1926 G O S O m m S t. 9. Mešanje umetnih gnojil za vinosrad. Umestno je mešati umetna gnojila in jih skupno potrositi po vinogradu, kor se s tem prihrani na času in delu. Vendar ni to vselej mogoče, ker se nekatere vrste umetnih gnojil ne dajo zmešati z drugimi, ne da bi trpela škodo. Naj torej navedemo tukaj katera pnojjila se d h.jo med seboj mešati. Poljubno se dajo mešati: Žveplenokisii amoniak s superfosfa-toni, s Tomasovo žlindro, s kalijevo soljo in s kajnitom; apneni dušik s Tomasovo žlindro, s kostnim apnom, z apnom in s kalijevo soljo; superfosiat z žveplenokislim amonia-kom, s kalijevo soljo in s kajnitom; Tomftsova žlindra z apnenim dušikom; kostna moka /. vsemi vrstami umetnih gnojil; kalijeva sol z vsemi umetnimi gnojili, toda večinoma neposredno pred trošenjem; kajnit istotako. ('ilski solitor je najbolje trositi samega v dobi ko trte že rastejo, in to dvakrat v manjših količinah in v presledkih. Metati ne smemo: Žveplenokisii amoniak s Tonuvsovo žlindro; »pneni dušik s superfoefatom in s hlevskim gnojem; apno s kostno moko, s superfosfatom j in s hlevskim gnojem; superfosiat z apnom in z apnenim dušikom; Tomasovo žlindro '. žveplenokislim amoniakom. Da so omeji neprijetno prasenje apne-noga dušika, se priporoča pomešati ga s 40 do 50 kg vlažnega peska na 100 kg gnojila. Piesnoba v kleteh. ^elo pogosto dobimo vina cd naših pesebno manjših vinogradnikov, ki imajo 'Mi po plesnobi. Temu je največ kriv sod, je slabo očiščen, oziroma slabo ohranjen. Toda velikokrat se vino navzame duha po plesnobi tudi po zatohlem prodoru. Kolikokrat opazimo kleti, čijih stene 111 -trop so polne pajčevine, nesnage, pred-Vs m pa plesni. V takih kleteh se kvari Počela, pa tudi vino v njej, zato je naloga jsakega umnega kletarja, da drži svojo !(let c'xto in snažno skozi celo leto. Plesen u sten in stropa se najprej dobro omete s *u"o metlo oziroma odrgne s krtačo. Smeli I® sPravi iz kleti. Nato prezračimo klet ob !ePem vremenu, da se nekoliko osuši. Po- lom zapremo dobro okna in užgemo v kleti Tini 1-1------v/ wnuu in ufigviuv/ » ' ,!ko žvepla ali žveplenih trsk, da se ^a klet napolni z dimom. Vrata in okna jimirao dva dni dobro zaprta, da more v m C(,su žveplenu ki slin ft popolnoma za- | moriti plesnobne glivice. Na to klet prezračimo in pobelimo z apnom, kateremu smo dodali na 5 kg apna 5 d kg boraksa, ki se pa mora prej raztopiti v vroči vodi. Landsberška reneta. Landsberška reneta je kakih 80 let stara sorta nemškega rodu. Zaradi raznih \rlin se je razširila po vsej Evropi. Tudi pri nas je znana že davno, ker jo že več desetletij razmnožujejo in razpošiljajo vse domače in tuje drevesnice. Marsikje se vidijo žc starejša drevesa te sorle, dasi ljudje navadno ne poznajo pravega imana. Plod je srednje debel, včasih celo prav debel, precej okrogel, proti muhi nekoliko zožen. Včasih je podoben dolenjski voščenki. Na drevesu so plodovi zelen-kastorumeni; pozneje, ko se gode, pa bledo porumene. Plodovi, ki so jih obsevali soln-čni žarki, imajo krasno rdeče zagorelo lice. Vsi so posuti z drobnimi, svetlorjavimi pikami. Tu in tam je koža včasih malo rja-sta. Meso je rumenkastobelo, krhko, sočno, okusno, pa brez dišave. Godna je novembra in počaka sočna do januarja, v prav dobri shrambi tudi dalje. Za prevažanje je nekoliko občutljiva, kakor vse sorte z rumeno kožo. Treba je pač nekoliko previdneje ravnati z njo pri spravljanju in vkladanju. V dobro ji moramo pa šteti, ker se plodovi prav enakomerno razvijajo in ni kaj prida izbirka. Tudi bolezni se plodov ogibljejo. Zato je jako prikupljive zunanjosti. V trgovini ima lepo ceno in se lahko proda. Drevo raste jako krepko in zdravo. Žene prav dolgo na jesen, pa vendar ne pozebe izlepa. Na stalnem mestu se odlikuje po čvrsti rasli, tako, da v tem oziru prekosi mnogo drugih sort. V desetih letih se razvije v veliko drevo z močnim deblom in košatim vrhom. Rada pa ima dovolj vlažno zemljo in toplejše lege. V