mmmtmitmtmtmmmmmttm AMUTCAN KHW*- FAPKS PRENT1D J.N SLOVEN* LAN(;iJA(,S mmmrnmmmttmmMs^ttspntt AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY ttttmrnmrnttt ISiUKB MONDAY W1DNES10A* FEIDAY rmmimmtiR-mtirtamtomm« "AttWtftltt l§0ttt£" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 27. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MARCH 6th, 1025. LETO XXVII.—VOL. XXVI! Kdo je Coolidge? ZANIMIVI PODATKI IZ NJEGOVEGA PREJŠNJEGA ŽIVLJENJA. TRGOVSKO DRUŠTVO JE ZAČELO Z ŽIVAHNIM DELOVANJEM. Sedaj ko je inavguriran predsednik Coolidge, je potrebno, da se zve nekaj iz njegovega življenja. Calvin Coolidge je bil rojen dne 4. julija, 1872, torej je star 53 let. Rojen je bil v Plymouth, Vt. V ljudsko šolo je hodil v domači vasi, kot navaden far-marski sin. Višje šole je zvr-šil na Amherst College, leta 1895. Leta 1897 je postal odvetnik in začel prakticirati. Leta 1899 je bil izvoljen za councilmana, v Northhampton, Mass. in je bil to njegov prvi politični urad. Leta 1900-01 je bil mestni pravnik v istem mestu. Leta 1903 je bil izvoljen za clerka na sod-niji. Leta 1904 je bil načelnik republikanske stranke v Northampton. 4. oktobra, 1905, se je poročil z Grace A. Goodhue v Burlington, Vt. V letih 1907 do 1909 je bil državni poslanec. Leta 1910 je bil izvoljen za župana v Northampton. Leta 1912 in 1913 > je bil državni senator. Leta 1914 in 1915 je bil predsednik državnega senata. Leta 1916 in 1917 je bil podgoverner države Massachusetts. Leta 1919 in 1920 je bil zvoljen govern er jem. Leta 1920-1923 jcT'fril pudp'rectsedn ik Z j e d i-njenih Držav, in 3. avgusta, 1923, je radi smrti predsednika Hardinga postal predsednik, dne 4. novembra, 1924 je bil izvoljen predsednikom, in 4. marca, 1925, je slovesno prisegel. Opaziti je, da 4. dan v mesecu igra ulogo v življenju Cooli.dga. Rojen je bil na 4. dan, poročil se je četrtega, 4. novembra je bil izvoljen, itd. -o- — Pišejo nam: Kdo je bil na svetu prvi mož? Adam — kaj ne! No, kdo je bil pa na svetu "poslednji mo^?" — Gospod Petelin — pa ne kokoš! Bilo mu je tako ime, in on je mislil, da> je, pa je bil. Vsi drugi so šlape. Pod naslovom: "Poslednji mož", se bo priredila v nedeljo .zelo poučna igra, posebno za prepirljivi zakonski par, z zelo smešno vsebino. Zato naj collinwoodski Slovenci in Slovenke ne zamudijo pose-titi predstavo v nedeljo zvečer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Igro priredi članstvo dr. Soča, ki bo zabavalo občinstvo med dejanji s petjem. Pevsko dr. Soča namerava v kratkem pričeti s poukom mladine v petju. Prijazno se vabijo društva, kate-rim je tudi "Soča" sodelovala ob njih prireditvah. Vzdrževati petje vzame mnogo časa [n truda, katerega vspeh sliši pa vsakdo, kdor je navzoč pri prireditvah. Vstregli boste sebi ter storili svojo dolžnost, ako posetite igro "Poslednji mož", v nedeljo zvečer. • Plačajte svoje račune za plin v našem uradu najkasneje do torka, 10. marca, do L l're popoldne. Pozneje je Prepozno in zgubite obresti. ■ Dr. Žužemberk priredi v nedeljo, 15. marca v Grdinovi dvorani veselico. V torek zvečer je imelo društvo St. Clair Merchants Improvement Association svojo redno mesečno- sejo, katere se je udeležilo jako lepo število članov, znamenje, da se zanimajo za napredek naselbine. Društvo se je sedaj na novo organiziralo in obljubuje živahno delovati. Raditega so vabljeni vsi trgovci, da gotovo pristopijo. Prispevek je samo $5.00 za celo leto, kar je malenkostna 'svota. Trgovci so nekako moralno dolžni, da se ozirajo po potrebah naselbine, da iz-posljujejo napredek in ko-modnosti za ljudi. To hoče društvo spolnovati. St. Clair Ave. in sicer v slovenski naselbini najprvo, je dobila krasno ulično razsvetljavo po prizadevanju trgovcev in lastnikov hiš, ki morajo raditega plačevati prihodnjih pet let visoke davke, toda korist ima pa skupna naselbina. Precej velika potreba v naselbini je javna čakalnica in toilet nekje na 55. cesti. Stotine in stotine ljudi ima opraviti na 55. cesti in St. Clair Ave. vsako uro po dnevu, in pravilno je, da se postavi tam javna čakalnica z vso opremo, kot so v takih čakalni-|cah. Trgovsko društvo se je zavzelo za to. Na vrsti je pa še mnogo drugih predlogov, o katerih se bo razpravljalo in se jih skušalo uresničiti. Naselbina mora napredovati, in živahnemu sodelovanju trgovcev z mestno vlado in ostalim občinstvom se bo posrečilo, da napredek tudi pride. V svojem govoru je obljubil, da bo varčen, da bo znižal davke in da bo deloval za sporazum vseh narodov sveta. Washington, 5. marca. Calvin Coolidge je sedaj predsednik Zjedinjenih Držav po svoji lastni veljavi. Eno leto in pol je bil predsednik, ker je nadomestova! pokojnega Hardinga, včeraj pa je bil .zaprisežen kot pravi predsednik za prihodnja štiri leta. Ogromne množice naroda so se pojavile v Washing-tonu, da so priča zaprisegi novega predsednika. Zaprisega ni bila tako slovesna in spremljana s svečanostmi kot druga leta, vendar je bil trenutek jako slovesen. Po zaprisegi je imel predsednik Coolidge javen govor, v katerem je razvil smer svojega delovanja za prihodnja štiri leta. Coolidge je pov- j£vv • - j , — Računa se, da je preteklo sredo slišalo kakih 20.000.000 oseb v Ameriki govoriti predsednika Coolidga, ko je bil zaprisežen. Razne radio postaje v velikih mestih so bile medsebojno zvezane, in tako je govor lahko poslušal vsak, kdor ga je hotel. — Angelina Manino, 15 letno dekle iz Clevelanda, ki je pred več tedni ustrelila Tony Valore, ker ji je vzel čast, ne pride nikdar pred sodnika radi omenjenega umora. Mladinski sodnik Adams jo je poslal v sredo v Columbus, kjer je bila izročena nekemu mladinskega zavodu. Oče Angeline je bil ustreljen pred šestimi leti, in ljudje pravijo, da ko je bila Angelina še otrok, jo je oče učil, kako se strelja z revolverji. — V torek, 10. marca, se vrši redna seja direktorija S. N. Doma. Ker je na dnevnem 1 redu več važnih točk, se pričakuje, da bodo vsi direktorji navzoči. — Ona društva, ki imajo še 1 vstopnice za plesno veselico, ki se je vršila 28. febr. so pro-šena, da jih gotovo vrnejo do I sobote, 7. marca tajniku S. N. Doma, da bo mogel za-; ključiti račune. — Redna mesečna seja Slov. Narodnega Doma v New-burg hu se vrši v torek, 10. marca ob 7. uri zvečer. © Waltnger Phot.j. Cliicafio ^ CALVIN COOLIDGE darjal v svojem govoru, da si bo prizadel vse, da bo njegova vlada skušala kolikor mogoče znižati davke ter delovati za svetoven mir in sporazum med narodi. Ta dva cilja je Coolidge najbolj pov-darjal, ko je stopil na tribuno na vzhodnem koncu kapitola, potem ko je že drugič bil zaprisežen kot predsednik Zjedinjenih Držav. Govor Coolidga je bil sijajen, ne toliko po krasnih besedah kot pa v iskrenosti in veliki ljubezni do ameriškega naroda, ki je odsevala iz njegovih besed. Povdarjal je ponovno, da naj ameriški narod zaupa, da stoji pred neposrednim blagostanjem. "Mi smo bili Amerikanci," je govoril predsednik Coolidge, "in hočemo, da postajamo vedno bolj ameriški. Ako smo mi sploh kako dedščino dobili, smo dobili dedščino amerikanizma. V amerika-nizmu obstoji naša prihod-njost. "Ako pa hočemo biti izrecno amerikanski," je nadaljeval