Natisov 15.000. Jlajerc" izhaja vsaki [.datiran z dnevom islednje nedelje. ftiina velja za Av-za celo leto "krone, za Ogrsko 50 vin. za celo za Nemčijo slane ilo leto 6 kron, za Iko pa 8 kron; inozemstvo se iročnino z ozi-111 na visokost poštne. Naročnino je pla-naprej. Posamezne Be».sc prodajajo po 8 v. tdniS:vo in uprav-rStvo se nahajata v 11, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo si odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za '/i strani K 40 — za >/« strani K 20— za '/b strani K 10'— za Vi« strani K za "/si strani K za '/»« strani K Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. 5 — 250 1.- Ifov. 28. V Ptuju v nedeljo dne 11. julija 1915. XTI. letnik. 5na, iz-Kil- ajfinejšfl d rt k a ve I starost, na doza „Mariji »ztateir spehi v Flandriji in drugod. — Turški uspehi proti Rusom in pred vetovna vojska. eia zmaga nad Italijani pred Gorico. — Več kot 40.000 mrtvih ijanov. — Ruska fronta pri Krasniku zopet predrta. — Zmagovito odiranje naših čet proti severu. — Črnogorske praske. — Nemški Dardanelami. em Krivoprisežnik na laškem prestola joče gren-!l.O« 80'iie' ^e8t te(^nov skoraj pošilja svoje naj> \k fiete v boj, da bi žel cene lovorike in se 1 rbtno obogatel na troške naše monarhije. Ali .padi najboljših italijanskih čet so se izja-^dSjjJŽJP« in so bili v potokih krvi zadušeni. Najfinejše poikase napravili so Italijani z veli-Insko premočjo v smeri proti Gorici. Prišlo je do mogočne bitke, ki pa je končala s ■i no zmago nepremagljivega tja. Velikansko pokopališče, 40.000 mrtvih ijanov, leži pred našo goriško fronto je grozoviti, pretresljivi polom za čete kratkega Judeža, polom, kakor ga ni nahnjskana thai v Rimu in Milanu pričakovala; pa tudi om, ki bode imel v notranjem Italije hude iledice. Že se širita po izstradani Italiji, tej ijgi kiici Evrope, beda in nezadovoljnost, katere ,: »ledica bode revolucija. Evviva la guerra! čas t Mana bode prišel! Zdaj nam ni mogoče, za-rlovati premagane brigade v dolino Poa. Ali i Radetzkega živi v maloštevilnih naših cena jugu, živi in bode živel do zmagovitega ca. Na severu pa korakajo zvezne nemške in tro-ogrske čete od zmage do zmage. Neštete gone carja-batjuške zadela je katastrofa, raj vsa Galicija in pet šestink ruske Poljske vii^y" ' na& r°ki- Le eno povelje poznajo naši •sgX, i**: naprej! '>. ;')x7> V zadnjem času so tndi Nemci na Fran-£?J*\ itm m v ^londriji, Turki pa zlasti pri Darde->2Jgy ih dosegli lepe uspehe. V ostalem je politični fi&k »žaj nejasen ; nikdo ne more prerokovati, kaj ^gy t izšlo iz novih balkanskih zmešnjav. Naj te karkoli hoče, prelita kri mora prinesti Igo, bi bode častna in trajna! Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 4. julija. Uradno se danes »ldne poroča: rtu'uI fra8k° D0J i See. Rusi, ki so se včeraj v vzhodni Galiciji med Narajowko inZlota-L i p o ter severno od tam z velikimi močmi upirali, bili so od zveznih čet n a p a d e n i in po ure dolgem boju iz njih fronte proti Zlota-Lipi nazaj vrženi. Vjeli smo 3000 Rusov in zaplenili več strojnih pušk. Tudi v pokrajini Przemyslani in in G 1 i n i a n y se nahaja sovražnik v nazadovanju proti jugu. Ob B u g n se položaj ni spremenil. Na Ruskem Poljskem prišlo je na raznih frontnih oddelkih do hudih bojev; Rusi so z novimi močmi pričeli protinapade. Vsi ti poskusi, pridobiti nazaj izgubljeni teron, so se popolnoma ponesrečili. Eden naših korov sam je zavrnil krvavo pet naskokov sovražnika. Na potokn Poru in ob Wysnici trajajo boji naprej. Na obeh straneh S t u d z y a n-k y vsilile so naše čete v frontni razdaljenosti večih kilometrov vglavnopostojankoter vrgle sovražnika pod težkimi izgubami nazaj. Pri temu napravilo se je čez 1000 v j e-t i h in zaplenilo 3 topove ter 3 strojne puške. Visočine severno Krasnika zavzeli smo v težkem boju. Italijansko bojišče. Italijani ponovili so tudi včeraj zopet svoje napore, da bi se utrdili ob robu platoja D o b e r d o. Po celi dan trajajočem obstreljevanju oddelka R e d i p u gli a s težkimi topovi zapričel je tu popoldne napad najmanje 4 infanterijakih regimentov, ki je dovedel do hudih bojev v bližini. Protinapad hrabjrih braniteljev vrgel je konečno sovražnika iz v i s o č i n. Poskusi nasprotnika, približati se naši postojanki pri Woltschachu (zapadno Tolmina) in v pokrajini južno Krna, bili so že v kali zadušeni. Alpinci, ki so v tej pokrajini napravili napad proti našim postojankam, bili bo po hudem boju nazaj vrženi. Izgube sovražnika so zopet povsod jako velike. Italijanski torpedničoln „17 OS" bil je dne 2. julija zvečer v severni Adriji uničen. Jugo-vzhodno bojišče. Na tem so se vršile le posamezne obmejne praske. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 4. julija. Wolffova pisarna poroča iz Velikega glavnega stana: Zapadno bojišče. V Argonahso naše čete ofenzivo nadaljevale. Plen se je znatno zvišal; znaša namreč za prva dva dneva julija 2.556 vjetih, med njimi 37 oficirjev, 25 strojnih pušk, 72 metalcev min, en revol-verski kanem. Na viBOČinah M a a s e ponovil je sovražnik vkljub vsem neuspehom štirikrat svoje poskuse, da pridobi nazaj izgubljene postojanke pri Lee-E par g e s. Mi smo njegove napade gladko zavrnili. Severno-zapadno R e g n i e-villa zavzeli smo francoske postojanke v širo-kosti 600 metrov in odvzeli severno Fey-en B a y e sovražniku kos gozda. Delovanje letalcev je bilo včeraj jako živahno. Nemški letalci obmetavali so Laudgoard for pri Harwichu ter neko angleško f 1 o ti lj o razr uše val ce v ter so napadli utrjeni Nancy, kolodvor vDornbasle in for R e m i r e m o n t. Neki angleški letalec padel je goreč severno Ganta ob holandski meji doli. Neki nemški bojni letalec prisilil je pri Schluchtu nekega francoskega letalca, da gre Btra»chill'ova grenčioa is xelenj&v« povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. 2»to jo je priporočati zlasti tu turiste, lovce, vojake, Bolj 8> —. — romanj« itd. > -n ieki napad Juž doli. Sovražnik obmetaval je Briigge, brez da bi napravil vojaške škode. Vzhodno bojišče. Položaj je nespremenjen. Jugo-vzhodno. bojišče. Armada generala Linsingen je v polnem zasledovanju proti Z 1 o t i Lipi. 3000 Rusov padlo je v naše roke. Pod njenim pritiskom umaknil se je sovražnik iz svojih postojank pri N a r a-jow-Miastu do severno Przemyslani-ja. Od Kaprionke do K r y 1 o w a je položaj nespremenjen. Armade generalfeldmaršala pl. Mackensen so v napredujočem napadu. Med Visi o in Pilico se ni ničesar bistvenega zgodilo. Vrhovao armadno vodstvo. Ruska fronta zopet predrta. — 8000 Busov vjetih. * (Avstrijsko uradno poročilo od pondelj k a.) K.-B. Dunaj, 5; julija. Uradno se danes Rusko bojišče. V vzhodni Galiciji dosegle so zvezne čete armade Linsingen po dveh tednih zmagovitih bojev v zasledovanju j Zlo t a Lipo, katere zapadni breg se je od , sovražnika očistil. V oddelku Lamionka-Strumilowa-Krasno trajajo boji z roškimi zadnjimi četami še naprej. Pri K r y 1 o w u izpraznil je sovražnik zapadni breg Bnga in je požgal kraj K r y 1 o w. Na obeh straneh zgornjega W i e p r z a se borijo. Zvezne čete vrgle so sovražnika iz njegovih postojank severno potoka Pora in so vsililo do proti P l o n k e. Zapadno je armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda rusko bojno fronto na obeh straneh Krasni-k a v večdnevnih bojih predrla, Rubo pod velikimi izgubami v severni smeri nazaj vrgla in v teh bojih vjela 29 oficirjev, 8000 mož, 6 k a n o n o v, 6 municijskih vozov t e r 6 strojnih pušk. Zapadno V i s 1 e je položaj nespremenjen. Italijansko bojišče. Boji ob robu platoja D o b e r d o ponovili so se včeraj z isto ljutostjo. Zvečer bil je boj dveh italijanskih divizij proti frontnemu oddelku južno P o 1 a z z o odbit; bolj severno traja boj še naprej. Tudi pri Woltschachu in v pokrajini Krna napadal je sovražnik zopet brezuspešno. V koroški in tirolski obmejni pokrajini vršili so se le topovski boji. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. .ajlsben bo oliSoieq onjisiu otfžmsfl Zmagovito prodiranje na severu. — Prva velika zmaga nad ItalijanM'isV »Sen oa risaoavA 7 .e h k i i o d o a b s fl,s X , (Avstr.jsko uradno poroč.lo od torka.)-m«,* K.