z zlato trobento; l1.00 Petnajst minut s Kmečko godbo; 11.15 Naš podlistek — Heinz Bertram: Drama ob jezeru; 11.35 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice; 12.00 »Dobra volja je najbolja« . . . Pisana vrsta pesmi za otroke; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v juliju; 12.25 V ritmu tanga; 12.40 Domači napevi iz- pod zelenega Pohorja; 15.30 Za vsakogar nekaj iz zakladnice zabavne glasbe; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Prizori iz Gershwinove opere Porgy in Bess; 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana; 16.00 Humoreska tega tedna — Mark Twain: Kako sem urejeval poljedelski časopis; 16.20 Parada plošč; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Antoniu Dvorak: Simfonija št. 5 v c-molu »Iz novega sveta«; 18.00 Sa-ino v dvo- in tričetrtinskem taktu; 18.15 Obisk iz Pariza; 18.30 Jz naših kolektivov 20.00 Zabavni orkester Pierre Dorsey; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Balet skozi stoletja — II. oddaja; 21.10 Werner Bochmann: Kapricioizni valček; 21.15 Oddaja o morju lin pomorščakih; 22.16 Od comba do big banda; 23.10 G. Jussenhoven: Melodije (Orkester Adalbert Luczkowski); 23.20 Pojte z nami! Posebna oddaja BBC — Sodelujejo: June Morey, Francley Boy, Jullie Door, Bennie Lee in zabavni zbor; 23.50 Prijeten počitek! Sobota 8.05 Vesela godala; 8.20 Pionirski tednik; 8.40 Skladbe za violino in klavir; 8.55 Množične partizanske pesmi poje moški zbor RTV Ljubljana; 9.15 S sprejemnikom na dopust; 10.10 Od tu in tam; 11.30 Dru- žina in dom; 11.40 Orglice, harfa in hammond orgle; 12.00 Slovenske narodne pojeta Jože Gašperšič in Branka Strgar, spremlja Avgust Stanko; 12.25 Kmetijski nasveti — dr. Jane« Banič: Veterinarski pregled živali ob naikupu; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Pesmi raznih narodov; 13.50 Od arije do arije; 14.30 Prireditve dneva; 15.40 Janca Krstnik Novak: Figaro, scenska glasba k Linhartovi komediji Veseli dan ali Matiček se ženi; 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Marty Gold s svojim orkestrom; 16.40 Pod južnim soncem — Los Chakachas, Luis Alberto del Parana, Los Paraguayos, Los 4 de Ruff; 17.00 Napoved časa in poročila; 17.10 Parada plošč; 18.00 Poje zbor France Prešeren iz Kranja; 18.20 Bojan Adamič: Naše Ljubljeno mesto; 18.45 Okno v svet; 20.00 Pesmi in plesi iz Bele Krajine; 20.25 Sobotni mozaik: A. športniki izbirajo popevke. Sodelujejo športniki: Leon Pintar, Danilo Brezigar, Sonja Tominšek, Alenka Hudobivnik, Bernarda Smrajc, Janez Kocmur in Ivo Daneu, športni novinarji: Slavo Tiran, Marko Rožman, Beno Hvala in Stane Urek. Sodelujejo: Gabi Novak, Marijana Deržaj, Radoslav Graič, Marko Novosel, Ati Soss, Ljubljanski jazz ansambel in ansambel Mojmirja Sepeta. B. Četrt ure z zabavnim orkestrom RTV Beograd. C. Na obisku pri pevki Mado Robin; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 Zaplešimo še enkratt Radio Murska Sobota SOBOTA, 25. junija: 17.00 »Naš sobotni sprehod«; 17.15 Obvestila in reklame; 17.25 »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«. NEDELJA, 26. junija: 12.00 Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; 12.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 12.40 »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«. TOREK, 28. junija: 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku. ČETRTEK, 30. junija: 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.25 »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«. Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.00 in od 15.00 do 23.00 ure. Ob nedeljah pa od 6.00 do 23.00 ure. POMURSKI VESTNIK, 23. JUNIJ 6 Življenje med goricami se spreminja Organizacije SZDL v hriboviti vinorodni okolici Miklavža pri Ormožu so znane po živahnem in razgibanem delu, zlasti pa se odlikujejo z velikim številom članstva. V osmih vaseh imajo včlanjenih kar 62 odstotkov volivcev. Največ, in sicer 90 odstotkov, jih imata organizaciji v Hermancih, v Vuzmetincih pa 88 odstotkov. Prva ima okrog 200, druga pa 98 članov. Na letošnjih letnih konferencah so svečano sprejeli še 20 mladih članov, ki vestno delajo tudi v mladinski organizaciji. Pred tedni so na seji občinskega odbora SZDL sklenili. da bodo poleg krajevnega odbora pri Miklavžu ustanovili še šest vaških podružnic, ki bodo zamenjale dosedanje vaške odbore. Tako bodo imele vse večje vasi, kot so Vuzmetinci, Hermanci, Vinski vrh in Brebrovnik, svoje podružnice. Miklavžu se bo pridružila Krčevina, Kajžarju pa Zasavci. V petek zvečer so imeli pri Miklavžu sestanek iniciativnega odbora