Coolidge, "tedaj moramo pojem amerikanizma tudi obvladati v širokem pomenu besede, da moremo zadovoljiti opravičene želje civiliziranega in naprednega naroda, ki je odločen, v vseh svojih odnošajih voditi vestno in versko življenje. Mi ne moremo priznati, da bi se omejili samo na besede in fraze. Gledati moramo vselej na glavne stvari. "Dobro store vsi Amerikanci, ako se ne dajo zapelja- ti od misli izolacije in zaplet-Ijajev. Take misli pridigajo pacifisti in militaristi. Fizični sestoj zemlje nas je ločil od ostalega sveta, toda skupno bratstvo narodov, najvišja postava našega življenja, nas je zvezala z neločljivimi vezmi vsega človeštva. Naša dežela ima napram vsem drugim deželam sveta le miroljubne načrte, toda pri tem ne smemo pozabiti na vojaško moč, ki naj bo tolikšna, kakor odgovarja časti in varnosti tako velikega naroda kot je ameriški. Pri tem pa mora ves svet vedeti, da naša vojaška moč nikogar ne ogro-žuje, ampak je samo predmet varnosti in miru. "Da dosežemo ta cilj," je rekel predsednik, "mora vlada držati se gotovih smernic. Kar se tiče naših notranjih, ameriških razmer, mora vlada predvsem gledati, da zna hraniti, in mnogo hraniti, drugič pa mora vlada gledati, da na vsak način zna znižati davke. "Jaz sem bil vedno za varčnost," je nadaljeval Coolidge, ne radi tega,, ker hočem denar hraniti, pač pa ker hočem ljudi hraniti. Možje in ženske te naše dežele, ki trdo delajo, oni s svojim denarjem vzdržujejo vlado, oni nosijo vse stroške. Vsak dolar, ki ga vlada ponepotre-; bnem zapravi, pomeni, da je vaše življenje- toliko slabše. Vsak dolar, ki ga skrbno shranimo, pomeni, da je naše življenje toliko bolj bogato. Načrt hranitve pri vladi pomeni, da se vaši davki znižujejo, kar se je dognalo lansko leto. In davki se morajo še znižati, in prav lahko se znižajo, ako vlada vztraja pri svojem programu hranitve." Predsednik se je izjavil proti visokim davkom, ker konečno ničesar ne koristijo ne vladi, ne narodu, ker visoki davki so slabi za deželo, in ker so konečno nepošteni in krivični. Dežela je v tem pogledu že dala svojo sodbo. Mi bomo gledali, da se po tem ravnamo." Glede ameriške politike napram inozemstvu je izjavil predsednik Coolidge, da Amerika napram inozemstvu ne goji druzega kot mir in dobre želje. Ponavljal je, da se mora Amerika pridružiti svetovnemu razsodišču, ponavljal je, da mora biti Amerika na čelu gibanja, da se svetovne države kolikor mogoče razorožijo, in da se udeležuje svetovnih konferenc, kadar je od njih pričakovati kaj koristnega in važnega. Nadalje mora biti Amerika povsod zraven, kjer je treba tolažiti bedo človeštva. Toda ena fočka, katero si moramo zapomniti, je rekel predsednik, Mi bomo pomagali samo onim narodom, ki si znajo sami po. magati. "Naša uprava", je dejal predsednik, "je dobila od naroda jasen mandat. Naroc želi obdržati neodvisnost in svobodo in svoje premoženje sam upravljati, ne pa oddati upravo premoženja vladi. Predsednik je končal svoj govor sledeče: "Amerika ne išče nobene svetovne države, ki je zgrajena na krvi in na sili. Mi nimamo skušnjav, da bi hodili ropat na oddaljena obrežja. Legije, ki jih Amerika pošilja po svetu, niso oborožene z meči, pač pa s križem. Amerika nima drugega cilja kot zaslužiti si naklonjenost vsemogočnega Boga!" Dočim je bil Calvin Coolidge slovesen in miren, ko je prisegel in potem imel svoj govor, je pa bil novi podpredsednik Zjedinjenih Držav, Dva blazna brata STA SE ZAPRLA V HIŠO IN STRELJATA NA ŠERIFOVE POMOČNIKE. ©E-L-Kuy niuto.Evanston.Ili- CHARLES DAWES Bellefontaine, Ohio, 4. marca. Dva brata, Harry in Ray Wren, stara približno 50 let, sta tu hipoma znorela, zaprla sta se v svojo hišo in zabarikadirala ter streljata na vsakogar, ki pride blizu. Šerif Wooley je pripeljal celo četo pomočnikov, da se jim kako posreči spraviti blazna brata iz hiše. Državni pravnik Goodwin je naročil pomožnim šerifom, da odidejo v Columbus in prinesejo s seboj plinove bombe. Obleganje Wren stanovanja se je začelo pretekli pondeljek, ko so prišli tja pomožni šerifi, da primejo oba brata in jih odpeljejo v blaznico. Brata sta šerife sprejela s puškami. Oba brata sta sinoči pobegla iz hiše, popolnoma oborožena, zasedla avtomobil in se peljala v mesto, kjer sta kupila dovolj nabojev za svoje puške, nakar sta se vrnila zopet v hišo na farmah, ne da bi jih farmarji, ki so obkolili hišo, mogli prijeti. Oba brata sta postala nervozna in čmerna, ko jima je pred dvema letoma mati umrla. Njih tretji brat in sestra sta morala pobegniti iz hiše, ker nista bila varna življenja. Jutri se je odločil šerif rabiti plinove bombe, če ne bosta prostovoljno prišla iz hiše. Poznejša poročila nazna-jajo, da je bil eden izmed bratov ustreljen od pomožnega šerifa, in je pozneje v bolnici umrl. Drugi brat se je potem podal prostovoljno in so ga odpeljali v ječo. Zginula učiteljica TISOČE LJtJDI IŠČE MLADO UČITELJICO, KI JE ZGINILA. Warren, Ohio,.4. marca. To mesto je silno vznemirjeno. Pred 19. dnevi je nenadoma zginila iz mesta 24 letna lepa učiteljica, Betty Jean Britt, in kljub vsemu iskanju in poizvedovanju je še do danes niso mogli najti. Raditega je bila sklicana skupna seja vseh mestnih uradnikov in vseh prebivalcev mesta, da se sklenejo koraki, kaj je treba narediti, da se dekle najde. Mestni prebivalci so nabrali že $4000, da se iskanje za zginulo učiteljico nadaljuje. Ker je bila učiteljica precej atletična, se dvomi, da bi jo kdo s silo odpeljal. Mogoče je sama odpotovala, mogoče je bila kje skrivej umorjena. Onega popoldneva, ko je zginila, so jo videli korakati okoli 5. ure popoldne proti železniški postaji. Istega dne je učiteljica potegnila iz banke tudi $25.00. Od tedaj niso več slišali o njej. Charles Dawes, precej glasan in nemiren. Govoril je takoj po prisegi tako viharno, da so se senatorji okoli njega nemirno spogledovali. Ustava Zjed. Držav namreč pravi, da je podpredsednik predsednik senatske zbornice. Dawes je takoj v začetku govora izjavil, naj si senatorji zapomnijo, da je bil on izvoljen od naroda, ne pa od senatorjev. Raditega je njegova dolžnost zahtevati reforme, ki odgovarjajo modernim časom. Dawes je govoril tako viharno, da je celo krotki Calvin Coolidge, ki je sedel v bližini, postal rdeč v obraz. Senatorji v bližini so bili vsi iz sebe,, gledali so nemirno okoli, dočim so se njih tovariši iz poslanske zbornice pritajeno smejali. Mnogo senatorjev je bilo kot pana-nih. Videti je, da pri prvi seji senata, kjer bo predsedoval Charles Dawes kot podpredsednik Zjed. Držav, bo prišlo do ostrega in odprtega boja med Dawesom in med senatorji. Senator Pat Harrison, demokrat, je izjavil, da senat absolutno ničesar ne bo ostal dolžan podpredsedniku. I Charles Dawes je napadel senat vpričo vseh zbranih senatorjev in poslancev, vpričo ! predsednika, članov najvišje sodnije in zastopnikov vseh vlad, ki se nahajajo v Wash-ingtonu, in ki so prišli k ceremoniji v sijajnih uniformah. Najprvo je Dawes govoril, da bo prijazen, pošten in po-' gumen ob vsaki priliki. Da ne bo nikdar prestopil svojih dolžnosti preko ustavne mere. Potem je pa napel žile, dvignil glas, in z vso močjo zakričal v zbornici: "Podpredsednik raditega, ker ni izvoljen od senatorjev, pač pa od ljudi, ima pravico izraziti svoje mnenje glede reform, ki so potrebne. Senat ima danes postave in določila, ki nič ne koristijo narodu kot celoti, pač pa so le v korist posameznih senatorjev. Pri tem so se prezirale pravice naroda. Danes ima senat določilo, da more en sam član ustaviti vse postavodajalno delo, ako njemu kaj ne prija. Na ta način si lastijo senatorji večje praviče kot jih ima predsednik." Demokratski senatorji, ki so v manjšini, so se silno smejali pri teh besedah. Senator Reed iz Missourija, se je tolkel po nogah od smeha in si brisal oči ter glasno kroho-tal, dočim je podpredsednik Dawes z rokami mahal po zraku in govoril s skrajno ; napetim glasom. Tudi se je senatorjem zameril Dawes, I ko je slednji zaprisegal nove [senatorje. Navadno se to slovesno godi, toda Dawes je zapovedal gradniku, nij pripelje "cel bunch" senatorjev, katere je hitro zaprisegel, potem pa zapustil senatsko zbornico. Gotovo je, da bo raditega prišlo v senatu v kratkem do zelo hudih spopadov. ZAHVALA. Direktorij Slovenskega Narodnega Doma v Cleve-llandu, Ohio, izreka iskreno i zahvalo vsem društvenim skupinam in posameznikom za sodelovanje pri koncertu in gledališki predstavi ob proslavi obletnice otvoritve S. N. Doma, kakor tudi drugim neumornim delavcem in občinstvu, ki so skupno pripomogli do sijajnega uspeha. Se enkrat vsem prisrčna hvala. VELIKANOč! Ta lepi praznik je skoro pred durmi. Še dober mesec, pa se bomo veselili s piruhi. Ali ne mislite, da je ob takih prilikah prav, da se spomnite svojcev v stari domovini? Za en ameriški dolar je tam že dosti piruhov. Za točno in zanesljivo postrežbo pri pošiljanju denarja v staro domovino, se obrnite na banko The North American Bank. Prepričani ste lahko, da bo vaš denar v najkrajšem času dospel v staro domovino. — Državna zbornica je v sredo sprejela "oslovsko postavo", katero je predlagal senator Bender iz Clevelanda. Senator Bender sicer ni osel, pač pa zelo brihten človek, toda postava se imenuje "oslovska", ker prepoveduje dirkanje oslov za nekim pokopališčem v Grove Spring pri Cincinnatiju. — V sredo ponoči je neki policist našel pred hišo na 12. cesti blizu St. Clair Ave. truplo nekega lepega, toda nezavestnega dekleta. Dekle je bilo zlorabljeno, in je radi napada zgubilo zavest in spomin. Niti ne ve, kako se piše. — Ali ste že dobili najnovejšo knjigo pesmi Ivan Zor-mana? Oglasite se v našem uradu. Prodajamo jih po $1.00 komad, po pošti 10c. več. — Umrl je Frank Jerančič, na 14700 Thomas Ave. Počivaj v miru! Napredek naselbine Coolidge zaprisežen kot predsednik. "Ameriška Domovina" (AMERICAN HOME) ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND T® ID Al NAROČNINA Za Ameriko................?4.00 Za Evropo ---------------- 55.50 Z & Cleveland po poŠti____$5. Fcsamexna Iterilka____Sc Vsa pisma, dopisi in denar naj m poiilja xa A»«rlik« Domortas 6117 St. Clair Ave., N. E. Clmlud, Ohie. Tel. Randolph 628. JAMES DEBEVEC, Publisher, LOUIS J. PISC, Siitn Read by 25.000 Slovenian« in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American Is rjirit—Foreign in iaagaage raly. Entered as second class matter January 5th, 1109, at the jte*i effi«e at Cleveland, Ohio under the Act »f March 8rd 187», No. 27. Fri. March 6th, 1925. Nezakoditi priseljenci in prvi papir. Tajnik Dela Davis je obvestil senatorja Johnson iz Ca-lifornije in poslanca Johnson iz Washingtona, ki sta načelnika senatnega oziroma zborničnega odseka za priseljevanje, da se v naturalizacijskem uradu nahaja 1,960 prošenj za "prvi državljanski papir, vloženih s strani inozemcev, ki so — kakor zdi — prišli v Ameriko nezakonitim potom. Te prošnje so bile vložene od 15. avgusta 1924 naprej, in prosilci trdijo v njih, da so prišli v Združene Države nekdaj med 3. junijem 1921 in 30. unijem 1924, torej pod kvotnimi zakoni od 1. 1921 in 1922. Izmed teh strank 1,735 je bilo prijavljenih priseljeniškemu uradu v svrho, da izda proti njim deportacijsko povelje, in ostale bodo prijavljene, čim se dovrši preiskava: V 1,249 slučajih ni pregledovanje ladijskih manifestov in priseljeniških zapisnikov pokazalo, da so bili dotičniki zakonito pripuščeni v Združene Države. V 414 slučajih je šlo za judi, ki so prišli kot člani iadijskega moštva in so bili kot taki začasno pripuščeni v svrho ponovnega vkrcanja v inozemstvo ali pa ki so bili pripravljeni kot mornarji — de-zerterji. V 280 slučajih je šlo za ljudi, ki so bili začasno pripuščeni v Združene Države, mnogi kot prihajajoči na začasen obisk. V 7 slučajih je šlo za ljudi, ki so bili že poprej izključeni in ki so zopet prišli, to pot brez inšpekcije. Tri prosilci so baje priskrbeli oblastno dovoljenje za vstop potom goljufije in štirje so bili prišli izven kvote kot nastav-Ijenci diplomatičnih zastopnikov inozemskih dežel. Od kar je stopil v veljavo novi priseljeniški zakon, je 7,033 ljudi, ki So prišli v Združene Države po 1. juliju 1924, zaprosilo za "prvi papir". Preiskava je dognala, da za 101 izmed teh ni bilo mogoče najti nikakega uradnega zapisa o zakonitem prihodu; 90 jih so bili mornarji, začasno pripuščeni ali dezerterji in 60 začasno pripuščeni potniki. Tudi teh 253 slučajev je bilo prijavljenih priseljeniškemu uradu v svrho deportacijskega postopanja. Toliko o poročilu departmenta za delo. Treba namreč znati, da oni, ki so prišli v Združene Države po 3. juniju 1921, ne dobivajo več "prvega papirja" takoj, čim prosijo zanj, marveč da, ko vložijo svojo prošnjo za prvi papir, oblasti preiskujejo, da-li je dotičnik prišel zakonitim potom, in še le potem, kadar so se o tem prepričale, mu izdajejo 'prvi papir". Ako se dokaže, da se dotičnik nezakonito nahaja v Združene Države, je prijavljen priseljeniškemu uradu v svrho deportacije. TRAGEDIJA MLADE UČITELJICE. V Arandjelovcu v Srbiji se je zgodil v pondeljek zločin, ki je v mestu in okolici vzbudil mnogo 'večje zanimanje, kakor rezultat volitev. Mahoma se je zbrala velika množica ljudstva v bukoviški osnovni šoli, da vidijo, na kako grozen način je bila umorjena mlada učiteljica Bojana Petrovič. Preteklo leto je bila imenovana za učiteljico v Buko-viku pri Arandjelovcu mlada Bojana Petrovič iz Sombora. Kot hčerka somborskega svečenika je izvršila tamkaj učiteljišče, bila dve do tri leta učiteljica v Vojvodini, prošlo leto pa je bila prestavljena v Bukovik, kjer se nahajata njena sestra in zet; Radovič, lastnik hotela v bukoviškeni kopališču. Ker je šola v neposredni bližini kopališča, je stanovala Bojana pri svoji sestri in zetu. Mlada Bojana si je kmalu pridobila srca vseh domačinov in je uživala daleč na okrog velik ugled. Začetkom letošnjega leta je bil imenovan za učitelja v Bukoviku Sava Pavnovič, bivši učitelj v mačvanskeifi Metkoviču. Sava je že človek v letih. Prekoračil je 40 let in je že 14 let oženjen. Ima dva sina gimnazijca. Zato je tudi dobil mesto v Buko-vici, da bi mogel šolati svoja otroka v aradnjelovski gimnaziji. Njegova žena Jeleni je iz jako bogate rodbine. Živela je s svojim možem v srečnem zakonu, dokler ni prišel za učitelja v Bukovik. Tu je našel učiteljico Bojano. Po značaju