-B. Dunaj, 6. julija. Uradno se danes opoldne razglaša : Rusko bojišče. Po armadi nadvojvode Jožefa Ferdinanda v drogi bitki pri Krasniku vrženi, gredo Rusi v severni in severno-vzhodni smeri nazaj. Armada nadvojvode sili po posrečenem prodiranju pod norimi uspešnimi boji naprej in si je včeraj pokrajino od G i e 1 c z e w a ter visočine severno W y s-nice priborila. Pod pritiskom tega napredovanja umaknil se je nasprotnik tudi ob Wieprzn čez Tarnogoro nazaj. V tem boj up r i-doblj en i plen povišal se jena 41 vjetih oficirjev, 11.500 mož In 17 strojnih pušk. Ob Bugtt in v vzhodni Galiciji je splošni položaj nespremenjjejy \a(6d' e« ub ,sob>Jel agsjleo-msii agsden nid^: ObZloti-Lipi in Dnjestru vlada mir. Italijansko bojišče. Boji na Go-riškem, ki so postali zadnje dni vedno večji, razvili so se včeraj vsled splošnega napada italijanske tretje armade do bitke. Okoli štiri sovražnih kotov prodiralo je pod mogočno artil j er ij sko podporo! proti naši fronti ob goriškem mostičjuj do morja. Bili so popolnoma nazaj vrženi in i so imeli grozovite izgube. Hvala čez vsako slavo i z v i Š e n e m zadržanju naših izbor-nih, boja navajenih čet, zlasti hrabri infanteriji, ostale so vse naše postojanke nespremenjeno v naših rokah. Tako držijo junaki na jugo-zapadni meji monarhije močno in zvesto stražo proti številnejšemu sovražniku. Gotovi so hvale vseh narodov svoje domovine in na severu od zmage do zmage hitečih armad. Na srednji Soči, v pokrajini Krna in ob ostalih frontah še včeraj ni ničesar bistven nega zgodilo. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Poraz Italijanov pri Gorici. Glasom zasebne brzojavke lista „Az Est" vlada v glavnem taboru veliko veselje. Italijani so pri zadnjem napada z j a k o velikimi močmi nastopili. Poslali so v boj š t i t i a r-madne k&re z 160.000 m o ž i in so bili vendar pod največjimi izgubami popolnoma nazaj vrženi. Graška „Tagespost" piše o tej bitki: Vsak Avstrijec razobeša zastave, kajti zahrbtni sovražnik na jugu bil je v prvi voliki bitki premagan; vsak«mu prime za srce, da je armada krivoprisežnega kralja, pravega voditelja irredente, doživela poraz, na katerem bo imela dolgo zobati. Iskrena hvala junaškim braniteljem in zapoveduiku nadvojvodi E v g e n u. Gorica naj bi bila sunek v srce; od Gorice bi bila le kratka pot do Trata. — Tu je pričel glavni napad. Doslej je bil brezuspešen. Od Plave pa do morja razteza se pred našimi postojankami velikansko polje mrliče v. Tukaj leži, deloma še nepokopanih okoli 40.000 Italijanov. Od včeraj pa se je to pokopališče še povečalo. Zemlja ne more več število mrtvih sprejemati, kateri so pred durmi „neod-rešene" Gorice našli odrešenje in poplačali izdajstvo. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 6. julija (W.B.) Iz velikega glavnega stana se danes poroča: Zapadno bojišče Plen uspeha v Pri e-sterwaldnseje povišal za 1 poljski kanon in 3 strojne puške; tudi je padel neki pijonirski park s številnim materij alom v naše roke. Naši letalci, napadli so letališče C orcieux vzhodno E p i n a 1 a in neki pomorski tabor pri B r e i t f i r s t u v Vogezab. Vzhodno bojišče. Danes v ranem jutru vzeli smo v naskoku močno utrjeni'gozd južno B i a 1 e- B1 o t o wa zapadno ceste S u-w a 1 k i - K a 1 \v a r j a. Pri temu smo 500 Rusov vjeli. Južno-vzhodno bojišče. Položaj pri nemških četah je nespremenjen. a«yl«; Najvišje armadno vodstvo. 1 ee id sb ,eioqsa sjpva T9qos . . ' ' oa ilh Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 7. julija. Uradno se poroča: R u sko bojišče. Ob fronti armade nadvojvode Jožef a Ferdinanda trajajo boji naprej. Došle nove ruske moči, ki bo na raznih točkah pričele s napadom, bile so pod veli k im i izgubami n a z aj vržene. Število vjetih se je še nadalje zvišalo. [ onbaqss) niii. ■; uutoisoq ižan Ob Bugu in v vzhodni Gali c i jJDrnje Visi« položaj nespremenjen. 8'e ni no V bojih ob spodnji Z1 o t i - L i p i smVl 3. do 5. julija 3.850 Rusov vjeli. Italijansko bojišče. Na bojnifjLi/. na Goriškem nastopil je najprvo pi-ec^ e m » k mir. Po predvčerajšnji zmagi morale so f] čete še nekaj bojazljivih nočnih napa: K.-B. proti goriškem mostiču in postojankam na'8a 8lavn' toju zavrniti. Včeraj pričel je sovražnik zop'a ^ živahnim topovskim ognjem, kate^j franc0 so ponoči zopet brezuspešni napadi slabfc krvavo moči sledili. Na ob Italijanski letalci metali so nafr zapadn bombe, brez da bi napravili posebne skodec ° c'' e V pokrajini Krna je sovražnik nstaJP ■ . nato vsočino, za katero je že preje porabi^ e 8 :a, pore, večkrat napadel. Hrabri branitelji so t>d težkirr. vedno zopet napad zavrnili. Pred nasiči Franci stojanko jepoljezmrliči. K)0 n e r V k o r o š k e m in tirolskem ^0n^ nem okrožju trajajo deloma topovski 1.? ' . • naprej. •,. Istotal Južno-vzhodno bojišče. Na visolpad na : vzhodno T r e b i n j a vršil se je v zadnjih a u t d • za naše čete uspešni b o j. V md.8*.'j .P08' zavzeli so nekateri naših oddelkov po b? 'mi e v • ix u ji- jPet ,zPrž boju neko črnogorsko predno poBtojar ^ašj . so pregnali Črnogorce na droge visjp^ 8V0je Drugi dan pričela je ena črnogorska«nouv gada po močni artiljerijski pripravi s fncoskeg. napadom ; ^pridobila je pa v ognju našil*ešn0 n take izgube, daje po nekaj Časa šlai10 p1. °> v glavno postojanko, iz katere je prišla, padu na Več naših letalcev udeležilo sehbližini bombami in ognjem iz strojnih pušk ofgta. boja. 'Vzb Namestnik generalštabnega,nJ®n- pl. Hofer, fml. j ^ Nemško poročilo od srede. jnj^brefi K.-B. Dunaj, 7. julija.. Iz Velikega^ je iz: nega stana se danes poroča: h boj Zapadno bojišče. Severno Ypfove p« vsilile so včeraj angleške čete v enega podila p strelskih jarkov; zvečer so bile zopet prepo poatoja Zapadno Soucheza zavrnili smo dva sot V B c ponočna napada. Pri obstreljevanju boviji ponoči nabiranja čet v Arrasu pričelo je mesl Med '. reti. Katedrala je postala žrtev požara. pri P Med M a a s o in M o s e 1 vlada živahielka in Južno-zapadno od L e a - E p a r g e b »no vrzi ljeval je sovražnik svoje napore, da bi p: mu zadnjič odvzete postojanke zopet mizi prvih napadih prišli bo Francozi v delu obrambenih linij. Protinapad prinesel je p razven enega kosa od 100 metrov zopet YiCe • Ri roke. Sovražnik pustil je eno strojno . j) • nazaj. Dva nadaljna napada sovražnika. i_m tudi neki napad ob T r a n c h e e j u so 108^a:aj, lovili popolnoma. ;žnikJye • Pri Ailly-Apremontu smo *qqq „ padli. Zavzeli smo sovražnikovo postojankt ^ - , rokoati 1500 metrov in vjeli pri temu :!O0j- Q ' cozov. zaj ] ,^ri C,r,0iX- V Carm?.B (ob/jšati na waldu) zgodil se je danes ponoči nepncur sovražni protinapad; zavrnili smo sovb'-'"' p Ob.Sudelu v Vogezah vzeli smo skoku kos sovražnega jarka ter ga napn Kako: obrambo nesposobnega. italijane VCbampagni južno-zapadno S nipo zap obmetali so naši letalci uspešno neki sep a d e kov tabor. _ p r o m Vzhodno bojišče. Število vjetila'kov. Biale-Bio to we zviša se na 7 oficike v M okroglo 800 mož. Nadalje prišlo je v njtednu 7 strojnih pušk in bogati pijonirski tabojub dož Na P o 1 j 8 k e m južno Visle zavaprvo sv viBOčino 95 vzhodno D o 1 o w a t k e, R: Poskr : gube so velike. Zaplenili smo 7 stroniW)lnoma \1 revolverski kanon in mnogo pušk. Ša napi v isieS? ea oa id ,ianfl .9 5 5 i i o d ■ce, vojaku, ske m o topovski b' Bolj severno blizu Visle zavrnili smo neki iki napad. Jnžno-vzhodno bojišče. Zapadno irnje Visle napravili smo lepe napredke.Vzhodno ni nobenih večjih sprememb. Najvišje armadno vodstvo. .onbirq Veliki nemški uspehi. emškonradno poročilo od p o n- klikni PIC 88 deljka). Galiciji' Lipi smo1 elL Na bojni f prvo pre orale so n*r h na p a 3 K.-B. Berlin, 5. julija (W.-B.). Iz Veli-Bnkam na i »g^glavnega stana sa danes poroča . Zapadno bojišče. Neki angleški na-razntK zop« d severn0 Y p e r n a ob cesti v P i 1 k e m in 3 m, katere y fra0coski napad proti Sonchezn bila 3i slabot j; krvavo zavrnjena. Croix.de Carmes etali so naTfe zaoadnem robu Priesterwalda na-ibne škode. žuik neko.