suhih tleh rodi droban sad, ki rad odpade, čc pa je zemlja dobro premokra, je drevo rado rakovo. Vetrovne lege pa dobro prenaša, ker se sad trdno drži na drevesu. Landsberško rcneto prištevamo k zelo rodovitnim sortam. Mlada drevesa kmalu zarode, potem pa so polna vsaj vsako drugo leto. Pa tudi drugače ni nikdar popolnoma prazna. Landsberška reneta je priporočljiva zlasti za take kraje, kjer ji moremo nuditi primerno zemljo in lego. Ponekod po Štajerskem se jako hvalijo z njo in jo smatrajo za najboljšo sorto za nagel dohodek. Cepiči se dobe pri sadjarjih na Štajerskem n. pr. v Rečici ob Paki. Mlado drevje goje vse drevesnice. Sadjarski cepilni tečaji v radovljiškem okraju, katera je prirejal okrajni sadjarski odbor v letošnji spomladi, so uspeli prav dobro. Tečajev se je udeležilo v Ribnem 75 oseb, v Lešah 24 oseb, na Bledu 43 oseb, na Lancovem 34 oseb, na Breznici 45 o-seb, v Ratečah-Planici 42 oseb, skupaj 263 udeleženem'. Na tečajih se je podajal podroben teoretski in praktičen po uk o precepljanju sadnega drevja in o izbiri tistih sadnih vrst, ki so s krajevnega, gospodarskega in trgovskega stališča najbolj priporočljive. Poteg praktičnega preceplja-nja v bližnjih sadovnjakih po udeležencih samih pod nadzorstvom predavatelja, se je na tečajih v glavnih obrisih navajalo k pravilni oskrbi in snaženju sadnega drevja, katero je skoraj povsod po Gorenjskem, posebno pa v občinah Lancovo in Leše zelo zanemarjeno. Na vsakem tečaju se je pre-cepilo vsaj po eno ali več dreves, z uporabo raznih načinov precepljanja. Na vseh tečajih je bilo opaziti pri udeležencih veliko zanimanje za stvar, vsakdo je bil končno zelo zadovoljen, da se je udeležil tečaja. Tečaji so nedvomno dosegli svoj namen, še prav posebno v občinah, kjer je dobiti danes malokaterega ali nobenega posestnika, ki bi že posečal slično sadjarsko prireditev (Leše, Lancovo). Posebno veselje do cepljenja ter ročnost pri delu so pokazali: Zdrav-ko Rus in Janez Vester iz Zagoric, Matevž Pintar iz Grada; v Ratečah pa sledeči: Alojzij Kopavnik, hišna štev. 96, Franc Oman, šl. 80, Anton Kavalar, št. 16, Josip Benet, št. 21. Onim posestnikom iz okoliša Bleda, oziroma Rateč, ki sami niso vešči cepljenja, je priporočati, da zaprosijo enega zgoraj imenovanih sadjarjev, c?a jim pomagajo, oziroma jih poučijo v precepljanju, kadar bo čas za to. Okrajni sadjarski odbor namerava prirejati jh> okraju še tekom letošnje jeseni posebne tečaje za oskrbovanje sadnega drevja in zatiranje sadnih škodljivcev. Žalostno je gledati večino gorenjskih sadovnjakov, da so glede oskrbe skrajno zanemarjeni. Sadno drevje vseh vrst je polno raznih škodljivih lišajev in mahovja, krone «o razraščene kakor pri drevju v najbolj zanikrnem d r v o š c u. Tedaj ni čudno, da tako zanemarjeno drevje slabo rodi, da je slabši pridelek. Oskrba sadnega drevja je na Gorenjskem ledina, katero treba postopno, a temeljilo preorati in razčistiti. S. Licencovanje bikov v radovljiškem okraju se je vršilo letos na štirih krajih, v Lescak, Bohinjski Bistrici, Kranjski gori in na Jesenicah. Licencovalna komisija je obstojala iz načelnika komisije, g. okr. živino-zdravnika, enega zastopnika živinorejcev in enega zastopnika vsaktere občine, prisostvovali pa so tudi za to izvoljeni zastopniki obeh okr. živinorejskih odborov, V LESCAH se je licencovalo dne 14. majnika plemenske bike iz 15 občin, Prigon je bil številen in plemenski materijal v splošnem precej boljši od lanskega leta. Najlepši bik z 29 točkami je bil od Severina Rozmana iz Zg. Otoka, prvovrstna žival, kateri se bi skoraj prisodilo vseh 30 enot ocene. G. Rozman je prevzel tega bika v rejo leta 7l 1924. od okrajnega živnorejskega odbora Ob slarasti 2U leta je b.k danes težak 625 kg ter je razen ma enkos nefia - dortatka naravnost odličnih zivotmh oblik. V BOHINJSKI BISTRICI je bilo licencovanje 17. majnika. Prigon številen, toda žal se je pogrešalo starejših bikov, kar dokazuje, da