jako blag in tih člo- jvek, je bil izredno ljubeznjiv z njo. Dobro poznavajoč težaven položaj mladih učiteljic, ji je šel na roko kjerkoli in kadarkoli je mogel in bil njen tovariš in zaščitnik. Niti sanjalo se mu ni, da bo morala Bojana ra^di njegovega tovarištva v smrt. Pavnovičeva žena Jelena ni mogla razumeti, da bi bilo | prijateljsko in uslužno obnašanje njenega moža napram Bojani navadna kolegijal-nost. Postala je ljubosumna in vedno bolj vznemirjena. Ko pa je Sava vedno češče pričel spremljati mlado učiteljico po kopališkem drevoredu in vedno pogosteje izosta-jal ponoči, je ljubosumnost Jelene prispela do vrhunca. Bila je prepričana, da ima Sava intimne odnošaje z učiteljico, ni pa imela poghma, da bi se o tem prepričala. V sumnji jo je utrjevalo še dejstvo, da n jen mož ni hotel položiti računa o gotovih vsotah denarja. Sava pa ni izo-stajal ponoči radi učiteljice, ampak le radi igranja na karte. Dolga-leta svetovne vojne so ga namreč napravile za strastnega igralca in tako je prebil cele noči v kopališkem hotelu pri kartah. Lepega'dne mu žena razkrije svoje misli .in pove v obraz, da dvomi o njegovi poštenosti in zvestobi. Istočasno'se je porodjla v njej tudi misel po osveti. V soboto je odpotoval njen mož v Plaskovac za predsednika volilnega odbora. Jele-:na je ostala sama z otrokoma |doma. Mjnula je nedelja. V pondeljek je prišla učiteljica Bojana, kakor običajno, radostnih lic, kipeča od mlado- sti, v šolo. Hrup otrok v so-'sednji upraviteljevi uči,lnici jo je oviral pri delu. Šla je zato, da jih pomiri. Morala pa je pri tem skozi hodnik. Proti pričakovanju so bila ta dan vrata sredi hodnika, ki ločijo učiteljevo stanovanje od učilnice, na stežaj odprta. V drugi polovici je sedela Jelena. Bojana se ji je lju-beznjivo približala in jo vprašala, kaj dela. Ta ji je odgovorila, da nekaj šiva in jo prosila, naj se ji približa, da ji nekaj pokaže. Bojana ji je v resnici sledila v njeno sobo. Tu ji razkrije svojo bolest in zagrozi Bojani, naj prekine odnošaje z njenim možem. Predložila ji je tudi neko pismo v podpis. Iznenadena Bojana v prvem trenutku sploh ni razumela resnosti položaja. Razžaljena ji je odgovorila, da raje pogine, kakor da podpiše kaj takega, s čemer bi priznala, da je v resnici imela intimno razmerje z njenim možem. V tem trenotku pa je Jelena že skočila skozi vrata, jih zaklenila in ostavila Bojano samo v sobi. Bojana jih je zaman skušala odpreti in nato razbila okno, vendar pa se ni mogla rešiti, ker so ji preprečile to železne ograje. Kmalu se je Jelena vrnila pod okno, s puško v rokah in sekiro. Ko je Bojana zagledala, da je na-merjena puška proti njej, se je skrila v omaro. Med tem pa so že počili štirje streli, katerih eden jo je zadel v grlo in Bojana se je zgrudila mrtva na tla. Jelena se je nato hladnokrvno sama javila policiji. Spočetka ji nihče ni verjel da bi mogla izvršiti tako grozen zločin. Šele ogled na kraju umor"a je policijo prepričal, da je bilo pričevanje nesrečne ženske resnično. Vse dotlej, dokler niso zdravniki izvršili obdukcije Bojaninega trupla in ugotovili pri tem njeno neomadeževanost, Jelena ni pokazala hiti'najmanjšega kesanja, ampak je odsevalo iz nje celo izredno zadovoljstvo. Ko pa je zvedela, da je po nedolžnem sumila o zvestobi svojega moža in poštenosti mlade učiteljice, se jo je lotil obup in je hotela izvršiti samomor, kar pa so ji navzoči preprečili. Izročena je bila sodišču. NOVI NEMŠKI STRUPENI PLINI. V poslednjem časi^. francoski listi mnogo pišejo o strašnih plinih, ki so jih baje Nemci iznašli ter jih nameravajo porabiti za bodočo re-vanžno vojno proti Francozom. Ker se je začela spričo teh vesti vznemirjati široka francoska javnost, je poslal pariški "Matin" svojega poročevalca k poslancu Taittin-gerju, ki je prvi prinesel gornjo vest v javnost, da ga povpraša, koliko je na stvari resnice. Omenjeni list poro- ča: Taittinger je izjavil, da so njegove informacije popolnoma točne. Nemci so iznašli plin, s katerim bi mogli v slučaju vojne v par urab opusto-šiti vsa večja francoska mesta. Taittinger se je nahajal pred nedavnim časom v družbi več znamenitih oscbftosti na obedu pri bivšem poslancu Provostu. Med povabljenci je bil tudi neki nemški letalec, kojega ime je dobro znano še izza vojne. Tekom pogovora je letalec priznal, da so razpolagali Nemci ob koncu vojne z nekim strupenim plinom, kojega učinek je bil nepopisen. Njegova letalska eskadrilja je dobila nslog, da ga naj preizkusi pri prvqm bombardiranju. Toda v tem se je vojaški po-lokaj izpremenil ter se obrnil v korist zaveznikom, vsled česar je nemški generalni štab izdal povelje, naj eskadrilja s poskušnjo novega plina še počaka. To povelje je prišlo tako nenadoma, da ga ni bilo močoge pravočasno sporočiti vsem letalom, in tako se je zgodilo, da je eno izmed letal odletelo bombardirat francoske postojanke. Rezultat je bil strašen: na površju treh kvadratnih kilometrov je bila pokrajina popolnoma opustošena. Dalje je Taittinger izjavil, da je vojno ministrstvo, čim je zaznalo o teh plinih, začelo v največji tajnosti poizvedovati o njih ter se je baje o resničnosti njegovih odkritij dodobra uverilo. Poslanec je mnenja, da bi bilo dobro, poučiti javnost o preteči opa-snosti, da se bo vsakdo vedel v slučaju izbruha nove vojne varovati. Tej Taittingerjevi izjavi dostavlja "Matin", da se je obrnil za informacije naravnost na vojno ministrstvo, ki pa o vsej stvari ničesar ne ve. Iz tega sklepa list, da so vse vesti, ki krožijo o strašnih nemških plinih, če že ne izmišljene, pa vsaj močno pretirane. Morda jim je dala povod nedavno v Berlinu izšla knjiga, ki razpravlja o bodočih vojnah, ki da se bodo vojevale le v znamenju strupenih plinov. IZ DOMOViNE. Očeta vrgli pod vlak. Železniški paznik Jovan Vladič v Starem Bečeju je s svojo rod-, bino prav slabo ravnal, vsled česar so ga sovražili žena in otroci. Ko je prošlo soboto zopet pretepal svojo ženo, sta ga najstarejši sin in zet pograbila in zvezala ter ga vrgla na železniški tir. Lokomotiva vlaka ga je na kose raztrgala. Sin in zet sta pod ključem. Smrlna kosa. V Novem mestu je umrl 10. febr. Ivan Mrvar', sodni oficijal. — V Ljubljani je preminula Viktorija Reisner, roj. Pregel, stara 66 let. — V Kamniku je umrl Jakob Zevnik, sodni kanclist v pokoju. Pokojnik je bil vesten uradnik in iskren tovariš. — V Zagorju ob Savi je preminula v 71. lqtu starosti gospa Marija Šti-bernik, posestnica in gostil-ničarka. Pokojnica je bila vzorna mati in blaga ženska. Uživala je splošen ugled. Zopet sprejet v državno službo. Kakor smo svojedo-bno poročali, je bil v novoletni noči lanskega leta izvršen drzen vlom v železniško postajo v Ptuju. Vlomilci so odnesli znesek 50.000 dinarjev. Sum,, da je bil pri vlomu udeležen, je letel tudi na železniškega uradnika Antona Slugo, ki je bil vsled tega iz službe odpuščen. Po dolgotrajnem izsledovanju se je vlomilcem prišlo na sled, izkazalo pa se je tudi, da se je uradniku Slugi zgodila krivica, ker se je dognalo, da ni bil z omenjenim vlomom v nika-ki zvezi. Anton Sluga je bil zato te dni zopet sprejet v državno službo. Lov na volkove v sarajevski okolici. V sarajevski