( Na obeh straneh zapadnem robu Priesterwalda ožile so naše čete včeraj solzno postojanko v širokosti oli 1500 metrov in vsilile skozi eje porabil |j,e8 jarkov do 400 metrov naprej. nitelji so ka d težkimi izgubami morali so obupno se bra-Pred našo Si Francozi jarek za jarek izprazniti in okoli OOneranjenih v jot i h, med njimi en Ijonski štab, dva poljska topova, štiri strojne s, tri lahke in štiri težke metalce min v roki pustiti. Istotako se je posrečil neki obenem izvršeni ■ad na francosko p03tojanko (Blockhaus) pri nt de Ricupt južno Norroya ob pfcsli; postojanko se je s posadko in vgrajenimi ). Na visoč: v zadnjih DOJ V na' . jnimi sredstvi v zrak spustilo ter potem mirno "et izpraznilo gnju časa e prišla iležilo r, foul. rede. ; Velikega 10 P08t0JanK ! Naši letalci pokazali so zopet v zračnem druge visoi ^ svoje nadkriljevanje. Severno in zapadno gorska b i n o u v i 11 e r smo 1. in 2. julija po enega ripravi s pi ncoskega letalca prisilili, da pride hitro doli. naših Pe^no nDran'' Je včeraj in predvčerajnem neki », mški bojni letalec napada treh nasprotnikov. ' Pri včeraj poročanem sovražnem zračnem iadn na B r ii g g e metane bombe padle so bližini najvrednejših umetnih spomenikov pušk uapiita Vzhodno bojišče. Položaj je nespre- ilštabnega š"JeTn- '*!. ... Jugo-vzhodno bojišče. Zvezne čete I poveljstvom generala pl. L i n s i n g e n so vsej svoji fronti Z 1 o t a- L i p o dosegle. Žalni breg je od Rusov očiščen. Armada izvrže izredne stvari. V skoraj 17-dnev-i h b o j i h izsilila je v očigled močne sovraž-rerno V pekove postojanke prehod čez Dnjestr in v enega napodila premaganega nasprotnika,od postojanke opet prepodi postojanke naprej. mo-dvasovrfrV Bug-oddelku izpraznil je sovražnik da-tnju sovražiš ponoči mostičje pri Krylown. lo je mestoL Med B u g o m in Vislo bili so Rasi vče-pri Plonka-Turobinu severno Por-lka in pri Tarnowka-Krasniku po-io vrženi. i joJr Vrhovno armadno vodstvo. požara. ada živahni jsnttiq u smo mi postojanko temu 300 es (ob Prii 3i neprič smo sovra vzeli smo p ar g es , da bi pni zopet nazaj; »zi r del A, Boji ob meji Bukovine. rin6Sel t ° t »Fremdenblatt'' P<>roča z d°e S, t. iz Cer- jv zope Myice: Rasi nadaljujejo svoje napade v prostoru strojno j £ Dnjegtrom in Pruthom ter imajo mažnika, ^ temu u a j t e ž j e j z g n b e. Vkljub temu, °i n 8a ostajajo njih napadi brezuspešni, znašajo so- ažnikove izgube v bojih zadnjih dnij okoli i00 mož. V severno-vzhodni Bukovini vladal včeraj hudi artiljerijski boj. Rusi se u m i- j o, zasledovani od naših čet, čez mejo z a j. Ruski napadi imajo bržkone le namen, sati nazadovanje drugih čet. tujiiibsfl Pomanjkanje premoga v Italiji. ga naprav „,.Kakor poroča „Fremdenblatt" čez Švico, m9( i italijanska vlada vsled pomanjkljivega adnoSuipi ' o z a premoga izAnglije odredila, da o neki sovrjlpadeod 3. t. m. ena četrtina zdaj ; prometu stoječih železniških ilo vjetih j i'ko v. Zaradi pomanjkanja premoga so fa-na 7 oficirj ke v Milanu večinoma svoj obrat na 4 dneve o je v naši tednu omejile. Taktika angleško-francoskih irski tabor, ljub doživlja, kakor se vidi, ravno v Italiji isle zavzelifiprvo svoj polom. tke. Ras Poskus italijanskega vojnega posojila se je 7 stronih toolnoma ponesrečil. Listi pravijo, da bode ada napravila prisiljeno vojno posojilo. % i Glavni poveljnik italijanske armade je že izgubil svoje samozaupanje. Dejal je, da bode vojna šele v jeseni 1916, pa še takrat ne gotovo, končana. Prebivalstvo je vsled tega hudo razoČarjeno. Italijani -si ne morejo predstavljati eninpolletne vojne, ki bi bila tndi v istini za Ttalijo prava politična in gospodarska katastrofa. ,9iaii aiiieri ■ Turški uspehi. K.-B. Ko n stan tin o pel, 5. julija. Glavni stan razglaša : Na ruski fronti zasledujemo od našega desnega krila nazaj vrženo sovražno kavaljerijo. Na Dardanelski fronti je dne 4. julija ob pol 2. uri popoldne neki nemški p o d-morskičolnvelikofrancoskotrans-portno ladjoz dvema dimnikoma potopil. Ladja izginila je v 3 minutah. Pri severni skupini hotel je sovražnik v noči od 3. na 4. jnlija po živahnem ognju iz pnšk proti našemu desnemu krilu z močnimi oddelki napredovati, pa smo ga nazaj vrgli. Prt južni skupini razstrelila je naša artiljerija dne 4. julija sovražnikovo zalogo streliva v zrak; povzročila je pri temu požar ter eksplozijo v nekaterih sovražnikovih baterijah ter decimirala za pogašenje prihitele sovražne vojake. Na I r a k- f r o n t i so v pokrajini Basra na Eofratu prevažane sovražne bojne moči bile od naših vojakov in prostovoljcev v beg pognane; sovražnik pustil je več kot 60 mrtvih nazaj, med njimi enega majorja in dva druga oficirja. Dva z ranjenimi napolnjena čolna odpeljal je sovražnik med begom. Zaplenili smo nekaj pušk in mnogo streliva. Na ta način smo a h g 1 e š k o a k c i j o v tej pokrajini v u m i-kanje spremenili, ki ee je zgodilo pod varstvom angleških kanonskih čolnov po reki. Na ostalih frontah pa se ni ničesar bistvenega zgodilo. črnogorski državni bankerot Pod tem naslovom prinaša herolinska „Tag-liche Rundschau" poročilo bančne hiše B o u 1-t o n B r o t b, glasom katerega ta bančna hiša dne 1. jnlija zapadle polletne liste črnogorskega državnega posojila ni izplačane dobila. Nikiti .primanjkuje torej zopet enkrat drobiža .. . iiodi -'Ol Ruski vstaši na delu. Sofijski listi prinašajo iz Petersburga sledeča poročila: Moakavski poveljnik poslal je ministru za zunanje zadeve poročilo, glasom katerega so se uresničile v Petersburg u, Charkowu in Odesi podružniške organizacije vstaških čet, ki delujejo z geslom: »Proti carizmu in vojni". Te čete povzročajo tudi že revolucijske nemire. Nameravale so umoriti mestnega poveljnika in župana v Moskvi. Nadalje je bilo s srečkanjem 10 študentov določenih, ki so odpotovali v Petersburg, da bi izvršili napade na razne visoke o s e-b e. Pravijo, da imajo dokaze, da so zarotniki v oficirskih uniformah Moskvo zapustili. Namen potovanja je, da bi prišli v glavni stan rnske armade, da bi umorili vrhovnega poveljnika velikega kneza Nikolajevič a, katerega smrt so zarotniki sklenili. (čeprav ta poročila niso uradna, dokazujejo vendar, da se pripravlja na Ruskem revolucija. Z vsakim porazom rnske armade raste nezadovoljnost. Op. ur.) Izgube sovražnikov na trgovskih ladjah. »Berliner Zeitnng" poroča iz zanesljivega vira: Nemški podmorski čolni so doslej sovražne trgovske flotilje za sledeče ladje oškodovali: 1. Po vojni s podmorskimi čolni v času od 18. febrnaija do 24. junija t. 1.: a) ladje z več kot 300 ton (1 tona 1000 kil) 124 s skupno 400.000 ton; b) ribiške ladje z manj kot 300 ton vsebine 70 z 18.000 ton. ' 2. Z vojno potom križark: Od 4. avgusta 1914 naprej: 57 ladij z 250.000 ton. 3. Uničenih bark neznanega imena in vsebine : 10 z okroglo 25.000 ton. Skupno je bilo torej,uničen i h 261 sovražnikovih ladij z okroglo 700.000 ton. Skupna tonska vsebina britske trgovske flotilje znaša okoli 20 milijonov ton. Od teh je izgubljenih 07 milijonov ton, torej 3 in pol procenta. Razven britskih ladij pa je bilo doslej tudi francoskih in ruskih za 40.000 ton uničenih. Ponesrečeni angleški napad v Severnem morju. K.-B. Dunaj, 5. julija (W,B.). Dne 4. julija zjutraj poskusili so Angleži napraviti večji napad z letalnimi stroji na naše postojanke v nemške mzalivu v Severnem morju. Poskus seje ponesrečil. Naši letalni stroji zapazili so prihajajoče angleške bojne moči, obsto-joČe iz večih motornih ladij za letala, spremljanih od večih križark in razruševalcev torpednih čolnov, na visočini otoka Terschelling in so jih k vrnitvi prisilili. Neki angleški pomorski letalni stroj, ki se mu je posrečilo, dvigniti se, bil je od naših letalnih strojev zasledovan in je le tako nbežal, da je letel čez holandsko ozemlje. Namestnik šefa admiralnega štaba: B e h n k e. ilaJsriiq ivi ■ fini. i Angleški strah.. K.