za formiranje podružnic. Na njem so ocenili tudi dosedanje delo vaških odborov ter ugotovili, da bodo lahko podružnice s pomočjo krajevnega odlbora in organi- zacij ZK delale še bolj živahno. Predsednik vaškega odbora SZDL v Vuzmetincih Slavko Štampar, ki je tudi član obč. odlbora SZDL, nam je povedal, da žanjejo organizacije pri svojem delu lepe uspehe ter da so pravi nosilec napredka. Mod najvažnejšimi nalogami so imele doslej arondacije zemljišč in nacionalizacijo hiš. Poleg tega so imele precej dela pri uvajanju zavarovanja kmečkega prebivalstva. Organizacije pa spremljajo tudi delo ostalih vaških organizacij. Po ustanovitvi novih podružnic bodo začeli razpravljati tudi o zaključkih V. kongresa SZDL. Pred nedavnim sta organizaciji SZDL v Vuzmetincih in Hermancih sklenili, da bosta skupno z ostalimi organizacijami zgradili dom vaških organizacij. Na seji so tudi sklenili, da bodo gradnjo pocenili s prostovoljnim delom in pri- spevanjem gradbenega materiala. V domu, za katerega je prostor že določen, bodo poleg gasilskih prostorov uredili večjo dvorano za sestanke, ki bo opremljena s televizijskim in radijskim sprejemnikom. Ta dom bo precej poživil družabno življenje ter nudil ljudem razvedrilo, saj bodo v dvorani lahko od časa do časa priredili tudi igre in podobne nastope ter prirejali razne tečaje. Doslej so imeli namreč kulturno središče pri Miklavžu, kjer je prosvetno društvo letos uprizorilo tri igre ter z eno gostovalo tudi pri V. Nedelji. Prosvetno društvo pa je skupno 6 kmetijsko zadrugo v Ormožu organiziralo v letošnji zimi kuharski tečaj, katerega je obiskovalo 36 tečajnic. Zadruga jim je dodelila tudi nekaj denarnih sredstev za opremo. Pravijo pa, da jim manjka še pevski zbor, ki pa bi ga prosvetno društvo lahko ustanovilo. J. Stolnik Igralska skupina iz Gederovec, ki je pred kratkim uprizorila »Miklovo Zalo« POŽAR V SKLADIŠČU POSLOVNE ZVEZE V M. SOBOTI V skladišču Kmetijske poslovne zveze v Murski Soboti je v torek ponoči ob eni uri nastal požar. V skladišču je bilo približno za 3 milijone dinarjev cekarjev, ki so bili pripravljeni za izvoz. Preden cekarje odpošiljajo, jih morajo še beliti z žveplovim dioksidom. V sredini prostora, kjer so bili zloženi izdelki domače obrti, je tlelo žveplo. Do požara je verjetno prišlo tako, da je na tleče žveplo padlo nekaj cekarjev, ki so se vneli. Pri nočnem obhodu skladišča je požar najprej opazil stražar Jože Kološa, ki je nevarnost takoj sporočil postaji LM. Na kraj nesreče so čez nekaj minut prišli tudi soboški gasilci. Prostor, kjer so bili izdelki domače obrti, je hermetično zaprt, tako da vanj ni mogel uhajati zunanji zrak. Zato je bilo gašenje požara zelo nevarno. Gasilca, ki je šel prvi gasit, so morali privezati za vrv, da bi ga. v slučaju ne- varnosti zastrupitve z žveplovim dioksidom lahko rešili. Vendar do te nesreče mi prišlo, ker so v prostor vrgli posebno bombo, ki je preprečila večje širjenje požara in žveplovega dioksida. Ostale dele skladišča so zaščitili, tako da je škoda nastala samo na cekarjih. Ker so cekarji, ki jih je sicer nekaj zgorelo, postali zaradi tlenja motni, jih bodo skušali očistiti z raznimi kemikalijami. Posebna komisija še raziskuje prave vzroke požara in ocenjuje nastalo škodo. -rj- Občinski ljudski odbor Murska Sobota v smislu navodil o postopku z najdenimi predmeti razglaša da je najdenih več ročnih ur, moških in ženskih dvokoles. — Lastniki jih lahko dobijo vrnjene v roku 3 mesecev pri Odseku za notranje zadeve Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota. D-686 HIŠO z gospodarskim poslopjem v Murski Soboti prodam. Vprašati v gostilni Lülik v Černelavcih. STISKALNICO za izdelavo zidne opeke. premer 300 X 300, montirano na voz, zmogljivost 1200—2000 kom. na uro. in MLINSKE VALJCL1NE, premer 500 X 220, novi tip. malo rabljeni. ugodno prodam. V račun vzamem avtomobil, traktor ali motorno kolo. — Interesenti javite vaš naslov upravi lista pod šifro »Ugodnost«. M-675 MOTORNO KOLO »Puch« Roller 125 ceni prodam,. MIklošič Kuzmiča ulica št. 19, Murska Sobota. M-676 DVE OKNI, dvodelni in dve trodelni s šipami po zelo ugodni ceni prodam. Kolarič, šivilja, G. Radgona. 