Bohinjci še danes niso prišli do pravega živinorejskega spoznanja, da namreč ravno starejši biki govedoreji še najbolj koristijo, ker boljše m bolj gotovo podedujejo in dajejo splosno boljša teleta nego mlajši. Zelo kvarno je za bohinjsko živinorejo v obce, da odprodajo kmetje še mlade bike mesarju — ne glede na njih plemensko vrednost. V KRANJSKI GORI e komisja prisodila 29 tečk biku od Janeza Mertelj iz Podkorena (režija živinorejskega odbora), kateri bik bi ob količkaj milejši oceni dobil vseh 30 točk. Je to krasna žival, ki mora služiti za splošne plemenske svrhe do skrajne dobe. Kakor pri drugih dobrih bikih v okraju igrata tudi pri tem biku veliko vlogo dobro po-kolcnjc z očetove in materine strani, kakor tudi rejčeva razumnost in smisel za bikorejo. Ostali biki v Kranjski gori so bili bolj srednje kakovosti. NA JESENICAH je bil prigon zadovoljiv. Zbran je bil razni« -enia prav dober plemenski malerijal, izvzemši par bikov, katerim se ni dalo licence. Licenco\anih bikov v celem srezu Ra-Jcvljica je le!os 79, t. j. znatno več, kakor v lanskem letu. 16 bikov je bilo zvrženih ket nesposobnih, trije so bili premladi. Na \seh štirih licencovanjih je bilo 1 <'. h k o opaziti, da je v bikoreji dejanski napredek že tu. Toda ta napredek še daleč ni to, kar mora gorenjski živinorejec doseči, temveč je to le skromen začetek napredka. Kajti še dolga je pot do večjih in stalnih uspehov, treba še ogromnega in vztrajnega dela, predvsem pa gospodarskega spoznanja in uvidevnosti s strani živinorejcev samih. In končni cilj živinorejskega napredka nam mora biti pač ta, da bomo imeli v naših hlevih enkrat životno zenačen, odličen plemenski materijal, tako glede bikov, kakor tudi glede krav. Posestniki-bikorejci, ki so bili navzoči pri razdeljevanju raznih nagrad, bi se morali iz takozvanega »punktiranja«, to je ocene bika po »enotah« ali »točkah« pač učiti, kak mora biti pravi bik-p 1 e m e n j a k I Zato pa je delil živinorejski odbor podporo strogo na podlagi ocene, t. j. po številu prisojenih enot. Kolikor enot manj je dobil bik, toliko manj je vreden za svoj važni namen. V praktičnem oziru za bikorejce je pomenilo to, ca je dobil bik za vsako točko nad 24 točkami, za katere se je izplačalo enako osnovno nagrado, še po 50 I) i n p 0 -viška, kar bi moralo zdramiti še tako trdno spečega bikorejca, Bik z 29 točkami 81 je dobil v Kranjski gori 650 Din samo od živinorejskega cdbora, a bik s 24 točkami le 400 Din. Občutna razlika! Poleg tega so bili najboljši biki deležni tudi večjih državnih in občinskih nagrad, tako, da so odnesli nekateri bikorejci z licencovanjem po nad 1000 Din raznih nagrad. To je pač dovolj podučno za vse, ki se pečajo z bikorejo v okraju. Bikorejci naj le pridno či-tajo podeljene jim »Zapovedi pravilne b i k o r e j e« in se po njih ravnajo. Uspeh ne bo izostal, ako to store. Izvzemši drž. prispevek v znesku 3600 Din se je raydelilo na letošnjem licencovanju samo okrajnih subvencij in posebnih rej-skih odstotkov — 20.633 Din, z občinskimi nagradami vred 30.433 Din. Več občin, ki še niso prispevale, je obljubilo, da bodo naknadno obdarovale lastne licencovane bike po številu dodeljenih točk. Zgledi pač vlečejo! Vsi tisti posestniki, katerih biki so bili na licencovanju zvrženi kot nesposobni, se resno svare, da teh živali ne pripuščajo k pleme-n e n j u , predvsem pa, da jih nikakor n e dajo s kravami vred na planine, ker se bo postopalo proti tem škodljivcem živinoreje strogo po zakonu. Kazni ne bodo mile! Najboljše bo. da jih dajo posestniki brez odloga »popraviti«, ali da jih odprodajo mesarju. — Cuje se, da je ravno v občini Gorje kljub obstoju tamkajšnje živinorejske zadruge precej zakotnih bikov, ki delajo v dolini in na planini škodo domači živinoreji. Oglašajo se ravno tam živinorejci sami zoper to nadlogo, a nobeden izmed njih nima korajže, da bi te škodljivce naznanil. I Končno se pozivajo vsi živinorejci, da lakoj