-B. London, 3. julija. V višji zbornici izjavil je lord C u r z o n pri drugem čitanju municijske bile: ,Nahajamo se v dvanajstem mesecu te najgrozovitejše vojne, kar jih je kedaj bilo. Nikjer ne vidimo konca. Noče se nam posrečiti, da bi vrgli sovražnika iz od njega zasedenih pokrajin zavezancev. Por trebni so še večji napori in žrtve. Brez namena je skrivanje, da položaj dela resno skrb. Mirno lahko rečemo, da se nahaja dežela (Anglija!) v težki nevarnosti". Pisma iz bojnega polja. (Izvirni dopisi). Italijanski napad na Divačo. obov. . ,_ . .. ,n,c r. Lussin, 2<. junija 1915. Da imam jaz posebno srečo z zrakoplovi, kaže tudi ta slučaj : Dne 17. junija vozil sem se iz Pole proti Divači, ko napade italijanski zrakoplov kolodvor. Bil sem edini, ki sem imel smolo, da sem bil malo preblizu, zato me je tudi zračni pritisk takoj pobrisal za nekaj metrov v stran v mehko travo. Pobral sem svoje grešne kosti, ker pa nisem dobil nekaj sekund prepotrebne sape, sem padel zopet, zato sem bil pa potem bolj vesel, ko sem videl, da še imam svoj „globuB° na vratu. Spil sem Čašo »Janževca" za srečen izid in sopihali smo naprej. — Dasi je vrgel šest bomb, ni napravil niti za vinar škode na kolodvoru, pač je trpel bližnji gozdič, kjer kažejo velikanske luknje v zemlji, kak dobro zadene Polentar ... H. ■ ■■b jolifanqob oJJH ea 'M ej .siemssi a^rtaii Šala na bojišču. Gospod feldvebel Kari Pflug vrlega ptujskega pijonirskega bataljona poslal nam je zanimivo pesen, ki dokazuje, da našim hrabrim vojakom tudi na bojišču ne zmanjka humorja. Pesen je spisana v nemščini; vkljub temu jo objavimo, ker naši čitatelji itak večinoma nemški razumejo: Weltkrieg 1914/15. jj* »»J Fort und furt wird scharf geladen. Dnd man kommt schon kaum zum Atem ! Anstatt weniger — immer mebr, Wie die Ratten — 's feindlich' Heer ! Doch das macht nichts, umso besser, Greif ma nei in d' Wespennester! Viele Feinde -->uoh viel Ehr, DBA" 0|10g Das Vertilg'n iiilft net so Bchwer! m d m s i d o id Bb Katzelmacher ! — Weltenschuft! Griibt sich selber seine Gruft! Oesterreich — Deutscnland ! — Waffenbruder ! Zwingen aucb die Schurken nieder. Eins mit sieben war net viel ? Is beim Schnapsen s schonste G'spiel! Weltkrieg — da heisst 's drei mit acht, Das Pnmmerl wird auch ausgemacht! t 4 _ Katzelmacber! Mochst a Trumm ? Dreifi'ger, Zweiundvierziger ! Pam ! Alle Waffen helfen mit Dnd voiwiirts geht es Schritt fiir Schritt. Denk' zuriick an alte Hiebe! Jetzo kommen friacho Triebe ! Dich nehmen wir mit in d' Reissen, Kannst Dir auch die Ziihn? ansbeissen. Cenjeni naročniki! Minulo je zopet pol leta. Uaojamo si tedaj uljuduo opozarjati, da je treba zaostalo naročnini čimpreje poravnati. JUajerc" je danes gotovo najbolj razširjen in najbolj po-dučljiv list za spodnještajerako ter koroško ljudstvo. Glede vojne dobivamo naravnost brzojave c. k. kor. in tel. urada. Pa tudi kot gospodarski list in kot pogumni zagovornik ljudskih pravic je stal naš „Stajerc" vedno na prvem mestu. Treba je torej, da stori tudi vsak pravi prijatelj tega lista napram listu svojo dolžnost, kajti le na ta način nam bode mogoče, vsem zahtevam ugoditi. Pošljite naročnino, priporočajte in razširjajte »Štajerca". Uredništvo in oprava „&tajerca". Naš prestolonaslednik o vojni. K.-B. Berlin, 4. julija. Iz Novega Yorka se piše : D. T. R o ch e, ki je bival kot poročevalec ameriških listov v avstrijskem glavuem taboru, objavlja zdaj vsebino razgovora z Njegovo c. iu k. Visokostjo prevzvišenim gospodom nadvojvodo Karlom Franc Jožefom. Ob tej priliki je izjavil gosp. najvojvoda, da je A vstro-Ogrska nedolŽDa na vsaki želji in zahtevi, da se povzroči sedanja vojna. Njen prvotni korak proti Srbiji je postal potreben, da se varujejo temeljne narodne pravice in da se konča zločinska agitacija. Svet ve, da je oropala ta agitacija državo splošno ljubljenega dediča prestola in je popolnoma onemogočila, da bi se prevzele okolnosti, v katerih je bil povzročen zločin v Sarajevu. Naj se le enkrat Amerika postavi na stališče te države, naj njeno ljudstvo samo presoja, kakšno zadoščenje bi ono zahtevalo v enakih razmerah. Srbija je imela priliko, da se opraviči. Pojasnili smo vsemu svetu, da ne želimo njene zemlje; enkrat za vselej smo hoteli končati neznosno vmešavanje v naše notranje razmere. Ce bi so bilo dopustilo, da bi se bila monarhija pogajala sama s Srbijo, bi ne bilo prišlo do vojske in bi se bila cela zadeva že zdavnej končala. Izplača se, ,da si vedno predočujemo to dejstvo zdaj, ko se je izvor dogodkov nekoliko v temo umaknil. Naravno je, da so Američani spraševali, zakaj da je Srbija zgrabila za orožje, mesto da bi bila v danih okolnostih oduehala nasproti zmernim zahtevam, ki so le nameravale, da se zagotovijo naše elementarne narodne pravice. Naravno je, da so se vprašali, zakaj so se mobilizirale, ruske sile ob avstrijski meji, ko bi bila že beseda prijateljskega nasveta v Srbiji vojno preprečila. Žal, da se ta beseda nasveta ni izpregovorila, marveč nasprotno, izdalo se je nesrečno povelje, naj se mobilizira, katero povelje je spremenilo vso Evropo v oboroženi tabor in povzročilo neizmerno gorje nad tistimi, ki se vojskujejo, ter ki so nevtralni. Jasno hočem izraziti prepričanje, da vodita danes Avstrija in Nemčija o b r a m b no v o j s k o, in da sta se borili več let, da bi jo preprečili in zavlekli. Vaši rojaki naj bi ae spomnili na ruske panslavistične vojske v zadnjih dveh desetletjih in na dejstvo, da je bila Rusija tista, ki je prva mobilizirala ob naši meji, in potem bi morda razumeli, zakaj da sta bili obe državi prisiljeni, se pripravljati na obrambno vojsko. V svoje veselje morem istočasno izjavljati, da je ta vojska pzkazala popolno slogonaše države, in globoko vkoreninjeno lojalnost vseh narodov, ki žive v njenih mejah. Tistih, ki poznajo naše narode, ta lojalnost ni presenetila ; pač pa je morebiti presenetila tiste, ki so računali na nasprotno. Izjavil bi še, d a vlada med našo monarhijo in njenim mogočnim zaveznikom najpopolnejši sporazum v vseh vprašanjih, ki se tičejo vojske. Sporazum in sloga bosta trajala dalje, dokler ne dosežemo svojega cilja, to se pravi časten in trajen mir. Razglas. Nova žetev 1 Vse žito žetve leta 1915 : pšenica (pridelana pšenica), pira, rž, soržica, ječmen, oves, ajda, koruza (turšica) vsake vrste je s c e -sarskim ukazom z dne 21. junija 1915 v korist države od časa ločitve od njive zaplenjeno. Te vrste žita se ne smejo — razen zakonitih izjem — samolastno podelovati, ne vporabljati, ne pokrmiti, nadalje tudi ne prostovoljno ali prisilno razpečavati (prodati, zamenjati, podariti, posojevati). Vse kupčije, ki se sklenejo proti tej prepovedi, so neveljavne. Kupčije, in prodaje sadov na bilkah so se že poprej izrekle kot neveljavne. Vkljub zaplembi smejo: 1.Podjetniki polj edelskih obratov a) za prehrano svojcev svojega gospodarstva vštevši one delavce in nastavljence, katerim pristoja prosta hrana, mlinski izdelki ali žito za kruh kot plačilo, porabiti zapljenjene predmete v množini, ki je določena po uravnavi vporabe. b) porabiti za setev potrebne množine žita, katerih najvišjo izttiero določi oblast in c) pokrmiti oves in za mletje nesposobno žito (zadnje žito), ki,odpade pri mlačvi, v množini, ki ee določi s posebnimi predpisi; 2. mlini izmleti žito, ki jim ga izročijo poljedelski samopreskrbovalci. Posestniki zaplenjene žetve so dolžni skrbeti za to, da se žetev spravi in ohrani in jo omlatiti kar najhitreje. Oblast lahko v slučaju potrebe ukrene za izvršitev tudi prisilne naredbe. Slama je potem, ko se omlati, zaplembe prosta. Vporaba žita in mlinskih produktov (otrobi itd.) za namene krmljenja se še bo uravnala. Zaplenjeno žetev prevzamejo samo legitimirani nakupovalci v oj n o p r om etn ega zavoda zažito, ki imajo za to naročilo. leti mora nakupiti za mletje sposobno žito. Posestniki žita morajo isto prodati nakupovalcem vojnoprometnega zavoda za žito za določeno prevzemno ceno. Prestopkekaznujesodiščezza-pornimi kaznimi doenega leta iu z denarnimi kaznimi do 20.000 kron. C. kr. štajersko namestništvo Gradec, dne 27. junija 1915. C. kr. namestnik: Clary m. p. Kmetovalčeva opravila v mesecu juliju. Na domu: Poskrbi, da bo hlev kolikor mogoče hladen. Da to dosežeš, hlevska okna ponoči odpri, da ee hlev shladi, podnevu pa zagrni jih, da ne bo sijalo solnce naravnost v hlev. Če je vreme primerno, je dobro, ako zaženeš živino ponoči na pašo, ako pa tega ne moreš, zaženi jo vsaj v kak ograjen prostor, nahajajoč se blizu doma. Ponoči se živina lažje pase kakor pa v hudi vročini; ko je ona na paši, se p v prah s di hlev doma shladi in dobro prezrači. Di ^e t?^3 bo hlev zaduhel, poskrbi, da se gnoj v tem varuJe)° seen večkrat iz njega izkida. Ako je le rao| f^J*-^, operi in okopaj svojo živino v tem letnem i 3 bakrei osobito pa konje. Zatiraj mrčes na živini ; opraši te pridno. oeSa živ' Ce še nisi doslej pripravil in osnažilre j« vzame shramb za nove pridelke, stori to čimprej. Di poganjke se ni žitno klasje popolnoma posušilo, ne B| ilje naj daj nastopi čas za sejanje činkvantina, "&? se P" repe itd. Sadi se pozne vrzote in kapus. Ta*' ProJz: ee osuje. Najbolje je, če začneš z žetvijo sacjnem ko je slama popolnoma porumenela in se igebno 1: ne da več raniti z nohtom. Da ne bo kreraztopinc preveč od zemlje umazan, izkopavaj ali izorfl's,Je> ki ga, ko se zemlja ne sprijemlje. Tak kromp5,t|reljten° bo tako gnil kakor oni izkopan, ki se ga je zi^j!,""5 držala. pre V vinogradu: Trte škropi in žftčeni pa trtno mladje pa lepo privezi, da ga veter mvanje ra lomi in da ne bo delalo trtam preveč sence.