40 km2 PESKA ZA ZIDANJE v Bakovcih prodam. Zglasiti se pri Stefanu Lukaču v Rakovcih št. 159, p. Murska Sobota. M-679 ŠTEDILNIK »Tobi«, desni, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. — Naslov v upravi lista. M-680 MIZARSKEGA VAJENCA iz kmečke družine sprejmem. Evgen Kutaši. strojno mizarstvo, Bogojina. M-6S2 GARAŽO, prazno, za osebni avtomobil iščemo. Naslov v upravi lista. M-683 TOVARNA MLEČNEGA PRAHU v Murski Soboti razpisuje delovno mesto mezdnega knjigovodje. Nastop službe s 1. julijem 1960. Pogoji: Ekonomska srednja šola. Plača po tarifnem pravilniku. M-684 HIŠO z malenkostno dograditvijo in 40 arov zemlje okrog hiše v Puconcih prodam. Nadzornik proge Murska Sobota. M-685 KOŠNJO TRAVE, na licitaciji v nedeljo, dne 26. junija 1960 ob 8.30 uri na Tišinski cesti pri Satahovskem križu proda Avto-moto društvo »Štefan Kovač«, Murska Sobota. M-693 RAZNAŠALCE časopisa za večerno raznašanje s 1. julijem sprejmemo. Uprava »Večera«. Murska Sobota. M-690 HIŠO z gospodarskim poslopjem, zemljo v izmeri 9 ha, delno z živim in mrtvim inventarjem in delno z letošnjimi pridelki, zaradi selitve ugodno prodam. Iljaševci 29. p. Križevci pri Ljutomeru. M-696 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 3 ha zemlje vseh kultur prodam. Vprašati v Pečarovcih št. 57, p. Mačkovci M-681 Obiščite našo prodajalno TEHNOPROMET na Trgu zmage v M. Soboti. Presenetila Vas bo naša velika izbira tehničnih predmetov, rezervnih delov, predvsem za motorje. Uvedli smo tudi prodajo gum za vse vrste koles, motorjev in avtomobilov. ZAHVALA Ob prerani izgubi naše dobre žene in matere RUGELJ JOŽEFE roj. HERMAN se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti in zasuli njen grob s cvetjem. — Posebno se zahvaljujemo tovarišu dr. Starcu, ravnatelju bolnišnice, in strežniškemu osebju bolnišnice, ki so ji lajšali trpljenje v zadnjih dneh. Prav tako lepa hvala občinskemu odboru SZDL in terenski organizaciji SZDL PARK za organizacijo pogreba, še posebej pa pevskemu zboru in govornikom tov. Razdevšek Dragici, tov. Štubel Miru in tov. Vogrinčiču za ganljive besede ob odprtem grobu. M. Sobota. 16. junija 1960. DRUŽINA RUGELJ AVTOBUSNI PROMET MARIBOR, KRAJEVNA POSLOVALNICA MURSKA SOBOTA obvešča potnike, da je nastala sprememba voznega reda na progi Murska Sobota—Zagreb. Avtobus odpelje iz Murske Sobote ob 5.30 in ne ob 5.00 uri kakor je bilo do sedaj. Iz Zagreba v Mursko Soboto vozi ob 14.15 uri kakor dosedaj. Komisija za sprejem in odpust delavcev pri SGP »Zidar« Murska Sobota razpisuje naslednja prosta delovna, mesta: 1. VODJE PERSONALNE SLUŽBE 2. OBRAČUNOVALCA MEZD 5. MATERIALNEGA KNJIGOVODJE 4. STROJEPISKE Pogoji za sprejem za vsa delovna mesta: končana ekonomska srednja šola ali nižješolska izobrazba s prakso. Prejemki po določbah TP. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Interesenti naj vložijo prošnje do 30. junija 1960. V prošnjah naj navedejo, za katero delovno mesto reflektirajo. Prošnje naj oddajo po možnosti osebno pri upravi podjetja v Murski Soboti, Kopališka ul. 3. Komisija za razpis delovnih mest pri »Živinorejsko- veterinarskem zavodu za Pomurje« v Murski Soboti razpisuje delovna mesta REFERENTA ZA PROIZVODNJO KRME Pogoj : dokončana agronomska fakulteta MOLZNEGA NADKONTROLORJA Pogoj: dokončana srednja kmetijska šola — kmetijski tehnik STROJEPISCA Pogoj : nižja strokovna šola ali administrativna šola — strojepisec III. ali II. razreda Prošnje sprejema komisija Živinorejsko-veterinarskega zavoda do 29. junija 1960. PIK TOVARNA PLETENIN IN KONFEKCIJE MARIBOR, Meljska c. 56 nudi svojim odjemalcem srajce sezone, ki nosijo obesek »pingvin«, ta poudarja modni kroj. odlično izdelavo in kakovosten material. DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI MURSKA SOBOTA od 11. maja do 11. junija 1960 Franc Petek, četrtič, iz Melinec, Vinko Škafar iz Odranec, Bara Kološa, tretjič, iz Lipe, Kristina Vuk iz M. Polane, Janez Jerič, tretjič, iz Ba-kovec, Marija Trplan iz Ivanjec, Jožef Vincetič, petič, iz Murske Sobote, Marija Kuzma, tretjič, iz Bunčan, Stefan Emri, Marija Andrejc, Helena Kovačič, Ana Kodila, šestič, Sidouija Zelko, petič, Ema Zrim, tretjič, Marija Grah, drugič, Helena Car, drugič, Sidouija Kozar, drugič, Stefan Šeruga, Stefan Gomboc, Rozalija Škerlak, drugič, Terezija Emri, vsi iz Pečarovec; A. Rituper, šestič, iz M. Sobote, Franc Marič iz Črnec, Terezija Prša, drugič, iz Male Polane, Ana Ritoc, drugič, iz Gente-rovec, Zlatka Sever, osmič, iz Križevec, Terezija Katona iz Brezovec, Roza Rajnar, drugič, iz Rakičana, Marija Kuzma, tretjič, iz Bunčan, Terezija Černjavič, petič, Marija Flisar, tretjič, Ema Hašaj, drugič, Marija Černjavič, drugič, Marija Gutman, Ema Varga, Stefan Podlesek, Marija Horvat, Franc Lukač, vsi iz Gradišča. Stefan Tivadar, petnajstič, iz Murske Sobote, Ana Matjašec, tretjič, iz Lipe, Geza Berke, drugič, iz Vaneče, Terezija Berke, četrtič, iz Vaneče, Marija Horvat, petič, iz Rankovec, Koloman Podlesek, sedmič, iz Šalamenec, Marija Škliski, drugič, iz