okolici, zlasti na Igumanu, se je pojavilo mnogo volkov, ki napadajo črede in povzročajo seljakom veliko škodo. Sarajevski lovci prirede velik lov na volkove. Za možem v smrt. V Gos-piču je živel gostilničar Marko Vrnjevič s svojo ženo Ro-jo mnogo let v srečnem zakonu. Nedavno je Marko umrl. Smrt moža je Rojo tako pre-sunila, da si je sama končala življenje. Z zavezanimi očmi je skočila v vodo ter utonila. Roparski umor in požig. Iz Krstinja na Hrvatskem po-j; ročajo o,groznem roparskem i umoru. Pri tvrdki Orešča- ; nin je bil uslužben pisar An - j j ton Pire, ki je s svojo ženo stanoval v bližnji koči. V noči od prošlega pondeljka na torek so neznani roparji napadli kočo, umorili Pirca in njegovo ženo in nato kočo zažgali, da zabrišejo sled za seboj. Koča je pogorela do ■tal. Na pogorišču so našli ožgano okostje nesrečne zakonske dvojice. Cigan-morilec. Lani v jeseni je neki cigan umoril posestnika Antona Ivančiča iz Materije v Istri. Cigan je po zločinu zbežal. Oblasti so ga iskale in izdale za njim tiralico. Sedaj je prišel pravici v roke. Piše se Majer, vjela pa ga je orožniška postaja v Postojni. Odmev afere v mostarski tobačni tovarni. Kakor smo poročali, je upravnik mostar-ske tobačne tovarne, Mičo Govedarica, izvršil nedavno samomor iz žalosti, ker se je pod njegovo upravo pripetila v tovarni velika defravdacija. En uradnik je poneveril 20.000, drugi 15.000 dinarjev. Oba se nahajata v sodnih zaporih. Trupla Govedarice, ki je skočil v reko Neretve, še niso našli. Nečak Govedarice je hotel iti za stricem v smrt in skočiti v Neretvo na istem mestu, kjer si je stric končal življenje. Poskus samomora pa je bil še pravočasno preprečen. Interpelacija poslanca Besednjaka radi odprave nagrobnih napisov v slovenščini. Kakor smo nedavno poročali, je namestnik goriškega župana izdal naredbo, da morajo biti vsi nagrobni napisi v Italiji sestavljeni samo v italijanskem ali latinskem jeziku, pri čemur je dovoljena souporaba grščine. Slovenski napisi na grobovih bi potemtakem morali popolnoma izginiti. Proti tej barbarski naredbi je sedaj vložil in- terpelacijo na notranjega ministra v Rimu poslanec dr. Engelbert Besednjak, ki zahteva, da se ta neumestna na-redba prekliče. Gradnja malih stanovanj v Zagrebu. Občinski odbor za gradnjo malih stanovanj v Zagrebu je na svoji seji oddal zidarska in razna druga dela za gradnjo malih stanovanj. Zgradili se bosta letos "Na kanalu", dve trinadstrop-j ni hiši, vsaka s 17 stanovanji, na Selški cesti pa 2 dvonadstropni hiši, vsaka s 13 stanovanji. Vsega skupaj bo letošnjo jesen na razpolago "Na kanalu" 102, na Selški cesti pa 78 novih stanovanj. Za prihodnje leto je projektirana še gradnja treh trinad-stropnih hiš na Selški cesti. Strašno skrunjenje grobov. V Aachenu na Nemškem se je te dni zgodilo nekaj strašnega. Neka gospa je šla dan po pogrebu svoje hčerkice na pokopališče. Z grozo je zapazila, da se hčerka grobarja igra s punčiko njenega lastnega otroka, ki jo je imel tako rad in ki jo je zato sama položila v krsto poleg trupel-ca. Gospa je seveda takoj prijavila stvar policiji, ki je morala ugotoviti grozno skrunjenje grobov. Grobar je že dolgo let ponoči odkopaval sveže grobove, odpiral krste in jemal iz njih vse, kar je bilo količkaj vredno. Na ta način je prišla tudi punčka hčerke omenjene gospe v roke njegovega otroka. Grobar je bil zelo premožen in nihče ni vedel, odkod izvira njegovo bogastvo. Seveda če je vsak dan — Aachen je veliko mesto in se vsak dan pokoplje do 20 ljudi — odpiral grobove in jemal iz njih obleko, nakit in drugo! Najstrašnejše še pride. Trupla pokopanih otrok je zvečer v človeški podobi jemala iz krst in jih metala svojim svinjam, ki so bile izredno dobro pitane. Policija je takoj prijela grobarja in njegovo ženo, ki je vedela za moževa grozodejstva. Kašelj oslabuje sistem in je vedno neprijeten. Tukaj pride na pomoč Severn's Cough Balsam. Teši razdraženje, odpravi pič-lost siuzov, olajša kašelj in može preprečiti dosti resnih bolezni. Cena 25 in 50 centov. Vprašajte vašega lekarnara. [g]llllli!!IMII9llinillllllllllir)lllllllllllllllllllll!!!lllll!llllllllllllllllllllllilllilllllllill[g] Pokličite nas po telefonu, Randolph 5694. Naš zastopnik pride po vaše obleke in jih zopet pripelje domov o pravem času tako, da imate najmanj dela in sitnosti z vašo obleko; lahko pa tudi sami prinesete čistiti v našo tovarno ali podružnice, kar je bolj na roke. tir SVARILO:—)Prve vrste čiščenje jc zelo kompliciran način, katerega morejo pravilno izvršiti samo prve vrste izkušeni delavci z dragimi stroji in opravo.' Pomislite prej kam in komu daste čistiti! Vaše pblcke so zavarovane proti ognju i'n tatvini, dokler so pri 113s. Naša tovarna je edina slovenska čistilnica obleke v Clevclandu, ki je bila pregledana po državnem nadzorstvu ter dobila lajsenc (license). The Frank Mervar Co. ČISTILNICA in BARVILNICA OBLEK PODRUŽNICE: 6511 St. Clair Ave. 12306 St. Clair Ave. 602.'} Superior Ave. 5810 Broadway. TOVARNA IN URAD: 5911-5931 Borina Ave. vogal E. 60. ceste, med St. Clair in Superior Ave. lllinillllUlillllllilllMllllllillllllllllllllllllililllMIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllIll! Bratje! Slovenci in Hrvatje, ki hočete pošteno delo in točno postrežbo za vsakovrstna plum-berska dela in popravila, zglasite se pri svojem rojaku ali pokličite po telefonu Nick Davidovich, 15801 Waterloo Rd. Collimvood. Eddy 7122 Eddy 5U31-W. (w.* f.) Jr PRVI SLOVENSKI PLUMBER t MOflAR 28 S. CLA1K AVE. Če hočete delo poceni in pošteno, pokličite mene. Penn. 1006. (w.f) immmmnnmtmimmttnmnamg H PESEM ljubav in veselje pridobite do nežne stvarce kanarčkov tedaj, ko pričnete i. rejo sumi. Sedaj je najugodnejša prilika! Izborne samce in samice, pojasuila in druge potrebščine dobite v vašo zadovoljnost le pri poznanemu F. E. LUNKA 1037. Addison Road. (v Žclctovi hiši) npBHSPBKJi SiffiKiffiftttrtthmtnrtrtmnnttmmtm** KADAR SE SELITE f! ii obrnite se do mene. Prepeljani ij vatli vasic blago varno in poŠte- M no. Hitra postrežba in zmerne ji cenc. John Oblak, 1161 L. (i 1st STREET. Rand. 2176-J. (F.) si islll Usodepolni kratki lasje PS SP zate'ce' na spodaj oznako o*/ genj nas]ov Collie pasme, lahno rjave barve, dolge dlake. Lastnik naj ga pride iskat na 1063 E. 67th St. (29) Bodite zdravi! X-žarki preiskava $1.00 X-žarki vidijo znotraj vašega telesa kakor vidijo oči na zunaj. Tu ni treba nobenega ugibanja. Moje zdravljenje vsakovrstnih akutnih i'n kroničnih bolezni pri ženskah in moških je bilo jako uspešno. Petindvajset let popolnega študija efektov in zdravljenj mi daje zmožnost, da pomagam tisočim moškim in ženskam, ki so že obupali. Kar sem storil za nje, to lahko storim za vas. Dobro zdravje je bogastvo. Ako je vaša bolezen neozdravljiva, tedaj vam to takoj povem. Pridite k meni z zaupanjem in ozdraveli boste v najkrajšem mogočem času. Dobra kri vam daje moč. Pridite v moj urad in dajte, da vam vašo kri popolnoma preiščem, tako da zveste resnico. Jaz privedeni serum direktno v kri, in to deluje točno, zlasti pri zdravljenju obisti, brezkrvnosti, želodoa, neuritis, sploš- Mestece Preston na Angleškem je doživelo pred kratkim