naznanijo okrajnemu živinorejskemu j cdboru v Radovljici, kadarkoli jim vrže j dobra molzna krava lepega bička, ker odbor potrebuje take odbrane živali za bodeči naraščaj plemenjakov. Kupni oziroma prevzemni pogoji so, kakor znano, zelo ugodni. Če vztrajamo pri započetem delu za napredek živinoreje, bo gorenjsko kmetijsko gospodarstvo, ki temelji v živinoreji, lahko že v doglednem času prav bistveno na boljšem! Drž. ekonom Sustič. Zavarovanje proti toči. Stanje letošnjih setev obeta, da bo žetev dobra in zato mora vsak kmetovalec slkr-beti, da isto tudi spravi pod streho. Kljub velikemu trudu in prizadevanju se mora kmetovalec često boriti proti nepremagljivim elementarnim silam, kakor: mrazu, po-vodnji in suši, katerih se pa žal dosedaj ni mogoče obvarovati. Kazen omenjenih ter redkejših elementarnih pojavov, ki povzročajo kmetijstvu škodo, je iz statistike proslih let razvidno, da je za poljedelstvo najhujši udarec toča, proti kateri se pa lahko ščiti z zavarovanjem. Zavarovanje proti toči je za poljedelstvo ravno take važnosti kakor zavarovanje proti požaru, kajti če uniči toča vso žetev, nima kmet često niti vsakdanjega kruha, da preživi svojo družino. Vsled slabih sedanjih gospodarskih prilik je zavarovanje proti toči tem potreb- POROČNI POSTANI r. (DftK PRESERNOUi!®, nejše. Moder in skrben gospodar ne d, i zato poskusov s samozavarovanjem in smatra skoparenje pri zavarovalnih prem? jah za varčnost, temveč spozna o praJm času potrebo in važnost zavarovanja pr<>ti Da predočimo v zadnjih letih razmah in razvoj te vrste zavarovanj, objavljam« podatke urada za procenitev Škode proti teči v Zagrebu, kateri razjasnjuje, v koliki meri se že poslužujejo poljedelci tega zavarovanja pri zavarovalnih zavodih v naši državi: dinarjev Ime lav. družbe: 1923 1924 1925 ITerccg-Bosna 42,205.31« 59,805.3-51 72,096.866 Jugoslavija 29,152.819 40,265.487 66,800.486 Sava 2(5,100.859 37,041.207 63.439,309 I>unnv 12,504.467 23,898.623 52,263716 Jadransko 32,826.818 44,249.397 48,m^* Rossija Foncier 21,378.583 33,904.060 41.318.53? Slavija 6.402.162 1 8,997.652 26,643.402 Vardar 3,516.725 1 3,766.868 24,963.070 Cioatia 3,076.748 17,873.881 22,299.842 Triglav 4,792.267 11,794.507 13.214.703 Adrija 9,804.040 Skupaj torej v letu 1923 101,521.059 Din, v leiu 1924 301,597.038 Din, v letu 1925 pa 440,992.513 Din. Ti podatki so najboljši dokaz, da poljedelci vedno bolj uvidevajo važno, t in korist zavarovanja zoper točo. 1 Denar. g Vrednost denarja 1. junija t, 1, N curiški borzi je ostal naš dinar nesprcmc njen ter je notiral 9.115 centimov. Tako se tudi tuje valute na domačih borzah v Zagrebu in Belgradu niso znatno spremenile izvzemši francoskega franka in italijanske lire, ki kažejo padajoče stremljenje. Za inozemske devize se je plačevalo kakor sledi: funt šterling Din 276.2, ameriški dolar 56.66, nemška marka 13.53, švicarski frank 10.98, avstrijski šiling 8.03, francoski frank 1.85, italijanska lira 2.13, češka krona 1.68, grška drahma 0.73, bolgarski lev 0.40, rumunski lej 0.23, 10.000 mažarskih kron Din 7.98. Cene. g Ljubljanska blagovna borza. Kupčiji je še vedno v znamenju negotovosti pri' čakovane letine, pravzaprav pod utisoni dobrih vesti, ki obetajo letos bogat pridelek. Zato se kupuje samo toliko, kolikor se nujno rabi. Na ljubljanski blagovni borzi je bilo malo prometa. Plačevalo se je P« teh-le cenah: Pšenica bačka, 76--77 Kg težka, na bački postaji po Din 307.jO « 100 kg; koruza suha, zdrava, postavljena na bačko postajo, po 134 Din, koruza inž«' lanka na slovenski postaji po 165 Din, Mil ruza cinkvantin baranjski na nakladam postaji Din 212.50; ajda, postavljena v v«' gon na slovenski postaji 200 Din; rz, n slovenski postaji 200 Din; krompir bel', n< slovenski postaji, 60 Din; proso rumeno n slov. postaji 200 Din. — Seno polsladK« v balah na slov. postaji 60 Din. g Tržišče z lesom. Kupčija z lesom se je v zadnji dobi nekoliko opomogla; vendar