Murske Sobote, Ana Skotnik iz Krašč, Julijana Sočič, Emilija Kuzmič, Irena Merklin, Alojz Recek, Marija Kuzmič, Anton Moršič, Štefan Kuzmič, Ana Baranja, Marija Kolesa, Katica Horvat, Regina Pintairič, Janez Pavlič, Josip Bencak, Koloman Marič, Anton Tanacek, vsi iz Vada-rec, Jožica Vukan iz Tišine, Karel Žganjar iz Moravec, Karolina Novak, četrtič, iz Predanovec, Marija Kous, drugič, iz Krajne, Ana Ficko iz Krajne, Geza Kerčmar, drugič, Marija Kerčmar, Zoltan Kranjec, Karel Čarni, Nikolaj Ficko, Koloman Čarni. Marija Malačič, Irena Koložvari, Irena Zakoč, Vida Vajda, Frančiška Kodila, vsi iz vasi Ivanovci, Koloman Kuplen, sedmič, iz Prosečke vasi, Marija Ozvatič, petič, iz Bcrkovec, Marija Horvat iz Kobilja, Karolina Vratar, Irena Lanjšček, Marija Gomboc, Terezija Kalamar. Sidonija Gorza. Karolina Kološa, Janez Fartelj, Ivan Horvat, drugič, Ludvik Kar-doš, vsi iz Andrejec. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota Petek, 24. junija — Janez Sobota, 25. junija — Jarislav Nedelja, 26. junija — Gruda Ponedeljek, 27. junija — Ema Torek, 28. junija — Zoran Sreda, 29. junija — Peter in Pavel Četrtek. 30. junija — Emilija MURSKA SOBOTA — od 24. do 26 junija ameriški barvni kinemaskopski film »Kralj in jaz«. — Zaradi izredne dolžine filma bodo predstave: 24. ob 17. in 20. uri, 25. ob 20. uri in 26. ob 9.30 uri, ob 14.. 17. in 20. uri; od 27. do 28. junija ameriški barvni vistavisiom film »Nismo mi angeli«; od 29. do 30. junija jugoslovanski barvni film »Gospa ministrica«. LENDAVA — od 24. do 26. junija angleški film »Pesem mrtvim ljubimcem«; od 28. do 29. junija ameriški film »Jutri bom jokala«. GORNJA RADGONA - od 24. do 26. junija italijanski barvni film »Simfonija ljubezni«; od 29. do 30 junija francoski film »To je čas morilcev«. BELTINCI — od 25. do 26. junija jugoslovanski film »Kdaj pride ljubezen«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 25. do 26. junija jugoslovansko-francoski film »Mihael Strogov«; 29. junija sovjetski film »Sestre«. LJUTOMER — od 25. do 26. junija angleški barvni film »Nepričakovana ljubezen«; od 29. do 30. junija japonski film »Godzila, morska pošast«. SLATINA RADENCI - od 26. do 27 junija francoski barvni film »Svet tišine«; 30. junija jugoslovanski film »črni biseri«. VIDEM OB ŠČAVNICI - 25. do 26. junija jugoslovan.-italijanski film »Dekle in možje«. SPREJMEMO zavarovalnega zastopnika za življenjski zastop Ljutomer. Plača po predpisih. Nastop službe s 1. julijem 1960. Kandidati naj vložijo prošnje na DOZ Murska Sobota do 28. junija 1960. UPRAVNI ODBOR TOVARNE PERILA IN PLETENIN „MURA“ v Murski Soboti razpisuje 4 ŠTIPENDIJE na Tekstilni tehniški srednji šoli -konfekcijski oddelek v Zagrebu; 1 ŠTIPENDIJO na Višji šoli za socialne delavce. Pogoji; Pod točko i. opravljeni pomočniški izpit iz krojaške stroke. — Prednost imajo tisti, ki so odslužili vojaški rok. Kandidat ne sme biti starejši od 25 let. Pod točko 2. mora imeti kandidat končano srednjo šola Pismene prošnje dostaviti upravi podjetja do 30. junija 1960. Komisija za uslužbenske zadeve in razpis pri Obrtni zbornici za okraj Murska Sobota v Murski Soboti razpisuje delovno mesto REFERENTA za strokovno šolstvo, kadre in pospeševanje obrti. Pogoj: srednja strokovna izobrazba, 5 let prakse v upravni službi. Prošnje vložite pri Obrtni zbornici za okraj Murska Sobota v Murski Soboti, Titova 5, najkasneje do 30. junija 1960. Temeljna in položajna plača po Zakonu o jasnih uslužbencih in Pravilniku o uslužbencih obrtnih zbornic. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Vinogradniškem gospodarstvu Ljutomer razpisuje delovna mesta: 1. glavnega skladiščnika pogoj: trgovski pomočnik z večletno prakso: 2. fakturista za komercialni oddelek pogoj: srednja strokovna izobrazba z večletno prakso; 3. kvalificiranega živinorejca pogoj: večletna praksa na tem delovnem mestu. Plača za vsa delovna mesta je določena po tarifnem pravilniku. stanovanje za delovno mesto pod 3 je zagotovljeno. Pismene ponudbe* z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite do 1. VII. 1960 na upravo Vinogradniškega gospodarstva Ljutomer. POMURSKI VESTNIK. 