List št. 78.
Kmetijske skušnje.
(Skušnje s kitno sejavnico), ki se Šerdin-ska 3p sejavnica imenuje in ktero so svitli nadvojvoda Janez gosp. Hoepfner-ju v Grotten-hof-u na Štajarskim lani poskusiti dali, so se tako dobro obnesle, da ta mašina zasluži živo priporočilo vsim kmetovavcam, ker se i) še več kot polovica semena pri setvi prihrani, 2)žito velikolepši raste in tudi ojstra zima gane pokonča, ker zerna se po njivi enakomerno raz-dele in vse enako globoko v zemljo pridejo, (ta dobrota se je pretečeno zimo pri reži očitno pokazala); 3) z mašino sejano žito ne poleže tako lahko, kakor tisto, ki* je bilo z roko sejano, zato ker tudi bilka močnejši zrase; 4) zernje s mašino sejanigažita je veliko lepši in bolj čver-sto, se tedaj tudi dražji prodati zamore. Tudi skušnje, ki so jih v podružnici Wildonski napravili, poterdijo vse to. Vredništvo »Staj. časnika" priporoča o razglasu teh skušinj: naj bi se začelo, kjer koli je moč, žito z mašinami sejati, ter pravi: v našim cesarstvu je blizo 36 milionov oralov njiv; ce se le polovica njih s pšenico, režjo, ječmenam in ovsam vsako leto obseje, znese vsakoletni prihranek na semenu blizo 27 milionov vaganov, ki je vredno nar manj 54 milionov goldinarjev.
Ce se tedaj žito z roko seje, se za-meče   in potrosi pri  setvi   vsako leto   54
v
*) V Šerding-u v gornji Austrii je c. k. poštar Wenin-g«r mašino znajdel, s ktero se pšenica, rež, ječmen in oves seje, kakor s Burger-jevo sejavnico turšica; odtod se omenjena sejavnica imenuje Šerdinska!          Vred,
milionov goldinarjev v celim cesarstvu — strašna potrata! — in verh vsiga tega ga še čez zimo veliko pozebe in pognjije. Po skušnjah na Angleškim, v Škocii, Belgii itd. je takogotovor kakor je „.amen" v očenašu, da je pridelk žita z mašino sejaniga veliko veliko veči od taciga z roko sejaniga.
(Kako ravnati % lesam %a kurjavo?) Derva, ki se sekajo mesca svečana ali marca , kadar sok v deblo gre, dajo nar več vročine. Mlad les gori scer rad in hitro, pa ne zda toliko za kurjavo. Veliki štori in korenine ne dajo posebno veliko vročine, ker se bolj v oglje spremene, kakor da bi goreli, in veliko obstojnih delov lesa zbeži v podobi dima in se kot saje na dimnik vleže. Les za kurjavo naj se shranuje na suhih in zračnih krajih, in tisti, ki ima na ognjiše ali peč priti, naj se tako seka, da na vsih krajih ob enim gori; polena tedaj ne smejo predolge biti, ker predolgi konci ne zgore popolnama. Pa tudi, kakor je znano, vsak les ni za kurjavo enako dober; po sledeči versti derv se ravna njih vročina: nar več vročine da javorov les, za tem mecesnov, potem bukovo deblo,, za tem borov, po tem zimskiga hrasta, za tem brezov, po tem poletni ga hrasta, za tem bukovih vej, potem smrek, zatem lipov, jelše v in jelov.
[Napraviti, da češplje, slive, češnje in vsako košično sadje hitreje %ori)y naj se po skušnjah na Francoskim zvedenih rodovitne veje drevesa ene pavce (cole) od debla z železnim srednje močnim dratam večkrat terdno ovijejo in oba konca dratii potem močno skup pritegneta. Po tacih prevezah se zamore na ravno tistim drevesu prej in poznej zrelo sadje prirediti. Ker drevesni sok k takim vejam, ki niso prevezane, obilniši priteka, se lahko zapopade, da zavoljo tega sad hitrejši rase in da je 2 do 3 tedne poprej zrel.
(Nikar mišice ali arsenika %a kivino /) Ker je več kmetovavcov iz Štajarskiga kantonsko poglavarstvo v Gradcu prosilo: naj bi se jim licen-cije dale, po kterih bi smeli mišico ali arsenik iz apotek dobivati, ker ga potrebujejo zoper pše-nični snet, da seme ž njo zmešajo, je odbor Staj. kmetijske družbe »a to vprašanje odgovoril, da noben pameten kmetovavec mišice za to ne rabi, ker je gotovo, da nič ne pomaga. Med tem pa se je zvedilo, da ima več gospodarjev na zgornjim Štajarju (mi bi rekli tudi v druzih deželah) strašno nevarno in škodljivo navado konjem in kravam mišice dajati v neumni misli, da mišica, ki je nar huji strup, konje zredi in pri kravah molžo  pomnoži.   Napihne jih,   napihne,   ne   pa
—   310   —
zredi. Tudi vode nični človek se vidi debel, pa kdo bo dal kaj za vodenično debelost! Ravno taka je tudi z mlekarn tacih krav, ki se z mišico pitajo. In kako nevarno je zraven tega tudi to za živino! Če se ji le enkrat mervica preveč da, živino umori. Pa tudi za ljudi je nevarno. Na Bistriškim gradu poleg Krieglaha, kjer so tudi dekle kravam mišice dajale, so začeli delavci bolehati, kterim se je od teh krav mleko dajalo, tako da nihče več ni hotel ne kaplice tega mleka pokusiti. Kravam pa so se zobje majali in napihnjena debelost je berž minula, ko niso več arsenika dobivale. Nikar tedaj mišice nobeni živini K