samomor neobičajne vrste. Komaj 22 letna šivilja Iza-bela Margenson si je pred tremi tedni ostrigla lase "na piskerlonec". Postala je tako grda, da se je sramovala same sebe in kadar je stala pred ogledalom, je bila vsa raztresena in obupana. Svojim prijateljicam, ki so jo našle večkrat z objokanimi očmi, je šivilna povedala, da naravnost ne more preboleti gr-dote, katero si je nakopala s tem, da je zavrgla naravno krasoto las. A tudi Izabelin zaročenec se je izpremenil zaradi kratkih las, katera je nosila njegova nevesta. Ohlajal se je čimdalje bolj naprarrt nji in končno jo je zapustil. Nekega dne je Izabela izostala z dela. Tovarišice so mislile, da je zbolela od žalosti, in so čakale, da se zopet pojavi v delavnici potolažena. Ker se to ni zgodilo več dni, so jo šle iskat v stanovanje. Tam je že ni bilo več. Mesto šivilje je držalo doma pismo s pretresljivo vsebino. Nesrečnica se je v njem poslovila od svojega zaročenca, od prijateljic in tovarišic ter je prosila, naj ne delajo nikomur krivice radi njene smrti, katero je zakrivila sama. Skočila je v neki kanal, kjer se je zadušila. Na koncu pisma priporoča Izabela tovarišicam in znankam, naj nikar ne strižejo las, ki so najlepši kras vsake ženske. Za primer usodnih posledic, ki nastanejo, če si ženska oštriže lase, navaja slučaj svojega lastnega življenja, ki je, dasi še mlado in bujno moralo tako žalostno končati z grdo smrtjo. rannvaniP se oci3a V najem. Šti-lauuvaujc ri lepe> velike sobe> kopališče, elektrika, gorkota, gorka voda. Pozve se na 6414 St. Clair Ave. (29) I/VP Sfthl se v naiem- Mož in žena ali pečlarji se sprejmejo. Velik prostor v kleti. 1001 E. 63rd St. (28) HiŠfl. naprodaj, za dve družini, 10 ijuaa furne2) klet, tlakana ce- sta. Lot 40x150. Za hitro' prodaja je cena $7500, takoj S3000. Oglasite se na 14000 St. Clair Ave. Tel. Eddy 5508, Mr. Strahinič. HiŠS. se P°cen' Pr°da radi odhoda iiisu v staro domovino. Lep bu'n-galow, 5 sob. Za gotov denar. Po-izveste pri Martin Mulina, 19108 Cherokee AVe. Nottingham, stop 126. (28) Preiskava z X-žarki, Uradne ure od 9:30 dop. do 7:30 zvečer. Ob nedeljah od 10—1. Priporočilo. Slovenska trgovina z modnim blagom in obuvalom za moške, ženske in otroke. Popolna zaloga 'nizkih rubar-jev, golashes in rubber boots, od najmanjše do največje številke. Blago prve vrste. Vsak par garantiran. Ako niso dobre, dobite druge. Znižane cene na hišnih copatah in nogavicah. Pri nas dobite čevlje vsake mode, tudi če imate najbolj nerodno nogo. Pri nas se lahko obujete in oblečete od vrha do tal. Naše cene bodo odslej naprej še nižje. Se priporočam Nove mode spomladanski čevlji po $2.75. Jos. Koss, 16803 Waterloo Rd. (36) UGODNA PRILIKA. Imamo nekaj hiš naprodaj, U ae dobe za prav ugodno ceno. Oglasite se pri nas, da vam Jih pekaiemoL Ni vsak dan take prilike! A. F. LUČIC, Real Estate, 1174 Addison Rd. ^anrnHa lie grocerija in mesnica .ittpi vuajjako dober prostor) jz_ vrstno poslovanje. Se mora hitro prodati radi bolezni. Lepa in čista zaloga blaga. Na lahka odplačila. Vprašajte na 3619 E. 78th St. blizu Union Ave. (28) Najnovejše role za piano 12528 Barbara Polka .................70 12529 Ciganka Polka ...............70 12552 Dragi je Daleko ...........70 12530 Golubicka Polka .............70 12363 Ljubavno Blebetanje — Polka* Mazur Anton Jaki .70 12392 Moje Sanje — Polka.....70 12388 NA Dan — Polka .........70 12488 Naša Roya — Polka.....70 12385 Na Tvoje Zdravje — Polka .................................70 12531 Na Visokih Gorah — Polka .................................70 12549 O Jesenske Noči ...........70 12525 Pojd' Konjiček Pojdi Koračnica .........................70 12527 Potepuh Polka .................70 12512 Vesela Poskočnica Polka .70 12526 Veseli Bratci Polka .......70 12371 Zora Vstaja — Polka.....70 ANTON MERVAR, MUSIC STORE 6921 St. Clair Ave. HlS3 naprodaj za 2 družini, v slo-K ve'nski naselbini. Cena je le $8350. Vprašajte pri Mr. Prišel, •521 E. 143rd St. blizu Sylvia ave. Telefon Kenmore 41. (3>~) Mponi^SI naprodaj v jako dobrem kraju. Vprašajte pri Aug. Kaušek, 1028 E. (53rd St. vogal S't. Clair Ave. in 63. cesta. (28) KilniHiniLa naprodaj, štirivrstna, llCUlUUlima Lubasovaj štirikrat uglašena. Skoro nova, jako malo rabljena. Cena samo $75.00. Oglasite se na 5806 Prosser Ave. (27) Pnilištvn za s°bo se proda, i wiiiolyu Samo dva meseca rabljeno. Proda sc radi selitve v drugi kraj. Vprašajte na 1023 E. 61st St. zgorej. (28) Cfifojl jako čedna, se odda enemu uuua, fantu 1106 E_ 63rd Streeti zgorej. (28) VABILO na PRIREDITEV SLOV. PEVSKEGA DRUŠTVA SOČA ki se vrši V NEDELJO, 8. MARCA V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE. "Poslednji mož" Veseloigra v treh dejanjih, spisal Fr. Svoboda. OSEBE: Petelin, hišni posestnik ................................................ Jože Gliniek Petelinka .......................................................................... Milka Bernot Helena, njen otrok ..................................:......................... Mae Skibi Zdenka, njen otrok .................................................... Jennie Baraga .Taroslav, njen otrok ...................................................... Ivan Kaušek Dr. Gabršček ................................................................ Martin Rakar Inženir Sodar ............................................................... Janko Rustja Tončka Kavčič, gimnaziastka .......................................... Mimi Pust Barica, služkinja pri Petelinovih ................................ Mary Kolenc Vojak .................................................................................. Ivan Laurič Čas: današnji. Kraj: Ljubljana. Med dejanji petje. - Začetek' ob 7:30 zvečer. Cene sedežem: 75c, 50c, otroci 25c. Godba: Moderni cigani. K obilni udeležbi vabi Drgnenje vedno pomaga! N'e zanašajte se na mastna mazila, ko v resnici potrebujete liniment! Naznanilo. Vsem tistim, ki se hočejo na dan poroke ali ob krstiji voziti z lepim Lincoln avtomobilom, priporočam, da pokličejo Randolph 3320, ter bodo izvrstno postreženi. Anton Korošec, 1063 Addison Rd. (Fri.) Pozor, rojaki! Spodaj podpisani se priporočam cenjenim Slovencem za gradnjo vsakovrstnih hiš, garaž ali drugih poslopij. Vse delo je točno in natančno zgotov-Ijeno v vašo zadovoljnost, po jako zmernih cenah. Pridite, da se pomenimo. Sprejemam tudi vsakovrstna popravila. Za obila naročila se priporočam. LOVRENC RAKOVC slovenski stavbenik 705 E. 162nd St. (Fri. 30) Znižane cene. Cenjenim gospodinjam nudimo v soboto, v naši mesnici posebno znižane cene. Perutnina, svinjsko, goveje in telečje meso, čisto sveže, po najnižjih mogočih cenah. Pridite in izberite. Se priporočam. LOUIS LACH 6124 Glass Ave. jc; bil vodno dobro sdravilo. To je najfinejši in najbolj zanesljiv liniment, ki s:a morete kupiti za denar. Ni pristen, če nima ANCHOR znamke. F. AD. RICHTER & CO. 104-111 So. 4th St.,Brooklyn,N.T. Cleveland Local, št. 51. American Federation of Railroad Workers, ima sejo vsak drui in četrti petek v mesecu v Dunlavies dvorani, vogal St. Clair in E. 72nd St. Cleveland, Ohio. (35) Pohištvo iz prijaznosti posodila Grdina Furniture Co. Dne 8. marca zvečer priredi DRAM. DR. "IVAN CANKAR" NA ODRU S. N. DOMA. IZREDEN PROGRAM: "Pri Puščavniku" pod režijo ge. A. DaniloVe Veseloigra v enem dejanju - Račinre za elektrik^ lahko vsak čas plačate v našem uradu. —- Ko je Manashe Betlstein v sredo zvečer zapiral svojo grocerijo na 7022 Cedar Ave. je pripeljal pred trgovino avtomobil, v katerem ste bili dve lepi punci. Zapeljivo so mlade Eve pogledale groceri-sta. Slednji se je čutil jako počaščenega, toda je kmalu naredil drug obraz, ko so stopili iz zadnjega dela avtomobila trije "šiki", ki so mu nastavili revolver. Zapovedali so mu, da mora zopet odpreti grocerijo, kar je tudi storil. Banditi so mu odnesli $27.00, nakar so sc odpeljali, dočim so se dekleta škodoželjno smejala. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem odprl novo trgovino s prodajo vsakovrstnega finega papirja za stene. Se priporočam rojakom v obila naročila. FRANK UNETICH, 16011 Waterloo Rd. (Fri. 27.) Naznanilo. Vsem cenjenim slovenskim in hrvatskim društvom iz Collinwooda in Clevelanda naznanjam, da kadar prirejate izlete ali piknike, se vam nudi krasna prilika za najemnino dvorane Sla-venskega Društvenega Doma v Euclid, Ohio. Vprašajte pri OSEBE: Dr. Robert Skočir, zdravstveni svetnik John Marn Uerta, njegova žena __________________________ Alojzija Margon Zigfrid Kornelij, doktor ________________ ..Edwin Primoshic Edita, njegova soproga .............................Tončka Simčič Ferdinand, prvi natakar ...................... Joseph Mrhar Ana, sobarica ......................................Katarina Bradač Janez, sluga .............._________________________Frank Mack Društvo sv. Alojzija v Newburgu je na zadnji seji sklenilo, da da prosto pristopnino za mesec februar in marce novim članom. Sedaj ima vsakdo lepo priliko pristopiti k temu društvu, ki ima precej močno blagajno, sprejemajo se člani od 1(3. do 45. leta. Plačuje sc 50 centov mesečno '.a $'i.00 tedenske bolniške podpore. Poslužite so te prilike. Za pojasnila se obrnite na John Vidmar, predsednik, 35(it3 E. 81st St., Jos. Miller .,tajnik, 3551 E. SOth St. ali na Anton Gliha, 911! Union Ave. (Fri. 36) Naznanilo. Naznanjam članicam dr. Svobodomiselne Slovenke, št. 2. SDZ, da se gotovo udeležite prihodnje seje, ki se vrši 12. marca. Na dnevnem redu imamo jako važno točko glede veselice, ki se vrši 29. marca. Da pa ne bo oporekanja pozneje, so prošene članice, da se vdeležite vse. Tudi vas prosim, da bi plačevale bolj redno, ker če ktera zboli ko je suspendirana, 'ne dobi podpore. Upoštevajte te vrstice. Tajnica. (Wed. 29) Bolgarski zeliščni čaj. Odpravi prehlad. Odpravi zaprtost. Odpravi revmatizem. Odpravi jetrne nepriliko. Zboljša kri. Bolgarski zeliščni čaj sc prodaja v lekarnah povsod po 35c., 75c. in $1.25. Opomba: Pošljem vam mojo veliko škatljo za 5 mesecev po pošti za $1.25. Naslovite: H. H. Von Schlick, 63 Marvel Bldg. Pittsburgh, Pa. PROŠNJA! Dragi rojaki, kot nesrečen in bolan že leta, sem prisiljen, prositi milodarov. Obračam se na usmiljena in dobra srca, da bi mi pomagali olajšali mojo bedo. Boleham že leta na teh strašnih boleznih, in mislim, da 'ne bo dolgo, da me bo Bog rešil trplenja. Najraje bi šel domov umreti, tam imam še mater živo, oni bi skrbeli za mene po ti j ill moči do smrti. Dragi rojaki, če vam je mogoče pomagati, pomagajte, lepo vas prosim in vam ostanem i/, srca hvaležen. Darove pustite v uradu "Ameriške Domovine". Vaš sirotni in hvaležni Louis Mohar. (XWed. Fri.) NAJBOLJŠO OPRAVO in vse druge potrebščine za Vas in Vaše deklice dobite vedno po jako zmernih cenah pri BENNO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave. Nasproti Slov. Nar. Doma. W. F. <5 Dragotin Massokatto j 618 E. 200th ST. (< Telephone Kenmore 336 II. (i 6 "Eden se mora oženiti" Saloigra v enem dejanju OSEBE: Jakob Guba .................. Viljem Guba ............. Jera, njiju teta _____________ Luiza, njena nečakinja John Stebla j ..... .Vatro Grill Frances Candoni ________Emily Svigel Harmoniko nemškega izdelka, uaillllMIinC, naprodaj, na tri glasove. Cena je nizka. 1019 E. 03rd spodaj. (27) Kif IP "Yace" (Ignac?) Vrk ali J^ Virk, ki je stanoval nekje na 60. cesti? Lansko leto septembra jc bil priča pri neki nezgodi s cestno, karo.. Oglasi se v uradu tega * lista. (29) J Iva Infu sem priinoran prodati na vya lUI/tt West Parku, nasproti nove slovenske cerkve. Hitremu kupcu pod ceno. Vprašajte na 14707 Hale Ave. Collinwood. (29) rnlni^fvfi naprodaj, 6 komadov za *vmiotVU 0l(l; naprodaj poceni. Vzrok prodaje bolezen. Oglasite se na 6704 St. Clair Ave. (28) HlfiP naprodaj. Dve hiši na enem ^ lotu, cena $8500, takoj $1000, drugo na zelo lahke pogoje. Kent 'na mesec $110. Hiša za dve družini, 9 sob, ccna $5400, takoj $1500. Hiša 10 sob, n a66. cesti, cena $8200, takoj $2000. Imam še več hiš na-, Prodaj, tu ali v Collinwoodu. Prf-dite k Piki & Sterlc, 1176 E. 7!st St. ali na 6711 Edna Ave. Penn G95-J. (28) VABILO. DRUŠTVO ŽUŽEMBERK PRlKJLDi 15. MARCA Serravallo Tonika VINO Z LUBJA IN ŽELEZA Trst (Italija) Na trgu od 1848 Wad »000 zdravni-ikib priznanj. Polnjen v Trstu. Edini zastopnik v "Metulj med cvetlicami" Pantominiena pesem, priredila za naraščaj ga. A. Danilova, po besedah Fr. Cimpermana. OSEBE: Metulj . _______ ___________ _______Mimi Colegar Cvetlice:— Eleanor Ferluga, Kristie Kremžar, Berta Cerne, Mary Hace, Mary Brodnik, Ida Rupnik, Frances Klopčič, Olga Eržen, Frances Rude, Jennie Hace, Mary Zurič, Josic Hostnik, Jennie Jakšič, Annie Stanovnik, Victoria Milavec, Mimi Petek, Fanny Gaspari, Rozi Mulej, Pavla Pozun, Jennie Eržen, Ana Bole, Ida Gro-bolšek, Frances Spehek in Vida Schiffrer. Spremljata: Josie Bradač, na piano; Olga Ferluga, na vijolin. Med odmori igra orkester "Ivan Cankar" Vsi sedeži po 50c - Otroci 25c. PO PREDSTAVI PLES V SPODNJI DVORANI Pomnite, da je predstava samo zvečer! DAJE ZDRAV-JE MOČ in KRI VESELICO, V GRDINOVI DVORRANI Začetek ob 2. uri popoldne. Ob tej priliki se bo dvignila srečka za §10 cekin. Kakor je bilo občinstvo vsako leto zadovoljno, tako bomo tudi letos skrbeli, da bo dovolj najboljšega čaja v šalicah, kakor tudi okusni prigrizek. Torej vsi na veselico, Žužemberčani in Ribničani. Svirala bo najboljša godba pod vodstvom g. Lisjaka. K obilni udeležbi vabi Odbor. 