23. JUNIJ 7 AVTOMAT ZA JAJCA Ta izum Angleža Reginalda Carterja ni namenjen trgovinam s samopostrežbo, temveč potnikom in izletnikom, ki se jim zgodi, da ostanejo daleč od mesta brez hrane, Veliko število teh avtomatov so že postavili ob glavnih cestah v Vel. Britaniji. S svežim blagom jih redno zalagajo prebivalci okoliškihž vasi. ŠEST OTROK UTONILO Pred dnevi je utonilo šest učencev in učenk 6. in 7. razreda osnovnih šol iz Badovincev pri Šabcu. Otroci so bili na izletu s svojim profesorjem Živadinom Rokičem, ki so ga prosili, naj jim dovoli kopanje. Pridružili so se jim še drugi otroci, tako da se jih je zbralo kakih 40 Eden izmed njih je vrgel žogo v vodo in 12 otrok jo skočilo za njo. Zašli pa so v vrtinec. Rokic je nekaj otrok rešil, 6 pa jih je utonilo. UKRADENA STRUPENA PUŠČICA Iz zbirke orožja muzeja v Capetownu (Južna Afrika) je bila okradena puščica afriških Bušmn nov Konica puščice je namazana s strašnim »trupom, ki takoj povzroča smrt. Za to je dovolj že majhna ranica na koži. Medicinski strokovnjaki so že prej ugotovili, da strup na konici bušmanske puščice ne izgubi moči delovanja niti čez 90 let. Doslejšnja preiskava za tatom je ostala brez uspeha. VAS. KJER IMA VSAK ŠOLAR HRANILNO KNJIŽICO Zadružna banka iz Osijeka sprova-ja široko akcijo štednje med učenci osnovnih šol. V prvem kolu štednje je zajelo preko 15.000 mladih varčevalcev z vlogami več kot 22 milijonov dinarjev. V vasi Vuki ni niti enega učenca brez hranilne knjižnice. To je šoli prineslo novo nagrado televizor. Druga nagrada je ostala v Osijeku: učenci osnovne šole »Milica Križane so dobili kot nagrado radijski sprejemnik z električnim gramofonom. MESAR IN SVINJA Johann Rieberger, mesar, je kupil od nekega kmeta iz Münchberga na Bavarskem svinjo. Ko je prišel po njo, se vrata od svinjaka niso dala odpreti, nakar se je mesar odločil, da bo 250 kg težko svinjo dvignil preko 1,30 m visokega zidu. Kmet se je temu veselo nasmejal in izjavil, da mu bo svinjo daroval, če jo odnose iz svinjaka.. Mesarju ni bilo treba plačati svinje . . . 76-LETNA PRVAKINJA Morland Smith, britanska prvakinjo v biljardu, proslavlja te dni svojo 76-letnico rojstva. Doslej še ni izgubila nobenega prvenstva. »Igra me ne utruja,« je izjavila babica Smithova. »Narobe, ohranja me mlado. Samo naveličana sem tega. da moram ure hoditi okrog biljarda.« DETELJICA. VISOKA 140 cm Dragoljub Markovič - Bojič iz Svilajnca je posejal na delu svoje zemlje malo deteljice. Ker mu je parcela bila zmeraj pri roki. jo je zelo skrbno negoval in spremljal razvoj posevka. Te dni je njegova deteljica dosegla maksimalno višino. Najvišja deteljica. ki ,jo je pokazal radovednim proizvajalcem. je bila dolga 140 cm. SIGURNO JE SIGURNO Neki vrhunski francoski lahkoatlet, ki mamljivo trenira za Olimpiado v Rimu, sodeluje tudi v dveh natečajih, ki zagotavljata kot prvo nagrado dobitniku brezplačno potovanje in desetdnevno bivanje v Rimu. Sigurno je sigurno . . . REDEK SPOMIN Mile Miloševič, kmet iz vasi Do-brovodice pri Lapovu, je služil vojaščino še med prvo svetovno vojno, a vse še danes dobro spominja vseh svojih tovarišev iz bataljona. Zelo pogosto mu kmetje »preizkušajo« spomin. Mile takrat v kratkem času tekoče »izrecitira« ime in priimek vsakega posameznika, ki je bil z njim v bataljonu, ne da bi izpustil pri tem mesto njegovega rojstva. To svojo »recitacijo« začne Mile z imenom in priimkom takratnega svojega komandanta bataljona in jo nadaljuje vse do zadnjega vojaka in to po vrsti, kot so bili v stroju. Pri tem seveda ne izpusti niti sebe. ELEKTRONSKA STRAŽA Umetniški muzej v Chicagu je bogat na dragocenih delih. Sedaj je dobro zavarovan pred vlomom. Varujejo ga visokofrekvenčni zvočni valovi. ki jih človeško uho ne more slišati. Oddajnik zvočnih valov, elektronski stražam, je spojen s sistemom alarmnih naprav. Že čez deset sekund so na mestu oboroženi stražarji. Ko pa vlomilci začnejo bežati, jih spremljajo prižgane kontrolne luči. Niti ne slutijo, da se zožuje okrog njih past. Sodijo, da je muzej v Chicagu sedaj najbolj zavarovan na svetu. NEDOVOLJENO PARKIRANJE V Londonu je posebna zona. v kateri je prepovedano parkirati avtomobile. V prvem tromesečju tega leta je policija odstranila 1600 vozil, ki so v tej zoni nedovoljeno parkirala. V aprilu in maju jih je bilo že vsega 500. Ljudje so postali pametni, ker morajo razen visokih stroškov odstranjevanja avtomobilov plačevati tudi visoke kazni. MOSKVA DOBIVA NOVO POTNIŠKO LETALIŠČE Sedanje moskovsko potniško letališče Vnukovo že dolgo ne more zadovoljiti potreb. Med Moskvo in drugumi sovjetskimi velikimi mesti je sedaj več sto zračnih prog z inozemstvom pa 21. Računajo, da bo v letu 1965 število potnikov v notranjem prometu preseglo 50 milijonov Samo Moskva bo imela dnevno 50.000 do 60.000 zračnih potnikov. Novo mednarodno letališče bodo zgradili v Heremetijevu, na severu od sovjetskega glavnega mesta. Dela so označili kot nujna im jih bodo izvajali z veliko brzino. Sovjetsko zrakoplovno društvo ima v načrtu, da bo v nekaj