je padec lire v zadnjih dneh neugodno vplival na razvoj in povzročil kratek zastoj, ki se je pa kmalu zopet odstranil, kakor se je lira ponovno dvignila. — Na ljubljanski blagovni borzi se je kupčeval les po sledečih cenah za 1 kubičen meter lesa, postavljenega na mejo ali pa naloženega v vagon na nakladalni postaji, kakor je pač označeno pri posameznih vrstah lesa. Trami monle na nakladalni postaji 220 Din, hrastovi hlodi na nakladalni postaji 420 Din, bukovi obrobljeni plohi, ostrorobi, na meji 900 Din, bukove deske obroljene na meji 560 Din, smrekove in jelkine deske na meji 640 Din, jamski les na meji 200 Din, brzojavni drogi, smreka, jelka, bor na meji 300 dinarjev za komad, bukova drva suha v Ljubljani 19 Din za 100 kg. g Ljubljanski trg. Ljubljanski trg je dobro založen z živil, posebno pa z zelenjavo, ki se pocenjuje od tedna do tedna. Minoli teden so bile v Ljubljani naslednje cene: Meso in mast: goveje meso za 1 kg 15—19 Din, telečje 17—19, svinjsko 22—25, slanina 20—22, mast 25, prekajena slanina 28—30 Din. Perutnina: piščanci komad po 15—18 Din, kokoši 30—35, petelini 30—40. Domači zajci po 15—20. Ribe: za 1 kg: krap Din 30, linj 25—30, šč.'ka 30, postrv 60, klin 15, mrena 15. Mleko in mlečni izdelki: mleko liter Din 2.50—3, maslo surovo 45, čajno maslo 55—60, bohinjski sir 36, sirček 10 Din za 1 kg. M 1 e v s k i izdelki: moka »0« Din 5.75 za 1 kg, >2« Din 5.25, »3« Din 5, ■1 Din 4.50, kaša Din 6—7, koruzna moka Din 3.50—4, ajdova moka Din 8—9, ržena moka Din 5 za 1 kg. Žita in stročnice: pšenica za 100 kg Din 355—365, rž Din 250—280, ječmen Din 230—260, oves Din 225—300, oves Din 225—300, koruza Din 190—200, ajda Din 280—300, fižol 350 Din, grah Din 400—500, leča Din 600 za 100 kg. živina. g Ljubljanski živinski sejem. Ta sejem je bil srednje obiskan in tudi kupčija je bila le srednje živahna. Prignanih je bilo 344 konj, 3 žrebeta, 50 volov, 59 krav, 7 telet in 382 prašičev. Konji so se trgovali po 3000 do 8000 Din par po kakovosti, žrebeta po 800 Din komad. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile: prvovrstni voli Din 9.50, drugovrstni Din 8.50, vprež-ni voli Din 7.50, krave debele Din 6-8, krave klobasarice Din 3.50—5, teleta Din 15—17; prašiči 6—8 tednov stari po 500-600 Din par. Prodanih je bilo 51 konj, 3 žrebeta, 33 volov, 41 krav, 6 telet jn 276 prašičev. — Za izvoz se ni kupovalo. Cene zlasti volom in kravam so padle, ™edtem ko so bile za prašiče bolj čvrste, povprečen padec cen pri govedu znaša 0.50—1 Din za kilogram žive teže. lobro m poceni se kupuje v mauulaldurni trgovini A' & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10 g Živinski sejem v Mariboru 25. t. m. Zaradi deževnega vremena je bil prigon slab in tudi kupčija bolj mrtva. Na sejm je prišlo 15 konj, 8 bikov, 132 volov, 34-2 krav, 17 telet; skupaj 314 glav. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile: debeli voli Din 7.50—8.25, poldebeli voli Din 6.50 do 7, vprežni voli Din 5.25—6.25, biki za klanje Din 6.25—7.25, klavne krave debele Din 7—8.50, plemenske krave 5 do 7 Din, krave za klobasarje Din 3—4.25, mlada živina Din 6.50—7.50. Prodanih je bilo 205 glav, od teh 16 v tlalijo in 14 v Avstrijo. Mesne cene so bile: govedina 8—19 Din, teletina 13.50—20, svinjina Din 7.50—27 za kilogram. g Prašičji sejem v Mariboru 28. t. m. Prignanih je bilo 225 prašičev in 2 kozi. Prodanih je bilo 194 komadov. Kupčija radi lepega vremena živahna. Cene so bile za komad: prašiči 5—6 tednov stari 67.50 do 125 Din, 7—9 tednov Din 150—200, 3—4 mesece Din 350—360, 5—7 mesecev Din 400—450, 8—10 mesecev Din 500 do 560, 1 leto stari Din 1500—1700. kilogram žive teže Din 10.50—12.50, kilogram mrtve teže Din 15—17 Din. Razno. g O kmetijstvu Slovenije. Početkom junija t. 1. izda »Poljoprivredni Glasnik« (Novi Sad) velik zvezek, ki bo posvečen kmetijstvu Slovenije. Zvezek bo bogato ilustrovan. Sotrudniki so najodličnejši strokovnjaki Slovenci. Naroči