*1' potrebne poganjke odstrani popolnoma, a z poganjke ali zakotnike skrajšaj in sicer jim ostanejo še po 2 do 3 listi. Poskrbi ti ne bo vinograd v slučaju suše preveč trpel lenim cepljenkam divje poganjke pridno ol v Oepljenke v trtnici odkrij do cepljenega r*a bi 'bi) da cepiči ne napravijo korenin. Da ne bo žli^akšno mladje trpelo vsled peronospore in da ne boiakavo k stavljalo preveč zakotnikov, je dobro, če 8il° Pouči taknejo cepljenke naredko z otičjem, da s* r° njem spenjajo. „', raož°č Vsadovnjaku: Rano sadje skrbnogii,ica C raj. Potolčeno sadje ni za trg, zato obiraj (judi in roko in sicer o hladu. Pokončuj listne in ktt»ko rf ušice prav pridno. Proti koncu tega meser^, je pričenja s cepljenjem na speči popek. j^a Na vrtu: Presaja se jesenska stjimprej endivja, zelena itd. Seje se radič, motoipokonča peterŠilj, nizki fižol za jesensko stročje, p p°j kumare in pozni grah. Odberi razne vrtne i ° ', line za seme in osnaži jih potem. Paradiži^cu pa: preščipavaj zakotne poganjke in privezi jibsii višuje kol ali pa k žici. Češenj in čebulo naj se izroča gli in spravi na zračen prostor pod 3treho. ž^g«5..0*. seme razne zelenjave se pobira. Gredice se16 na-Jm' kopajo in znova pognoje. 0 deževnem vreqicu8mes naj se, če je potreba, razna zelenjava zaliJ8?rekoplj< koliko z gnojnico in zemlja pridno rahlja. :eljne kc Na vrtu: Presaja Be jesenska solat^eJ°- J" divja, zelena itd. Na boljših travnikih se prii,pna.' s košnjo prve otave. če si v stanu in je ji „, travnik presuh, spusti nanj vodo, ki mn i^em S( tem slučaju prav dobro služila. :oreči k o razto >ore. — Skrb za varstvo rastlini£2 mesecu juliju. "£S«r >pisan ^ Nadaljuje naj se prav pridno z zatiranjem tapus in nospore, katera se je že prikazala v večji ali Wstranij meri po celi naši deželi vsled preobilega deževja. Vrelo vo« se ne zanašajte preveč, če nastopi suša, da ta ptjahajajo sporo zatre, kajti suša jo le nekoliko zadržuje i« so se voju, ali uniči je ne. Ko se trte škropi z galično-a{(aj se pi raztopino, naj se pazi na to, da ne ostanejo grafo-ina ali brez galice. Da bodo tudi grozdički ali zarod zarekla. pred peronosporo in grozdno plesnijo, ki začne nat grn zarod močno napadati, naj se uporablja za žvej|esni na galično-žveplena moka. , »eplenih Ce se je prikazala na trtah kozavost (črni Ifeozcah) naj se napadene trte na bolnih mestih opraše z H0£aoje jr -tola ne Stole (Zimmersessel)» po 3"—, 5'—, 6"— kron se dobijo v zalogi LAWITSCH & HELLEEti trgovina v Ptuju. tje naj 3pino. i bakrenogaličn opraSi tudi zarod : [^nega živega apna vzame mesto na Jtateri začne že v ajke, se pripo kateri marsi-•v žve-po 20 krbno )biraj 3 in k; mes' ika sol moto1 očje vrtne radiž aži jih aj se ii eho lice se ii vrei i zalije ahlja, t prah stolčenega živega apna in fino semletega žvepla. £e toča trte poškoduje, naj se ranjene trte, da se obvarujejo raznih bolezni, kakor peronospore, bele gnilobe grozdja (Charrinia diplodiella), sive plesni (Botrytis ci-■nerea) itd, takoj po tej nezgodi prav močno poškrope - apneno 2% raztopino, za tem pa zmesjo obstoječo iz v prah stolče-n fino semletega žvepla. Bolje je, če ■adnega, galično žveplo. Zoper plesen, mesecu juliju napadati trtne liste in oča uporabiti za škropljenje: '/s do '/, rastopino apnenega bisulfita, ali pa naj se opraše zmssjo, obstoječo iz natronovega bisulfita (20 %) in ikred« (80 %)• & se opazi na trtah bledica in gnitje korenin, naj se ukrene ono, kar se je priporočalo v pre-jteklem mesecu. Zatira naj se prav pridno metuljčke grozdnega molja II. rodu ali takozvane kiseljake, ki se začnejo pri-Sjiazoiati že meseca julija. Zitira naj se te škodljivce po preteklega meseca. Da se prepreči samicam tega Škodljivca pokladanje jajčec na grozdje, je dobro, če se ga opraši z žveplcno moko, kateri se je primešalo pet odstotkov v prah semlete naftaline. Da se pokončajo rilčkarjeve ličinke in ogerci i trtne korenine in sicer včasih tako. da katera trta usahne, naj se vbrizga v tla ogljenč plec. Na vsak kvadratni meter naj se vbrizg; do SO gramov te tekočine v globočini 15 cm. Naj se pridno pobira črsico sadje in ga opari z itrelo vodo, ter da na to prešičem. Tudi rožičkate češ- Ije naj se pridno obirajo z drevja in pobirajo po tleh, se prepreči nadaljno rašlrjanje glivice Exoascus pruni, provzroča to bolezen. Da se prepreči razvoj raznih glivičnih bolezni na sadcem drevju, naj se poškropi, če le čas dopušča, po- ibno hruške in jablane, še enkrat z bakrenogalično- ipino. Če so se breskve r rje, ki je bilo napadeno od leno z drobnimi svinčenk terosporium carpophilum, n ibere in sežge. Pregledajo naj se na- debla razstavljeni nagrban- pasi, ki so bili nastavljeni zato, da se poskrije ije razen škodljiv mrčes, in če se opazi v njih razne Ijivce, naj se jih pokonča in pasove fopet dene na a. Nadaljuje naj se s pokončavanjem raznih škod- ivcev, zatirajo naj se goseničja gnezda itd., in sicer po nu priporočenem v pretečenem mesecu, a obenem se pokončava tudi razna zalega, ki bi se jo opazilo deblih, vejah in. listju sadnega drevja. V tekočem mesecu dozori pretežna večina žilnih ilin, zato se ni treba več ukvarjati z njimi, umestno bi bilo, ko bi poslali oni, ki so zapazili na svojem žitu kšno bolezen, nekoliko takih napadenih ra3tlin v prc- kakemu preiskovalnemu zavodu, kateri bi jih na poučil, kako imajo postopat' bodoče pred ono boleznijo. iba obrniti na žitno ogorčico ;o£ičavost ali vranji kljun, kater ca Claviceps purpurea, Rženi r> 36 pa Da tem mi ena ini sil li-ie B I e p bolj i revi« štirin nasv-1 £o si cšuo: Ko isti ni da se1 ter ji kro: ivajo na, s. T ;vijo 1 86 ! > kroi i i :rom i je i ž« ter ni sen a zal >r ta rbi tui trp no g* 30 neb če da adi neke vrste rije ogoli nje, je kakor bi bilo pre-ami), kar povzroča glivica aj se odpadlo listje skrbno da obvaruje svoje žito Posebno pozornost je (Tylenchus scadens) in slednjo pi čki so ne raroča rni za treba ičkov. sproti in živino, če so primešani rženi moki, zato j rž, ko se jo je omlatilo, dobro očistiti teh n i bolje je, če se takšno bolno klasje pri žetvi jira. Kakor hitro se je žito poželo, naj se strnišče nprej globoko preorje, kajti z globokim oranjem se konča mnogo raznovrstnih žitnih škodljivcev. Pozor na predenico po travnikih in deteljiščih, prav , tudi na deteljnega pojavnika. Te zajedalke naj se ckončajo po načinu, nasvetovanem v pretečenem me- ecu. Pazi naj tudi se na rumenkaste pege po deteljiščih i višujelkasto plesen deteljnih korenin, katere p . glivica Rhizocta ge, naj se napadena : najmanj še en mete iroginkrog tega madeži . mesta seige, a pro ola. detelja r na šil ». Vsa štor na solata, 4Ki0- Pri Prekopavanju naj se pomeša med zemlji se prič« Wna ^ del aPnenega Prahu na <" enake deli ramem čji ali majedstr; rekoplje mete iljne korenine globoko. Pri ea. Kjer se zapazi takšne izraje in sicer izpuli naj oko tudi zdrava detelja izruta detelja naj se na katerem je rastla prekopavanju naj skrbno poiščejo, denejo na kup naj se ie de-n sež-i prah emlje) naj se to potem prav dobro polije z vod<_. J ", Ako se je prikazala na krompirju peronospora, ma w potem se priporoča poškropiti srednje in prav pozno zoreči krompir z bakrenogalično - apneno raztopino. S t« raztopino se obvarujejo tudi paradižniki peronospore. — Kdor opazi znake kakšne bolezni na krompirju, I ITI na' P°^''e nek°''ko sumljivih rastlin kmet-kemičnemu poskuševališču v Gradcu, da ugotovi ali je na teh res kakšna nevarna bolezen. Nadaljuje naj se s pokon-čevanjem špargeljetega hroščeka na oni način, ki je bil opisan v pretečenem mesecu. Zeljnatice, kakor zelje, in kolerabe, napadene od gnilobe, naj se čimprej nijo z mest, na katerih rastejo in naj se oparijo z pvrelo vodo. Zalega ali jajc labajajo na spodnji strani želj |ie so se jajčeca že izvalila it laj se poškropi rastline s '/ rina ali pa z emulzijo tobači mila. Stročnice, bučaice in okičevalne rastline, napadene od eP' desni, naj se oprašijo z žvepleno moko ali pa z raztopino zveplenih jeter (0'4 odstotno). Fižol, napaden po pegavosti it (črni pa kozeah) — glivice Collecotrichum Lindemuthianum, naj se z zm požanje in uniči, ali če se že noče to storiti, naj se seme takega ■ fižola ne uporabi v bodoče za sajenje. Če je jagode smukvice) napadla rija, naj se zakotni poganjki od-pnejo in prav tako