prihodnjih letih izločilo iz prometa zastarele aparate s propelerji. Namesto njih bodo uvedli v promet reaktivce in turbo-elisne stroje. SLABI ŽIVCI Mac Treeberger, 31-letni Avstralec iz Camtborre, se jo peljal z vlakom v Sidnev. V kupeju je vključil svoj tranzistorski radijski sprejemnik in poslušal rock 'nd roll glasbo in reportažo s konjskih dirk To pa je šlo njegovim sopotnikom na živce in ko navzlic njihovi prošnji ni hotel zapreti radijskega sprejemnika, so ga zatožili dežurnemu policijskemu uslužbencu po prihodu v Sidney. Uslužbenec ga je kaznoval s 15 dolarji . . . ČE ŠESTDESETLETNIK VZLJUBI BIOSKOP Edini Šiptar, ki živi v vasi Novčič blizu Plave, je Ujkan Mekuli. Ta vitalni šedesetletnik, brez družine in šole. ima veliko strast: je strasten ljubitelj filma Pozimi in poleti, po dežju, snegu in v viharju redno prepešači 14km. kolikor ga loči do Plave, da bi gledal filmsko predstavo v tamkajšnjem bioskopu. Blagajnik in uslužbenci, bioskopa dobro poznajo Ujkana in pravijo, da ne pomnijo, da bi izpustil kakšno predstavo, čeprav se te začnejo zvečer in končajo pozno v noč. URADNI NAOČNIKI Mnogim, ki nosijo naočnike za čitanje, se je dogodilo, da morajo nekaj podpisati ali izpolniti neki formular. Vendar tega ne morejo, ker so doma pozabili naočnike. Mala zahodnonemška občina Wo'tvische je rešila ta problem: 'iz biroja za najdene stvari je zbrala vse nedvignjene naočnike in jih predala sekretarju občine, ki jih posoja strankam GREBEN, KI »PREMIKA« MAGNETNO IGLO Jabuka. osamljen greben na Jadranu, je dobro znan našim ribičem in pomorščakom. Čeprav ni naseljen, ga ribiči imajo radi, ker je tu bogato lovišče vseh vrst rib in rakov. Mornarjem pa ta grebem vliva velik strah in neradi plujejo v njegovi bližini. Trdijo, da velike količine železa v njegovi strukturi »premikajo« magnetno iglo na ladijskih instrumentih in otežkočajo orientacijo na morju. Zaradi varnosti plovbe se mu ogibljejo v veliki razdalji. OD MRTVIH VSTALI Pred nedavnim se je sestalo v Londonu šest oseb, ki so preživele medicinsko smrt in so s pomočjo zdravniške masaže srca spet »oživele«. Tisk je pričakoval, da bodo izjave te šestorice senzacionalne. Vendar prav tega ni bilo. ker se nihče izmed njih ne spominja, da je bil mrtev, a kje šele, kaj se je »na drugem svetu« z njim dogodilo . . . Z ROKAMI UJEL VIDRO Le redko kdo se lahko pohvali, da je z rokami ujel vidro vidro, to lokavo in hitro roparico rib. Ta podvig je uspel Mišu Nikoliču, mehaniku iz Prijepolja. Ko je lovil nekega večera z vodico ribe v Limu, je Mišo opazil, kako nekaj temnega zdaj plava, zdaj pa se potaplja v vodo. Pritajil se je. ko je vidra prispela v njegovo bližino, nato pa je pohitel za roparico. Žival je pohitela proti skrivališču, vendar jo je uspel ujeti in prijeti za vrat. Mišo je vidro prodal zoološkemu vrtu v Beogradu za nagrado 20.000 dinarjev. OČKA, KUPI NAM AVTOBUS! V petih sobah velike zgradbe na Senjaku v Beogradu živi družina Oskarja Grudna, zobarja. Očka. mamica in 12 (beri: dvanajst) otrok. Očka, Slovenec iz okolice Trsta, in mamica, doma iz Užic, sta »poveljnika« te velike »enote« v splošno zadovoljstvo. In to, kar priznajmo, ni vedno lahko. Recimo — prehrana. Pet litrov mleka dnevno, pet kilogramov kruha in štirje kilogrami fi- žola, na primer. 25 kilogramov sladkorja mesečno itd. Približno — 90.000 dinarjev me- sečno samo za hrano. In kje so čevlji, obleke, sprehodi po mestu in vse ostalo. In vendar nekako z očkovo plačo (36.000) in 'Majino (21.000) in otroškimi dokladami (17.000) in s tem kar očka zasluži z zdravljenjem zob v svoji ordinaciji — gre. Velika družina — velike skrbi, vendar če se vsi ujemajo, kot pravimo — ni težko. Vsi otroci imajo rjave oči, nadarjeni so za to ali ono vrsto umetno- sti, imajo dober tek in skupno navado — kino. Za zdaj jim primanjkuje samo avto. Oziroma bolje — avtobus. Življenje pa pozna v tej družini tudi druge težave. Od trenutka, ko mamica prebudi prvega otroka in vse dotlej, ko so vsi nared: umiti, oblečeni, siti in pripraviljeni za odhod, mineta gotovo dve celi uri. V kopalnici je pred ogledalom 14 ščetk za zobe. Tuba zobne paste traja v družini Gruden najdlje — 4 dni. Morda — 5. Zvečer, ko gredo vsi spat. priča samo dolga vrsta čevljev v predsobi. da v hiši »nekaj ni v redu«. Osem parov moških in šest ženskih — od številk« 27 do 43. To je dovolj, da ima dober čistilec čevljev dela najmanj pol dneva. Zato — vsak čisti svoje. Tako je najbolje. Sicer pa je v družini vpeljana delitev dela. Edem prinaša drva druga dva morata na trg, eno izmed dekletc po mleko . . . Z eno besedo: brezhibna