se po 20 Din (ako se nam denar vnaprej pošlje), najkasneje do 10. junija. Potujoča kmetijska razstava v Breskvi. Nemška kmetijska družba prirejuje vsako leto potujoče kmetijske razstave, ki se vrstijo nekako po dvajsetih mestih Nemčije. Letos od 31. maja do 6- junija se vrši 32. taka razstava v Breslavi Take razstave so prava sestajališea kmetovalcev ne samo iz Nemčije ampak iz celega sveta, da se po-uče o vsakoletnem napredku na polju kmetijstva. N. pr. 1924. leta je to razstavo poselilo nad pol milijona ljudi. O velikosti te prireditve si lahko napravimo približno sliko, če zvemo, da bo letošnji razstavni prostor obsegal nič manj kot 30 hektarjev (53 oralov). Razstava se deli v tri glavne oddelke: živinoreja, kmetijski pridelki in pomožna sredstva in stroji, orodje in stavbe. Samo živine je priglašene skupno čez 2000 glav: konjev, govedi, prašičev, ovac in koz ter mnogo perutnine. Samo nagrade -znašajo 110.000 zlatih mark t. j. okrog poldragi milijon dinarjev. Kmetijske razstave v naši državi. Tekom te jeseni bo kmetijsko ministrstvo priredilo enaist kmetijskih srezkih razstav v raznih mestih naše države. V ta namen je kmetijsko ministrstvo odobrilo potrebna kredite 'za nabavo kmetijskega orodja, strojev in semenja. Ves ta materijal ee bo razdelil v obliki nagrad tistim razstavni-kom, ki bodo s svojimi pridelki pokazali najboljše uspehe. Ob priliki teh razstav se bo obdržala tudi cela vrsta predavanj o r; znili kmetijskih panogah. — Zanimivo je to, da žc drugo leto ni glede te prireditve razstav vpošlevana Slovenija, ki bi lahko marsikaj lepega pokazala. | Čebelarska razstava. Udruženje jugo-slovenskih čebelarjev bo v avgustu t. I. priredilo svoj kongres v Dubrovniku v Dalmaciji. Ob tej priliki se bo uredila tudi če belarska razstava, ki bo zbrala pridelke iz cele države. Kakor slišimo, se namerava tudi Slovensko čebelarsko društvo udeležiti te razstave in pokazati, kakšen med in kake čebele ima Slovenija. Radio na farmah v Ameriki. Farme so ameriška veleposeslva, ki so navadno precej odaijena od mest in železnic ter ležijo večinoma v samoti. Farmarji pridejo le redkokdaj v mesta in tudi pošto dobivajo merda le po enkrat na teden. Za take puščavnike je radio res od velikanske važnosti, zato sa je tudi med njimi prav naglo razširil. K temu je pripomoglo tudi ta-mošnje kmstijsko ministrstvo, ki je že 1920. leta začelo potom radija razširjevati kmetijske novice. Od te dobe se je ta sredstvo hitro udomačilo in zelo razširilo na rmeriških farmah. Glasom uradnih podatkov je bilo 1923. 1. na farmah okrog 145.000 radio-aparatov. Eno leto pozneje Je to število poskočilo na 365.000 in 1925. 1. se jih je cenilo na 553.000. Povprečno število radijevih priprav v posameznem okrožju je poskočilo od 51 v letu 1923. na 204 v letu 1925, terej za trikrat toliko. Ta ogromen porast dokazuje, kako visoko ceni fai mer radio-vesti kmetijskega ministrstva, ki mu vsak dan sporoča žitne id druge cane, mu javlja stanje žetve in sploh' vse take stvari, ki zanimajo kmetovalca. V splošnem je treba tudi poudariti, da kupujejo farmerji rajši boljše, četudi dražje aparate. Taki stroji so namreč bolj zanesljivi in so urejeni tako, da se z njimi sliši lahko tudi na večje daljave. Naravno je, da za farmerja ima radio veliko vefi pomena, kot pa za meščane, za to se tudi trgovci hvalijo, da kupujejo farmerji samo najdražje radio-aparate. — Štiriindvajset visokih kmetijskih šol ima že svoje oddaj« ne postaje za obveščanje o vremenu, setvi in tržnih cenah. Naravno, da se farmerjem ti stroji bogato izplačajo. NIKJER TAKO DOBIIO IN CENO, KOT PRI TEKSTILBHZHRJU JE BLAGO! - Kdor pride v Ljubljano, naj si ogleda cene blaga pri T£ff§T!l, BAZAR JU, NA KREKOVEM TRGU ŠT. 10. ali pa pišite po ceniki Od 25. maja uaprej zopet _za 1/4 znižane cene t_ Ifarno naložite svoj denar v Mzajemni posojilnici u poleg hotela,Union'. Obrestovani nakigodnele. PesoiKa proti vknjižbi ca posestva, proti _paraštvu i. i d.