tudi starejši listi, ostalo zdravo tje naj se pa poškropi z bakreno galično apneno raztopino. kapusovega belina, ki se atic, naj se zmastijo, in je teh gosenic mnogo. odstotno raztopino den-ega izvlečka in mazavega LE Ako je napadla neobrezane murve rija (glivica Septogleum mori), bolezen, katera se prikazuje posebno letos v večji meri, naj se osmučejo ali pa obrezejo, če se jih noče poškropiti z bakrenogalično apneno razto-topino. S takim ravnanjem se prepreči pojav te bolezni v bodočem letu. Izpred sodišča. „Slov. Gospodar" obsojen. ..Slo?. Narod" piše : Kakor znano, je tožil lani g. Fr. Rob le k, veleposestnik v Žalcu, odgovornega urednika „ Slovenskega Gospodarja" Fr. Že bo t a pred porotnim sodiščem zaradi žaljenja časti, ker je očital v svojem lista g. Robleku, da je na meji med svojim in župnijskim gozdom na Zg. Ponikvi v župnikovi odstotnosti pred 15. leti pustil postaviti mejnike samolastno v svoj prid. Porotno sodišče je Žebota oprostilo s tem, da je zanikalo glavno vprašanje, ker je bilo mnenja, da inkriminirana očitanja niso žaljiva. Proti tej razsodbi je vložil g. Roblek po dr. Kodermannu v Mariboru ničnostno pritožbo na kasacijsko sodišče, ki je pritožbi ugodilo in razsodbo porotnega sodišča razveljavilo. Vsled cesarske odredbe, s katero so se začasno odpravila porotna sodišča, se je imelo sedaj baviti s stvarjo okrožno kot izjemno sodišče v Mariboru. Ta je zastopal g. Robleka namesto v vojaško službo poklicanega dr. Kodermanna dr. Kalan iz Celja. Obtoženec je izjavil, da dokaza resnice ne more izvesti in se je zagovarjal, da članka ni čital, da je torej zakrivil samo prestopek zanemarjenja dolžne paznosti. Sodišče pa je smatralo za dokazano, da je obtoženi urednik vsebino članka poznal, predno gaje dal v tisk, in je obsodilo F. Žebota zaradi pregreška zoper varnost časti v denarno globo 300 kron oziroma v 30 dnevni zapor, v povrnitev stroškov in da ima objaviti sodbo na lastne stroške tekom 8 dni po pravomočnosti na prvi strani „S!ov. Gospodarja". Proti tej razsodbi je vložil Fr. Žebot ničnostno pritožbo na kasacijsko sodišče, ki je pa to pritožbo zavrglo. S tem je postala razsodba okrožnega sodišča pravomočna in ta zadeva s tem končana. Razno. Malborget in Predil sta dve trdnjavi, ki ste v sedanji vojni proti Italiji prav velikega pomena. Tndi leta 1809 so bili tukaj med Avstrijci in Francozi veliki boji in sta tukaj junaškim braniteljem postavljena spomenika. Trdnjavo Malborget je zgradil in do svoje smrti branil naš ženijski hauptman H e ti s e 1. Prvi napad Francozov je bil 15. maja 1809. Francozi so imeli velike izgube in so bili odbiti. Drugi dan so Francozi svoj napad ponovili. Obramba je bila velikanska in silne so bile izgube napadalcev. Šele 17. maja so Francozi Malborget zavzeli. Trdnjavo je branilo le 290 naših vojakov. Francozov pa je padlo 1.300 mož. Tudi brani-telji P r e d i 1 a se navzlic vsem pozivom niso vdali. Kakih 6000 Francozov je napravilo naskok na . Predil in imeli so velikanske izgube, predno so prišli do lesene trdnjavice. Francozi so metali goreče vence iz smole na utrdbe. Nastal je ogenj in plamen se je že bližal shrambi smodnika. Tedaj pa je hauptman Hermann na Čelu male svoje posadke s sabljo skočil na Francoze, da bi si napravil pot. A on in večina njegovih junaških vojakov so padli v boju. To je bilo pred več kot 100 leti. Ali izdajalski Lahi naj bodejo prepričani, da živi junaški duh očetov še vedno v dušah našega ljudstva. Iz Gorice pišejo graški »Tagesposti" : Noč in dan križarijo italijanski letalci po zraku in mečejo bombe na vojaška poslopja, na kolodvore in na plinarno. Plinarno je zadela pač neka bomba, ali eksolozija ae ni zgodila. Cena Sladkorja. Poroča se, da so vladna pogajanja s sladkornimi fabrikanti imela v toliko uspeh, da bodo tovarnarji odneh»li od svoje zahteve za zvišanje cen. Najbrže bo že začetkom avgusta meseca določena cena sladkorju na eno krono za kilogram. Otroci požigalci. V gospodarskem poslopju posestnice Katarine Krassnitzer v Ober-dorfu nastal je ogenj, ki je uničil poslopje z vsem orožjem in zalogo krme. Požar je zanetila 5-letna vžitkarjeva hčerka Nežika Klingspie- g e 1, ki ae je z užigalicami igrala in je mrvo zažgala. Požar. V Kumitzu pri Beljaku pogorelo je gospodarsko poslopje in hiša posestnika Pavla Sagarin. Živino so rešili. Le par svinj je zgorelo. Nezgoda. V Wietingu prišel je 15-letni Primož Grienčnik z roko v mašino za rezanje krme. Odrezalo mu je vseh 5 prstov. Deček ustreljen. Sin posestnika Monko v Fettengupfn skril je v mrvi vojaško puško. 17-letni sin posestnika je to puško našel in se z njo igral. Nakrat se je puška sprožila in kroglja je zadela 10-letnega Maksa Lendler v prša, da se je takoj mrtev na tla zgrudil. Pod orožje poklicani črno voj niš ki letniki 1878 dO vštevši 1886. Prvotni vpoklic teh letnikov ae je za en mesec zavlekel. Glasom uradne razglasitve morajo črnovojniki teh letnikov priti pod orožje k svojim nadomestnim okrajnim po-# veljniŠtvom, ki so itak na legitimaciji označeni, v pondeljek dne 16. avgusta 1915. Nove določbe za poštni promet na južnem Štajerskem. Vae zasebne poštne pošiljatve iz krajev in v kraje političnih okrajev C e-1 j e, Konjice, Maribor, Ptuj, Brežice in Slov. Gradec, torej tudi iz in v mesta Ptaj, Maribor in Celje podvrženi so vojaški cenzuri. V to svrho ustanovilo se je 8. t. (m. v Mariboru, Celju in Ptuju vojaška cenzurna mesta. Na vseh v teh okrajih k poštni razpošiljatvi odposlanih zasebnih korespondencah (pismih in dopisnicah) označiti je natančno ime in, priimek ter stanovanje odpošiljatelja. Kjer se tega ne stori, ae dotična pisma ne odpošlje. Naznanila o predmetih vojaške nature, čeprav navidezno neškodljivih, kakor n. p. o dohodu ali odhoda oficirjev, dohoda vojaštva itd. so n a j 81 r ožj e prepovedana. Vsa zasebna denarna pisma oddati se morajo odprta in ne smejo vsebovati nobenih pismenih naznanil. Na odrezkih poštnih nakaznic ne sme biti nobenih pismenih naznanil. Zasebnim poštnim paketom — v kolikor so sploh dopuščeni — se ne sme dodati nobenih pismenih naznanil. Prestopki teh določb se kaznujejo. Tudi smejo uradniki zavoje pred stranko odpreti in zopet zapreti pustiti. Za potovanje v Maribor. Vse osebe, ki ae peljajo iz Maribora na katerokoli stran, naj vzamejo seboj dokument, iz katerega je njih bivanje v Mariboru razvidno, ker drugače bi se jih pri vrnitvi ne pustilo v mesto. Za vse vožnje proti jngu ali na Koroško treba je dovoljenja od glavarstva. Policijski pes, čisto pleme, Dobermann-pinč, z dokazilom potomstvu, črno-rujav. takoj za dresirati, 10 mesecev star, se proda. Vprašanja na stražnika F le i sch acker v Ptuju. Pomagajte pri žetvi! Dekleta iz dežele, ki ste navajena iz mladosti z delom na kmetih pa začasno doma niste bila potrebna in ste našla v mestu dela in zaslužka, vrnite se sedaj doma, kjer je nujuo potrebno Vaše sodelovanje.in Vaša pomoč! Bog je blagoslovil domača žitna polja, raz kterih je treba sedaj pravočasno pospraviti snopje, da se obvaruje vse ljudstvo lakote. Vaši očetje, Vaši bratje stojijo v boju, da varujejo domovino, domačo hišo, rojstno grudo pred krvoločnim sovražnikom! Njih dlan se doma težko pogreša. Vaša dolžnost je sedaj, pomagati le redko doma zaostalim pri tako važnem žetvenem delu! Ne zapustite jih ! Na ta način sopomagate, pridobiti zmago čez naše sovražnike! Domovina in narod bo Vam hvaležna, in Bog bo blagoslovil Vaše delo. Otroci iz dežele, vrnite se domu in pomagajte doma pri žetvi! Pred*edništvo c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. Grof E d. A11 e m s. Hrvatski roparji. Iz B r e ž i c se poroča : Dne 27. junija umrl je v okolici vžitkar P u t r i k na posledicah rane, ki jo je pridobil pri nekem napadu hrvatskih vlomilcev. Dne 10. junija t. 1. namreč vsilili so po noči roparji iz Hrvatske v hišo posestnika Putrika. Ko bo jim je Martin Putnik nasproti postavil, so ga z večimi udarci na glavo na tla pobili; tudi njegovo ženo so iz hiše vlekli in hudo pretepavali. Roparji pokradli so več sto kron gotovega denarja in mnogo obleke. Dva zložinca imenom Franc" D e g e n in Štefan B o b e k so zaprli in sta priznala, da sta člana daleč razširjene roparske bande, ki izvršuje svoje zločine izključno ob štajersko- _ 6 — hrvatski meji. Priznala sta tndi več drugih vlomov, tako enega pri posestnika Franca Val on, kjer sta ukradla 3000 kron. Skrivališče