organizacij« . . . In kaj šele družinski obed. Štirinajst oseb za mizo, to je že — banket. V družini Gruden, običajno na kakšen praznik, ko vsi želijo skupaj obedovati, je problem, kako potisniti mizo v sobo. Zato obedujejo kakor v kakšni menzi — izmenoma. Očka Gruden se včasih razjezi, zlasti takrat, ko ugotovi, da ni njegove najljubše kravate. »Kaznivo dejanje« je ugotovljeno, toda do večera ni moč ugotoviti krivca. Pet sinov je, ki so v takem primeru »sumljivi«. Vendar je to lažji primer »kaznivega dejanja« Teže je takrat. Če si sin »sposodi« iz omare zadnjo zlikano očetovo srajco. Tudi za kulturno razvedrilo jo v družini Gruden poskrbljeno. To je storila hči Majat, ki je kupila ob Novem letu televizijski sprejemnik. Seveda s pomočjo posojila. Maja je edina izmed otrok, ki je zaposlena — kot balerina v Narodnem gledališčni. Ugotovili so, da je družina sedaj več doma kot prej. Problem pa nastane prav zvečer. Vseh 14 članov družine mora namreč sedeti tako. da vidijo vsi lepo na ekran Naša slika kaže družino Gruden, poravnano kot za vojaški pregled. Santo ob nedeljah popoldne je dvanajst bratov in sestra zbranih. Takrat skupno obedujejo in skupno prebijejo nedeljsko popoldne. Takrat namreč ni predavanj in drobnih domačih del in zato so vsi zbrani: najmlajša. Jelka (6 let), Snežana (9 let), Josip (11 let). Srdjan (12 let), Vladimir (14 let). Marina (15 let), Jasna (17 let). Miroslav (18 let), Branislav (19 let), Dušam (21 let). Aleksander (22 let) in Maja (24 let). Skupna odlika: vsi navijajo za beograjsko Crveno zvezdo. Ker nabija za Partizana le očka, je razmerje vsaj tiskaj 12:1. Boksarski prvak Saxton obsojen Se pred tremi leti je bil Johnny Saxton slavni boksaršampion svetovnega merila v lahki kategoriji. Po vstopu med profesionalce pa je svojo kariero kaj hitro zaključil in danes tiči med zidovi zapora v Atlantic Cityju pod stalnim nadzorstvom čuvarjev. Pred nedavnim je skušal napraviti samomor. Johmny Saxton se je rodil 930. leta v Newarku. Kmalu po rojstvu so mu pomrli starši in mali Johnnv je bil dan v sirotišnico RiverdalJ. Tu se je že od vsega začetka najbolj navduševal za boks. S petnajstim letom pa se je kot vajenec fiinomehanične stroke začel resneje zanimati za boks. Poleg službe je redno treniral in čez dobro lefto je kot boksarski amater že žel prve uspehe v ringu, hkrati pa na službenem mestu Kmalu za tem ga je na nekem amaterskem tekmovanju zapazil kot izredni talent sloviti trener boksa Phil Lee. Z njegovimi nasveti je mladi Johnny kmalu še hitreje prodiral v vrste odličnih športnikovamaterjev. Usoden pa je bil zanj znameniti boksarski turnir amaterjev »Goflden Glave«, ki ga ZDA organizirajo vsako leto za vrhunske boksarje-ama-terje. Od tod pa po navadi zviti menedžerji dobijo ved.no kakega amaterja med profesionalce, poleg tega seveda mastno zaslužijo. Tako se je tudi Johnnv Saxson ujel v past znanega menedžera Palerme. Ta mu je namreč nudil velike vsote denarja. če lahko postane njegov poslovni vodja. Johnny je tedaj v vse privolil in opustil svoj poklic, ki so ga še ni povsem izučil. Po šestih mesecih vstopa med profesionalce mu je Palermo izposloval že nekaj srečanj s primernimi boksarji, ki pa so po vrsti padali pod njegovi trdimi pestmi. Njegova slava je iz dneva v dan rastla in vrhunec svoje kariere je dosegel leta 1950, ko je postal svetovni šampion lahke kategorije. Od tedaj je s svojimi nastopi služil astronomske, vsote denarja. Njegova slava, ni bila omadeževana vse do leta 1955. Tokrat je njegovo zvezdo zatemnil prvi večji poraz s Tonyjem Do Marcon boksarjem-amaterjem. Ta mu je namreč s svojo zmago vzel naslov svetovnega šampiona. Nato pa so se porazi kar vrstili. Ves razočaran je 1956. leta izgubil že z začetniki boksa. Slavni menedžerji so ga drug za drugim zapuščali. hkrati pa ga terjali za velike vsote denarja za prejšnje sodelovanje. Za Johnnvja so nastopili hudi časi. Ves denar se je polagoma porazgubil in Johnny je bil v hudi kaši. Poleg tega pa se je že takrat slišalo o nekih Johnnyjevih zvezah z gangsterji. Večina časopisov, ki so mu do takrat bili zvesto naklonjeni kot športniku prve vrste, so vse češče začeli njegovo ime objavljati v policijskih kronikah. Johonnyja je policija zadela sumiti, da sodeluje v neki vlomilski tolpi. Toda zakon je zakon in brez dokazov ga niso mogli aretirati.. Nekega zimskega dne proti večeru pa je neki vojaški častnik iz New Orleansa opazil na balkonu svoje hiše čudne sence. Takoj so pozva i policijo in ta je takoj obkolila hišo. Tedaj so na veliko začudenje policije same aretirali kot vlomilca