__ M. PeSesnJko trgovina vseh vrst USNJA ter čevljarskih potrebščin na debelo in ra drobno. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 13, ,8a Današnje stanje slov. kmetijstva. Gospodarska in socialna slika. - Napisal Fran Erjavec. Na 1 ha poljedelske zemlje pride pri nas konjev 0.073, ,,ove(I 0.49 in prašičev 0.37. Cc računamo sedaj, da imajo nase kmetije povprečno "s svojega obsega v gozdu in -/, v poljedelski zemlji, vidimo, da imajo posestva 0,1 | do 5 h« kvečjemu konj — govedi 1-6 in prašičev 1'2 .. 5 „ ........0-5 ,. 32 „ „ 24 'O „ 20 „ .. »'- » «' " *Z I 20 „ ........2-4 16-2 „ „ 12 2 Če torej prištevamo k kmetom le one posestnike, ki imajo nad 1 ha zemlje, vidimo, da je tretjina slovenskih kmetov (t. j. onih ki imajo1-5 ha zemlje in katerih je 33%) sploh brez konj'in ima kvečjemu po poldrugo goveje živinče ter po enega prašiča, a naslednja petina (t. j. oni, ki imajo 5—10 ha zemlje m katerih je 18%) ima pa kvečjemu po 3 goveda, dva in pol prašiča ter komaj vsak drugi tudi konja. Vsaj za polovico slovenskih kmetov tedaj lahko rečemo, da imajo komaj za najnujnejšo domačo potrebo (mleko, vprego, gnoj itd.) ali pa niti toliko ne in le druga polovica ima od nje tudi večje ali manjše dohodke, s katerimi krije del svojih izdatkov. Zal, da zaradi pomanjkanja statističnih podatkov ni mogoče natančneje ugotoviti stanja in pomena živinoreje za posamezne naše kmetije, kajti gotovo je, da bi nam tako razmotri-vanje pokazalo vsaj za zadnja leta padajoči pomen živinoreje celo za srednja in večja posestva, kaj šele za mala, kjer eni trije ali štirje repi, ki jih premorejo, pač ne morejo bistveno izpremeniti neugodne slike, ki smo govorili o poljedelstvu. xg, izpremeniti neugodne slike, ki smo jo dobili o našem kmetijstvu, ko smo govorili o poljedelstvu. Dokaže nam pa to trditev tudi razmotrivanje o celokupni slovenski živinoreji. Najvažnejše dobrine, ki jih imamo od živine so te, da nam služijo za vprego In da nam dajejo gnoj, mleko ter meso. Ker so koristi vprege in gnoja vsebovane že pri poljedelstvu, nam ostaneta tu le še mleko in meso. Kakor smo videli že zgoraj, imamo pri nas okroglo 411.000 goveje živine, med katero je krav nekako dve petini, torej kakih 165.000. Ako računamo na vsako našo kravo po 5 1 mleka dnevno, nam da to dobrih 300 milijonov litrov mleka na leto. Za primerno prehrano je treba računati na vsako osebo po lo 1 mleka dnevno, kar bi zneslo okroglo 12 milijonov litrov za vse naše kmetiško prebivalstvo (za vso Slovenijo pa okroglo 190 milijonov litrov); razen tega pa še po 80 i na |e| in na osebo za maslo, smetan sir itd.), kar zahteva za kmetišk! prebivalstvo nadaljnih 53 milijonov litrov (za vso Slovenijo «r milijonov litrov) letno. Iz tega je razvidno, da bi prodal naS kmet, čebi ga uporabil še za krmo 5 milijonov litrov, lahb kakih 122 milijonov litrov mleka letno, iZVo ■/. ili bi ga pa iz Slovenije kakih 20 milijonov liti0y (v obliki mleka ali pa mlečnih izdelkov) v vrednosti 30 milijonov dinarje v. To je seveda le račun, ki je pa jako oddaljen <>d dejan-skega stanja. Zaradi nedostatkov organizacije našega mlekarstva kmetje po oddaljenih krajih svojega mleka sploh ne morejo vnovčiti, s čimer odpadejo seveda tudi vsi to-zadevni dohodki. Nekaj dohodkov daje mlekarstvo le kmetom v okolici mest in industrijski h kraje v ter tam, kjer delujejo mlekarske, sirarsko in podobne zadruge, (ločini ostanejo mnogi milijoni litrov nevnovčeni. To vidimo tudi iz podatkov o izvozu našega mleka, kajti mesto zgoraj navedenih 20 milijonov litrov, ki bi jih lahko izvozili letno, smo prepeljali 1. 