v kleti. Kako neumni so še vedno nekateri ljudje, kaže sledeči dogodek; Gospa Terezija P o 1 s t r e r na Dunaju bala se je pred tatovi. Zato je svoje premoženje, ob stoječe iz hranilne knjižice za 6000 kron ter iz 600 kron vredne zlatenine, zakopala v kleti svoje hiše. Neki tat pa je to skrivališče najdel in ji je vse pokradel. Nezgoda. V Celovcu je neki vojak, kije imel vjete Rase stražiti, vsled preživahuih sanj iz okna padel in si rebra zlomil. Rudarska nesreča. Pri streljanja v Radolfo vem šahtn r Pliberka bil je kopač Ferdinand Scbmidbittner težko ranjen. Tatvina. V Maria-Rainn ukradel je nekdo krčmarju Jakobu Hafner novo obleko, hlapca Lovrenca Gollub pa srebrno uro, perilo, klobuk in nekaj denarja. Tatvine dolžijo nekega Matijo ^iussner iz Kranja. Tečaj za vporabo sadja in zelenjave, kije zlasti z ozirora na vojni ča* prav velikega pomena, se vrši na mariborski sadjarski in vinogradniški šoli dne 26., 27. in 28 jniija Natančneje določbe so razvidne iz razglasa v današnji številki „ Štajerca". Novi vojni kurat. Kaplau Jožef Vrečko iz Remšnika bil je za vojnega karata imenovan in neki vojaški bolnišnici v Gradcu dodeljen. Poroka. V Brežicah na Savi se je poročila županova hčerka gospodična Berta Schnider-schitsch z gosp. inženirjem in rez. oberlajt-nantom A. Kol en z. Castitamo prisrčno! Umrl je graščak pi. W i 11 e n b a c h. Mrliča prepeljali so iz Gradca na Vransko pri Celju. V Slov. Gradcu umrl je župnik iz Št. Ilja nad Turjakom gosp. Pavel Rath.—V Pobrežju pri Mariboru umrl je posestnik g. Jos. R dtt k o. N. p. v m.! V vojnem vjetništvu se nahaja mariborski trgovec gosp. F e r k. Že koncem lanskega leta so ga Srbi vjeli in na Malto spravili. Vojno posojilo je imelo samo tako na Avstrijskem kakor na Ogrskem zopet velikanski nspeh. Natančne številke še niso objavljene. Ali gotovo je, da se je podpisalo na Avstrijskem več kot 2 500 milijonov kron, na Ogrskem pa Več kot 1.120 milijonov kron. Za prvo in drugo vojno posojilo podpisalo se je na Avstrijskem 4.800, na Ogrskem pa 2 300 milijonov kron. To je pač dokaz, da je gospodarsko stališče v naši monarhiji na izredno visoki stopinji. Italijansko vojno posojilo se je popolnoma ponesrečilo. Seveda, naše ljudstvo ima tudi malo več patrijo-tiČne požrtvovalnosti nego polentarji. Ponarejeni 2 kronski bankovci krožijo močno po Štajerskem. Torej pozor! Požar na kolodvoru. Te dni nastal je na mariborskem kolodvoru ogenj. Ker se je nahajalo tam jako veliko vozov z mryp, bila je nevarnost velika. Posrečilo pa S3 je, grozečo nevarnost preprečiti. Osem vozov pa je popolnoma pogorelo. , Napad na ameriškega milijonarja Morgana. Na ameriškega milijonarja Morgana se je izvršil napad. Nekdo je dvakrat nanj ustrelil in ga težko, ne pa smrtnonevarno ranil. Morgan je tisti ameriški denarni mogotec, ki daje denar na razpolago za ameriške m.unicijske dobave za Francosko, Angleško, Rusijo in Srbijo On omogoči s svojim denarjem našim nasprotnikom, da vodijo vojno naprej. Njegova požrešnost ima tedaj mnogo stotisočev človeških življenj na vesti, Napad je izvršil neki nemški profesor na visoki šoli v Comevillu. Napad je izraz globokega razburjenja, ki ga čutijo vsi pošteni Amerikanci nad manicijskimi dobavami. Amerika pravi, da je nepristranska, vendar pa pomaga na vse mogoče načine našim sovražnikom. Napad sam je obžalovanja vreden, ali razumljiv pa je iz omenjenih razlogov. Zažigi mlinov. C. k. štajersko namestništvo nam poroča: V zadnjem času je zapadlo več mlinov požigalčevi roki; nujno potrebno je, da posestniki te objekte stra-žijo. _ Grozna nezgoda. Te dni je pritekel 4-letni sinček vrtnarja Kpstelnika v Wolfsbergu k svoji materi in ji pokazal kos lesa, ki mu je gledal iz trebuha. Prestrašena mati je opazila, da se je otroku zadel okoli 25 cm dolgi kos špičastega lesa od zadaj skozi zgornjo stegno in trebuh, tako da je spredaj van prišel. Mati je les odstranila in so otroka potem peljali k zdravniku. Ta ga je obvezal ter odredil, da ae otroka v bolnišnico odpelje. ' Promet za klalno živino na Štajerskem. C. kr. okrajno glavarstvo nam piše: Izvedelo seje, da mnogi živinski trgovci ne vodijo nobenih za-beležaic, v katere se v smislu § 3 ministerskega ukaza z dne 8. maja 1915, drž. zak. štev. 115, morajo vpisati vsi kupi in vse prodaje z navedbo plačane ia dosegle cene. Občinskim predstoj-ništvom in ces. kr. orcžništva se torej dodatno k tuuradnemu ukazu z dne 31. maja 1915, št. 17 064 naroča, da najstrožje nadzorujejo izvršitev imenovanega ukaza sploh in pcsebno glede pisanja v zabeležnice, ker le s tem se lahko z vso močjo deluje proti pretiranim cenam. Ob tej priliki se v smislu ukaza c. k. namestništva z dne 5. julija 1915, štev. 12^~, zadevajoč promet za klalno živino na Štajerskem odredi, da bo. se v bodoče na živinskih potnih listih od strani občinskega nrada zaznamovala približna teža in kupna oziroma prodajna cena. Požar. Dne 26. junija divjala jn nad Galicijo pri Celju nevihta; pri temu je udarila strela v gospodarsko poslopje kmeta Grabenšek. Povzročila je ogenj, ki je napravil za 4000 kron škodo. Nabiranje jagod v gozdih. C. k. namestništvo nas prosi za sprejem sledečega naznanila: Nak graški dnevnik je objavil nedavno jako pohvalno vspodbndo, da naj bi se kolikor mogoče izrabile gozdne jagode, gobe, kisla deteljica itd. Ker pa bi ta sam ob sebi jako dober nagib lahko • povzročil, pomotno pojmovanje pri občinstvu in vsled tega jsko neprijazne razpore s posestniki gozdov in gozdarji, nas je merodajno mesto povabilo, da pojasnimo,, da je v cbče prepovedano, brez dovoljenja dotičnega gozdnega posestnika v gozdih nabirati jagode, gobe in slično. V tem ozira se opozarja na določbe točke 5, § 60 dtž. gozdnega zakona z dne 3. decembra 1852, št. 250 dr. z., vsled katerega je smatrati iu kaznovati nabiranje gozdnihrplodov (lesnega semena, gozdoega sadja, jagod) in gob kot gozdni kvar. Vsako leto se množijo tožbe radi brezvestnega pokvarjenja gozdnih nasadov, povzročenja gozduih požarov in si., da pripetile so se celo nerodnosti od strani izletnikov, katerim ni znano, koliko trnda in dela stane negovanje gozdnega nasada in vsled tega jako obžalovanja vredni razpori med mestnim in kmečkim prebivalstvom, ki so imeli za posledico, da so se na več krajih napravile ob potih poleg njiv in travnikov ograje iz bodeče žice. Gotovo se mora v sedanjih raz? merah vsak živež porabiti in sicer naj bi se ravno tako popolnoma izrabili tudi plodi gozdov gotovo je pa tudi, da vsak posestnik gozda rad na prošnjo dovoli nabiranje jagod, gob in si. takim osebam, od katerih more pričakovnti, da bodejo pazili na njegovo last in da bodo varovali gozdne nasade. Ker se mora danes poraba jagod vpoštevati zlasti za pridelovanje, sadnih sokov in vkuhanin za naša ranjene vojake, se bodo, kjer manjka delavnih moči za nabiranje, osnovale organizacije v ta namen in zlasti poklicala vodstva šol k sodelovanju. Klatenje napol odraslih dečkov in deklic brez nadzorstva v gozdih. zlasti v okolici mest v svrho nabiranja gozdnih plodov, ki se je tako pogostoma opazovalo, se ne more ne le radi varovanja gozdov dopuščati, še enkrat! Na nljudno prošnjo zaupanja vrednih oseb, bode vsak posestnik rad dovolil nabiranje jagod in gob v svojem gozdu; toda paziti je treba na tujo last, ne pa vračati nehvaležvost s pokvarjenjem za izkazano prijaznosti _____ _- napljnčih .• Šanaforij ,Hirfactei83ajSlajereto. ProsgeWy 1 l»ae 11. julija v Doblu. okr. Frohnlei Dne 12 julija v Doblu**, vokr. Frohnlei v Planinah**, okr. Kozje; v Šoštanju**; v gatcn** ; v Riegersborgu**, okr. Feldbach. Dne 13. j u 1 i j a v Ljutomeru* ; v (svinjski sejem); v Gradca (sejem za uporab«] živino). Dne 14. julija v Mariboru*; v ImenoveJ okr. Kozje (svinjski sejem) ; v Ptoju (svinji sejem) Dne 15. julija v Zdoln**, okr. Brežice;« Bregu pri Ptaju (svinjski sejem); v Arnovžn (sej^ za drobnino); v Gradcu (za klavno živino). 