Johnnyja Saxtona in nekega drugega moža. Morda bi bil Johnny že takrat sojen, a neki njegov bivši oboževalec je takrat vložil zanj okrog tisoč dolarjev kavcije, tako da so ga spustili na svobodo. Kmalu za tem je začel zopet hoditi staro pot. Lansko leto ga je policija ponovno aretirala ob nekem vlomu v Atlantic Cityju in ga ni več izpustila. V času natančnejše preiskave pa so prišle na dan še razne stvari kot gangsterske zadeve in drugi prekrški. Ko pa so na dan prišle vse zadeve, je Johnnv ves obupan skušal celo napraviti samomor. Iz lastnih nogavic si je napravil vrv ter se okušal v celici obesiti, a ga je straža še pravočasno opazila. Tako je nadalje pod stalno stražo moral čakati na obsodbo, ki je bila pred nekaj dnevi. Johnny je bil obsojen na 9 let strogega zapora. Torej mora profesionalni šport zopet zabeležiti v svojo statistiko novi polom. To pa zato. ker smatrajo v ZDA šport kot sredstvo za pridobivanje denarja. 73-letni »mladenič« na potovanju okrog sveta Bilo je toplega nedeljskega dopoldneva. Neusmiljeni julijski žarki niso prizanesli še tako romantično skriti senci v mladinskem naselju »Ivo Lola Ribar« v Rujiški reki, kjer je lansko leto med šestimi drugimi domovala tudi III. pomurska delovna brigada »Dane Sumenjak-Miran«. Bil je dela prost dan. Najbolj vneti športniki so že od zgodaj zjutraj neusmiljeno podili okroglo usnje na bližnjem igrišču. Mimo naselja je vodila mednarodna cesta skozi zgodovinski Deligrad proti Nišu. Po njej so krmarili številni potniki v svojih Renaultih, Volksvvagenih, Fiatih ih drugih »cestnih ladjah in ladjicah«. Dežurni brigade nam je dal »razhod«. Četvorica nas je morala ponesti nerabno orodje v skladišče podjetja »Autoput« v Deligrad, kjer naj bi dobili novo. S težkimi srci smo se pod dobro obloženimi ramami napotili po cesti navzdol. Nekaj desetin metrov pod naseljem smo zagledali čudno otovorjenega kolesarja, ki je bil do vratu obložen s kovčki. Kaj ta starec počenja na kolesu? Kar zijali smo. ko nismo razumeli njegove govorice. Ta je menil, da je to kak potujoči trgovec, oni. da je klovn, drugi pa je celo modroval o cirkuškem artistu. Ko smo ga radovedno obstopili s polomljenim: krampi in lopatami, si je verjetno mislil, da je zašel med prave razbojnike. Toda prijazno smo ga ogovarjali, in beseda je dala besedo. Mi smo ga pitali s francoščino, angleščino in nemščino, neki Beograjčan pa je celo poskusil madžarski in romunski. Toda ni in ni šlo. Odgo- varjali nam je v nekem čudnem nemškem narečju, ki je bil še najbolj sličen nemščini. Sestopil je s kolesa in nam pokazal zajetno knjigo s podpisi v vseh evropskih črkopisih. Bil je Šved Gustav Hakansson iz Helsingborga. Prepotoval je celih 5494 km na kolesu švedske znamke »Monark«. Vso hrano in obleko je imel s sabo, kajti hrane ni hotel drugje sprejeti kot na švedskih poslaništvih. Ko smo ga tako mimogrede »aretirali«, smo se spomnili, da je doli v Daligradu pri sedežu podjetja »Autoput« na praksi tudi Norvežan Gunnar Olafsson. — Spremljali smo torej »starega« švedskega prijatelja do terenske uprave podjetja, kjer ga je velikodušno sprejel Norvežan. Medtem ko je neumorni kolesar, oče trinajstih otrok in vnukov, govoril samo švedski, je njegov severnjaški rojak obvladal pet svetovnih jezikov in tako smo se lahko posredno sporazumeli. Neugnani Gustav se je odpravil na pot okrog sveta, ki jo hoče opraviti v treh letih. V mladosti je bil telovadni učitelj in udeleženec olimpijskih iger v Amsterdamu leta 1928. Zanimivo je, da sta si z omenjenim Norvežanom ožja rojaka, saj sta kljub državni meji oddaljena drug od drugega Je 5 km Po dveurnem »napornem« razgovoru se je od nas poslovil in se napotil dalje po svoji poti okrog sveta. Nam brigadirjem bo ostalo to srečanje nepozabno, saj smo prav z udeležbo pri izgradnji ceste »Bratstva in enotnosti« imeli priliko doživeti to nevsakdanje srečanje. Po zadnjih vesteh je »svetovni« potnik Hakansson že prispeti do meja Vzhodnega Pakistana. »DRAMA V VSEMIRJU« — DELO MLADIH ZAGREBŠKIH ASTRONOMOV 25 mladih zagrebških astronomov-amaterjev, fantov in deklet med 14 im 18 let, je napisalo knjigo »Drama v vsemirju«, v kateri na pretresljiv način govorijo o usodi, ki bi jo doživel naš planet v primeru hidrogenske vojne. Knjiga je posvečena fantom in dekletom Hirošime in Nagasakija, prvim žrtvam atomske bombe, in predstavlja še en apel za mir v svetu. »Drama v vsemirju« je nedavno izšla v izredni izdaji »Male znanstvene knjižnice« Hrvatskega prirodoslovnega društva in je izzvala ogromno zanimanje med mladimi ljudmi v naši državi. POMURSKI VESTNIK. 23. JUNIJ 8