1924. če/, inejo komaj kakih 10 milijonov, zadnje (•ase pa iz vzrokov, o katerih bomo razpravljali še pozneje, niti toliko ne več. Enako nimamo tudi skoro prav nobenega z voza sira in drugih mlečnih izdelkov. Tako torej vidimo, da zavzema mlekarstvo v celokupnem današnjem kmetijstvu razmeroma majhno mesto in da krožijo v tem pogledu pogosto popolnoma napačna mnenja. Nekaj rednih dohodkov daje mlekarstvo le srednjim in večjim kmetom v okolici mest in industrijskih krajev ter tam, kjer delujejo tozadevne zadruge, mali kmetje in kmetje po oddaljenejših krajih pa nimajo od njega skoro nobenih ali pa le prav malenkostnih dohodkov. Drugi del koristi, ki jo imamo od živinoreje, je prireja. Kaka točna statistika je tudi v tem pogledu danes pri nas še sploh nemogoča, a vsaj približno sliko bi dobili, če računamo, da more dati kmet iz hleva vsako leto okroglo 20 '/(s ali V5 goveje živine, kar bi zneslo v Sloveniji pri stanju govedi leta 1924. okroglo 82.000 samo •y1 kg govejega mesa mesečno, kar bi zneslo za vse kmetiško prebivalstvo letno dobrih G milijonov kilogramov, za vse prebivalstvo Slovenije pa okroglo 0.5 milijonov kilogramov. Iz tega je razvidno, da priredi naš kmet letno okroglo 6.-1 milijonov kilogramov mesa več nego pa potrebuje zanj in da bi ga lahko celo izvozil iz Slovenije I c t n o okroglo 3 milijone kilogramov a 1 i 20.000 glav. 'šmsm&^mSašmMm 8 IjiiuR-i prvovrstni. Ccuo najnižjo, JfliiKtvn 2 leti. Vsa mula uopr.ivll.-i se tzvi-šs tnkoj. Pozor igralci na Mirni! Kdor Seli . jun. do 5. juliju 192«. F- Kuder, izdelovatelj harmonik POSTAJA DRENOVOHI0 - VRHNIKA Poštenega mizarskega VAJENCA iprejmc Jos. Žagar, mizar, Dravlje pri Ljubljani. Pozor, krojači, šivilje in ncSivilje ! Krojna šola, Sari trg 19. Dne 7. junij« nov teža) za kroiače, šivilje in nešivilje. Lahko razumljiv preizkušen kroj, lako da se ga lahko nauii vsak krojač, Šivilja in nešivilja z dežele. Uspeh garan-tiran. Pouk polom pošte. Revnejšim tečaj ceneje T Denar prihraniti si je najlažje, ako kupiS poceni DOBRO BLAGO, kar zanioreš pa le v trgovini JOS. SENICA — DOMŽALE kjer je velika zaloga vsakovrstnega manufaktur-nega blaga, velika izbira moških in ženskih što-fov, zaloga vse vrste železa, železnine, vse vrste špecer. blaga, koruze, moke; stalna zaloga najboljšega cementa iz Splita in Trbovelj, zaloga umetnega gnojila superfosfat itd. — Zaloga najboljših sivih KOS z jamstvom proti zameni po preskušnji, zaloga slavno znanih pravih turških in raznih kos, brusnih kamnov, pravi bergamački po močno znižanih cenah! Najpopolnejši ST0EWER šivalni stroji l» Uvilj«, krojač« iS čevljarje ter tft vi »k i nabavil« •tro|, ogiajtu >1 to izrednoat pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana Sclenburfl. ul. 6/1. BrtzpUita pouk, iS ltlno |«mtro. 7latnilfP T ZLATOROG - teipcnlinOTcu I.ICHHIIVC „,;]„ so na5ij daljc; aosp, Ackov;t. Jelendol pri Doknji vasi; Helena Dolinar, goslil-nitarku, Notranje Gorice; gospa Huit, Gorn:» Radgona; gospa Bobek, Ptuj; gospa Viki Pogan)', Čakovec; gdč. Angela Smole. Šmarje št. 15; Faol Poljanšek, Gor. Logatec 11; gospica Marija 'torej, Kreka; Marija Jenko, Zgor. Brnik pri Cerkljah; Ana Pcternelj, Bislrica-Podbrezjv; Ivam Majhenič, Maribor - Studenci, Kralja Petra c. 20; Lizi Dreml, St. Tomaž pri Vojniku. - Tovarna »Zlatorotf« jo prejela dalje tole zanimivo plimo: • Desctorica Slovencev-rckrutov 2. čete iol, bataljona glavne auto-koniande v Beogradu sc nal''?' nejc zahvaljuje za prav dobro došli zlatnik, smo ga našli te dni v kosu Vašega izbornega CH- tnrrtd.mil:, Lal^mri, L 11 r> i I i Mri' ll odhodom K smo ga nasu le ani v kosu vašega ' torog-mila, katerega smo kupili pred odhodom " vojakom. Obrnili smo ga v najboljši namen. KaDU. kupovali in priporočali bomo vedno Vaše — ___: t _ I c ___\7in terpentinovo milo! S in devet tovariše pozdravom: vase — Vinko Kržišnik 3oW HrOnOP se lak°i sprejme za krojaško obrt ucenec poštenih staršev. Vsa oskrba v h i Učna doba po dogovoru. - JOŽE JANC, kroja-'«' mojster — Senično, pošta Križe na CorenisK^ IIPPIIPP sc »prejme « 2 bK ULCIIKL Hrana in stanovanji v higi.■ - pove upravništvo »Domoljuba« pmJJJJ^,.. ————————————————---- po^fjC Učenca *» čevljarsko obrt sprejmem. — r GACNIK Čevljarski mnj.ter, Velike Lašč« S