1 Dne 16 julija v Dobjn*, okr. Kozje;] Rogatca (svinjaki sejem) ; v Gradcu (za klavgj živino). Dne 17. julija v Wettmannslattenu**,«! Deutschlandsberg; pri Sv. Filipu**, okr. Kozjfl v Brežicah (svinjski sejem); na Mati**, okr. Ij renperk; pri Sv. Ani na Kremperku*, okr. Cmur« Dae 19 julija pri Sv. Lovrenca*, on Murau ; v Drtičn**, okr. Brežice ;r pri Sv. Jarp ob Stiefingi**, okr. Wildon ; v Št. Lambertar okr. Neumarkt. Dne 20. jniija v Peggau, okr. Frohnleit« v Waltersdorfa**, okr. Hartberg; v Weuigzelli okr. Vorau ; pri Sv. Marjeti cb Pesnici*, on Maribor ; v Radgoni ; v Ormoža (sejem s ščfflij narji); v Araovžu** ; v Neumarktu ; v Gradj (sejem z rabno živino). Dne 21. j u 1 i j a v Bučah**, okr. Kozje« Poliaa, okr. Neumarkt; v Imenem (svinjski g Kitaisl jem), i.kr. Kozje; v Ptaju (svinjski sejem). slabosi Dne 22. jniija v Ivnici**; v Orešji**, ofa — Tet Brežice ; pri Sv. Magdaleni, okr. Hartberg ; ptežk' s Sv. Jurju*, okr. Judenburg ; na Bregu pri Ptujir~.Ca-(sejem s ščetiDarji); v Ooeroita, okr. Bruck; _ g|e Koflachu, okr. Voitsberg; v Oberwolzu**, odvaja Gradcu (sejem 8 klavno živino). Dne 23. jniija v Rogatcu (.sejem s narji); v Gradcu (sejem s klavno živino). Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) 1 Boji na severu. 1- strogi bro i iu uL kov f spreji Topla Na Rusko-Poljskem bilo je mnof go hudih ruskih napadov krvaf odbitih. Zapadno Visle smo nekq— sovražnih prednjih postojank v na fSL skokn 7av/pli ^ Mvuivu /irtVACll. iaJsivoasm ogonm i oq oaiasbsiq en H I f« jen MlUbsyH^oT ,4jjJiatsjog ajpaifotefa \i\ Italijansko bojišče. Na Goriškem poskusili so ItJ^r lijanl zopet več napadov proti mo . stiču pri Gorici. Naše žete so vs fi napade kakor vedno zavrnile. ___ Kr. pride napade i fisiq psoras bam eJamoq (sjlmss slab »teas rti «i * Msnqs i: * i .; o) 9 Črnogorci. :UV Gospodarske. Letni in Živinski sejmi na Štajerskem. Sfjmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznama-vani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema z zvezdicama (*•) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 10. julija v Dobovi*, okr. Brežice (svinjski aejem); v Grofi Kleinu, okr. Lipaica (za klavno živino). Bnie{.( .obov i .G-ioqsonoiaq D i onsoq vEiq ni ijtmo - Črnogorci so poskusiti na okenci mejnih visočinah vzhodno Trebinjme f zopet napade. Ti napadi so se našem infanterijskem in artiljerf* skem ognju ponesrečili. Zdaj vlaT tam mir. »a bi .snilsd BjjovoBuqE-l Kos5[Et il*s *g»us.\ .oMB s * kurite ijnboqa &a oj Italijanski bojni parnik-foio bo 9fls! potopljen • prav oaiqoiu # t ženk Eden naših podmorskih čolno 8it0.; je dne 5. t. zjutraj v severni Adri soo neko italijansko pance'^ sko križarko tipa Amalfi toi > p ed iral in potopil. • 7 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in plinarsk« hite postavljene, j« parna žaga vuakomui z= t porabo. „ Viakomur se 1m hlodi kd., ter p« zahtevi takoj razžaga. Vaakdo p* am* tjudi ma oblati, vrtati, »pahati i. t. d. f Zahtevajte v vseh trgovinah in trafikah. I (Jtajerc"-Schweden.)l Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti kašlju, teiki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in Sivce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek proti odiajanju krvi v živalski vodi k K 1 60 — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke k K l-—. Razpošiljatev L. Herbst, apoteka Bleiburg na Koroškem. 49 Komi strogo soliden, z dobro šolsko izobrazbo in obeh deželnih jezikov smožen se .takoj spwme pri g. Hans Toplak, trgovina z mešanim blagom, Juršinoe. 287 Komi ki govori nemški in slovenski, pridni prodajalec se sprejme pri Hans Sirk, Maribor, Hauptplatz. 264 h*i.wAy"i*»** na deželi, na dobrem prostoru se išče v najem, ali se tudi kupi. Kdor želi dati v najem, naj naznxni pod naslovom 8. Čelofiga v T e z n u štev. 14, pošta Marib o.r. 811 tain, kašo, ajdo kuje Hans Sirk, Maribor, Hauptplatz. 266 Krojaški učenec priden event, (tudi za izučiti) se takoj sprejme pri Franz Peklar, Ehrenhausen. 29? loil Komi strogo soliden, z do: bro šolsko izobrazbo in obeh deželnih jezikov zmožen se takoj sprejme pri g. Hans Toplak, trgovina z mešanim blagom, Juršince. 305 prsnega gešira z vajeti se proda. — Vprašanja na g. Hans Toplak, Juršince pri 312 Ptuju. Vino in rdeče K 56 — do K 80-—, ftOVo na irava slivovka in fjro-ka K 184-, vin-sko-zeleni sodi 300 do 800 litrov K 10'— za 100 litrov, prodaja J. Xravagna, Ptuj. 2?-, Dobro ohranjeni HP** šivalni stroj ee.po ceni proda. Vprašanja na upravo tega lista. sis ©©©< En učenec in ena učenka obeh deželnih jezikov zmožna, se takoj sprejmeta v trgovini z mešanim blagom, Ludwig Krautsdorfer, Sv. Duh pri Poličanah. su kaior rudečica lica in nosa, zajedniki, grbe, ohlapna koža in sploh vsi madeži na koži izginejo zajamčeno, ako se rabi izkušen dr. A. Rix-ev Pasta Pumpadoir. Popolnoma neškodljivo sredstvo. Velika doza za poskus stane 3 krone. Dr. I'.ix-nvo biserno mleko (Perlenmilch) tekoč puder t barvah roža, belo in naravno žolto, steklenica 3 krone. — 303 Pošilja se direktno od f pege Dr. A. Rix Kosm. Laboratorinm Wien IX, Berggasse 17|£. ^^"^tE^ pomagaj in parfumerija Wolfram V Ljubljani: lekarna k „zlatemu jelenu", parfumerija A. Kauč in drogerija ,.Adria". Neprijetne lasi v obrazu, na lakti in rokah odpravi tekom 5 minut k D. SIK las. se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme v tovarni za usnje (Lederfabrik) Paul Pirich v Ptoja. Redka prilika! Elegantne damske pol čevlje iz dobrega' usnja, dobri podplati in lepa facija, črni ali rujavi, prevzeti od neke konkurzne mase, oddajamo, dokler so v zalogi in v vsaki veliko&U pod izdelovalno ceno za K 7*— za en par. Pri naročilu zadostuje omenltev mere podplata v centimetrih ali pa številka. liijat^T po povzetju. 801 Export „Perfektu, Wien VII., Neustiftgasse 137-71. 3Cava "*■■■■■■■■ 50% cenejša! Amerikanska Sledilna kava, velearomatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K TI*—■ franko po povzetju. V« klgr. veleprima najfinejši Čaj K 2 20 oddaja A. Sapira, 490, eksport kave in čaja Galanta. 756 Razglas. - gar. neškodljiv, zanesljiv uspeh, ena doza za K 4 — zadostuje. Pošlje se strogo diskretno. Kos. dr. A. RIX laborat. DUHAJ, IX., Berajasse 17/K. , Zaloge v Mariboru: .lekarna pri „angelju varuhu," lekarna „Marija' pomagaj" in parfumerija Wolfram ; v Ljubljani lekarnar: pri »zlatem jelenu", v drožerijah A. Kauč in „Adrija". 300 kupuje v vsaki množini H. Fenichel, Dunaj IX, NuBdorferstraBe 68. 302 zaradi prepOveda izvoza velike množine restov Na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru se bode vršil v dnevib 26., 27. in 28. julija tečaj za vporabo sadja in zelenjave z ozirom na vojni čas, v katerem zahtevajo razmere izdelovanje trajnega blaga iz sadja in zelenjadi, tečaj se vrši potom predavanj v zvezi s praktičnimi navodili. Tečaja se udeleži lahko vsakdo, t. j. možje, žene in dekleta. Plačati ni treba ničesar. Podučni jezik je nemščina. Naznanila vposlati je do 20. julija na podpisano mesto. 309 •a egolv suliiTBid j Ravnateljstvo dež. sadjarske In vinogradniške šole v Mariboru. raznega pravobarvnegablaga kakor: kanafas, C6-fir, delen za obleke, plavi druk, griezet, obrisači (hantle), bela tkanina itd. Resti so 3—15 m dolgi. Razpošiljam 1 zavoj z 30—40 metri za K 14 50 pO povzetju in pri naročilu 2 zavojev franko Anton Maršik, tkalnica platna, GieRhiibel bei Neustadt a. Mettau. 308 v»i» 813 Z do 3 pridni mistiki za iz ptujake okolice bo v 14 dneh sprejmejo in zamorejo do 15. avgusta 1915 proti dobremu plačilu in hrani vstopiti pri trgovcu Jos. Schober V Marenbergu. Pridni delavci se bodejo naprej priporočali in smejo na daljši zaslužek računati. Kdor mi pošlje v kuvertu za 50 vinarjev. novih in neporabljenih znamk, pošljem mu takoj -štiri nove krasne pesmi: I Splzoa Avstrija, II.' in III. Slovo in ločitev, Blagor mu v toji zemlji in IV.: Godci svetovnega plesa... Kdor pa hoče vsako posebej naroČiti, stane Bamo 20 vinarjev, s tem S3 plača pošta in pesem. — Naročuje se - ■ 308 pri Mat. Belec pri sv. Bolfenku v Slov. goricah, Ptuj, Štajersko. Učenec zmožen nemščine in slovenščine se takoj sprejme r pri Vinzenz Leposcha, Ptuj trgovina z železnino. 307 se pri dobrem ravnanju in dobrem plačilu sprejme- pri Kari Hartleb, umetni mlin, Heimscliuh bei Leibnitz. 294 ——"•*"—-•— IV Zagotovljen uspeh, drogate denar nazaj. Zdravniška spričevala o izbora ittl Polna krasna prša dobite pri rabi 299 med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost, hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3"—, vel. doza,- zadostuje za uspeh, K 8'—. Kasmetiscbes Dr. fl. Rix Laboratoriam Dunaj IX., Berggasse 17 K. Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „Marija pomagaj' in parfumerija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri „zlaten> jelenu", v drozeriji A. Kauč, in „Adria.Drogerie." 67 0637 70 22 38 7647