97-99 Sixth Ave. New York, N. V. MIHALJEV1CH BROS. CO. Razproda jakl 6201 St. Clair Ave. Cleveland, O. Prodajalci ne iščejo na procent« v vsakem mestu. l)r. Baton Vega je sklenilo na mesečni seji, da bo za nicsece februar, marc in april prosta vstopnina. Tu imate priliko stopiti v društvo, moški kot ženske. Za 60c. mesečin ne dobite $5 na teden podpore, za $1.00 sc dobi $7 in za $2.00 pa $14. Usmrtnina znaša $150.00. August F. Svetck, tajnik, 15222 Saranae Rd. (Mon. l"ri. 50) ^SsSSSSSP^ ^Smaiio Wgi Pravi Blue Diamond premog $8.75 tona tnalo pepela, gori kakor Pocahontas. Pocahontas Lump $10.50 ton. Dober lump premog $0.75 in $8,00. Vsakovrsten koks. Najstarejši prodajalci premoga v Clcvclandu. THE YATES COAL CO. 1261 Marquette St. Uandolph £80 Main 60S Leopold Kushlan SLOVENSKI ODVETNIK Frank JZ,aKrafšeK Slo-VensKi TogrebniK 1105 Norwood 'Road 'Randolph 4983 čez dan: 819 ULMER BLDG, Tel. Main 2170 22. marca — Krasna drama , Zvečer od 6—8 bill ST. CLAIR AVE. Tel. Penn. 2456 'PAHLJAČA LADY WINDERMERE ne slabosti, visokega pritiska krvi, jetrne neprilike in vse bolezni, ki izvirajo iz slabe krvi. Pri kroničnih, krvnih in kožnih boleznih rabim slavno iznajdeno zdravilo prof. Ehrlicha (606) in (914). Pri zdravljenju sladkorne bolezni rabim novo iznajdeno zdravilo Insulin. Poleg vseh teh modernih zdravljenj, sem opremljen z vsemi električnimi aparati, kakor so "Violični žarki," X-žarki, High Frequency Auto Condensation, diathermy and galvanski električni tok. Ako vas sploh kaj boli, pridite k meni, in dajte, da se odkrito pomenimo. In sicer v vašem lastnem jeziku. Gotovi uspehi po najbolj nizki mogoči ceni. Ženska postrežba. DOCTOR BAILEY, specialist 1104 Prospect Ave. Second Floor, Room 212 =Ako niste bolni danes, izrežite to in hranite za vašeprijatelje v bodočnosti. = prsi so se jim sverile kof z oljem namazan baker, čič, ki je tovoril, je trgoval na svoj račun. — Od Lašč doli so pri-tovorili gorenjski fužinarji, ki so imeli v skrinjah žeblje m železno orodje, v omotih kose in srpove. Konje so gonili sami. Kdor je imel več tovorov, je imel s seboj hlapca. širokoplečim in okroglo-ličnim Gorenjcem se je poznalo, da jili obrt dobro preživlja. Od Cotenic sem pa so prihajali Bajtarji, otovorjeni s podolgatimi brentami. V brentah je bilo naloženo sadje, ki je rastlo na morskih otokih: smokve, rožiči in sladko grozdje, ali pa blago iz reških boteg, katero so zamenjavali za rumeno maslo, ki so ga prodajali v Reki in drugih mestih ob morju za beneško srebro. Na semanji dap je pa pritiskala bližnja okolica. Na vse zgodaj, so p,rišli Dobre-poljci in Krajinčanje, viso-korastli, zgovorni ljudje, ne-soč na semenj maslo, kože polhov in lisic, goneč govedo in koze. Bradati Kočevarji s kozjimi čredami ter govejo živinico, le malo večjo kakor je drobnica, so se vsipali na spodnji konec trga. Oprtiv so nosili kože lisic, jazbecev, kun, polhov in druge zverja-di, katere je bila polna okolica njihovih selišč. Vso zimo so lovili in nastavljali, a sedaj so nesli na veliki semenj, da prodado dragocene mehove laškim in nemškim kupcem, ki jih spečajo potem v laško deželo in na Francosko ter na obale Severnega morja, kjer jih predelajo umetni krznarji v dragocena oblačila. Lončarji so pripeljali na kolcih svoje zaloge, kolikor so jih imeli, a vaščani izpod Velke gore, s Slemenov in iz Lašč so prihajali z leseno robo. Vso zimo so obdelovali neizčrpne zaklade gozdnega lesa, nare-jali najraznovrstnejše orodje in posodo. Sedaj neso na trg da zaTenjajo robo ža zrnje in usnje, za sol in platno ter morda dobe še kak groš. Lej-te jih, kako gredo! Kako C' ZADNJA NA GRMADI ZGODOVINSKA POVEST. SPISAL: F r. J a klic. Napisal sem povest, ki se je vršila na ribniških tleh, ko se je pisalo 1701 po rojstvu našega Gospoda. Zajeta je iz aktov, ki so jih pisali pri cesarski krvavi sodbi meseca malega in velikega travna istega leta v ribniški graščini in kateri spisi so shranjeni v našem deželnemu muzeju. Anton Lesar, katehet in učitelj slovenščine na ljubljanski višji realki, ki je izdal 1. 1864 spis "Ribniška dolina na Kranjskem", je v svoji knjigi, in sicer v XII. oddelku, priobčil pod naslovom "Poslednja čarovniška pravda v Ribnici" v slovenskem jeziku zapisnike te pravde. Tam pove, da jih je poslovenil tedanji graščak, iskreni rodoljub Karel Rudež. Časi, v katerih so se vršili dogodki, ki sem jih napisal po vrsti, so bili slabi. Ljudje si še niso bili opomogli od turških navalov, cesar Leopold se je vojskoval s Francozi za dediščino v Španiji, po deželi so hodile naborne komisije s svojimi bobnarji in nabirale vojake "za cesarja" z denarjem in s silo. Zemlja je pa slabo rodila. Kar je po ribniški dolini ostalo za pomladanskim mrazom in črvom, so vzele jesenske povodnji, ki so redno zalivale dolenji konec doline. Kmet, ki je sejal žito po hrovaških in goričev-skih njivah in ga usipal iz pesti na gosto, se je potem čudil, ko je videl, kako redko je žito, koliko je praznih lazov na obdelani njivi. In ko je žalosten hodil ob njivah in računal, kako nedostaten bo pridelek, je ugibal, zakaj je žiro tako redko in slabo. In takrat se je spomnil na jate ptičev, ki so se ob setvi zgrinjale po njivi za njim in pred njim. In toča in povodenj in druge uime tudi niso prišle kar tako. Šepetati so si začeli skrivaj in kesneje so vpili na glas: Ta hodi na Klek in ona je zaznamenovana na plečih. Kar očito so kazali za njimi. Kaščo so imeli v Karlovcu. Tja doli so tovorili leseno in lončeno robo, nazaj pa tur-ščico in drugo žito. Davki so bili strašni. Še celo dekla je morala dajati na leto šest grošev davka od svojega zaslužka. Po cerkvah so pobrali srebrno in zlato posodo za vojno. Draginja je bila neznosna. Za mero soli je bilo treba dati dve meri žita in hitro je bilo treba zamenjati, dokler ni tovornik vreče zavezal in še! ž njo naprej. Kdor ni tovoril ali sicer kup-čeval, kdor ni znal izdelovati blaga, kakršno se je tržilo, ni imel 'božjega, v žepu. Gostilne so bile pa le polne. Tovornik je lahko zaslužil, lončar je hitro prodal svoje izdelke, rešeta so šla dobro izpod rok in tudi žlice in škafi. Tržan ni baš stradal. Tovorniki in drugi potujoči obrtniki so mu dajali zaslužka, tako da je bila trška 'žup-ca' še precej mastna in obilna tudi takrat, ko je bil kmečki ričet silno redek in pust. 1. Na sramotnem kamnu. Na beli ponedeljek je bil v Ribnici semenj. Sejmarji iz oddaljenih krajev so bili prišli že zadnje dni pred sejmom s svojim blagom. Črnopolti Poljanci v belih oblekah od hrvaške granice so pritovori-li na majhnih konjičih tur- ščice, pšenice in drugega žita, ki so ga naložili v Kadlov-cu. Od iste strani so prihajali tudi tovorniki z vinom, ki so ga dobili v metliških vinogradih in iz bližnje Hrvaške. Skozi gorenji konec doline so prihajali s svojim blagom laški trgovci. Imeli so najete tovornike, da so jim s konjiči prenašali robo s semnja na semenj. Prinašali so barvano volneno blago, rute in mušelin, židane trakove in sukno iz Padove, pa tudi dišave in lepo opremljene pasove. V ličnih usnjatih torbicah, ki so jih imeli pri-pasane navadno na golem životu, so pa imeli tudi prstane in uhane, ki sicer niso bili vedno pristno .zlato, a se je vendar vselej dobro spečalo, navadno skrivaj premožnim hčeram iz trgov i(n gradov. 'Kozjebradec' je jezdil na visokem konju v zložnem sedlu. Svojo pernato posteljo je imel zloženo in pritrjeno zadaj na sedlu, da se je lahko naslonil nanjo, ko je z visokega mesta motril z zaspa-Inimi očmi bedne tovornike in njihove še bednejše konjiče, ali je pa dremal. Istočasno ž njim so prihajali Čiči, viso-korastli in koščeni. Njiho-|vi konjiči so bili otovorjeni z mehovi, v katerih je bilo olje, ki je rastlo na obmorskih bregovih, sladka brežanka, tudi vinski jesih. Pa Čiči niso hodili prazni za svojimi konjiči, temveč so nosili še ogromne mehove, napolnjene s soljo, ki so jo dobili v solnih skladiščih ob morju ali spotoma v Cerknici in drugod, kjer so bile solne zaloge. Znoj so si brisali z rokavom, a gole majhni so možje v primeri z visokimi krošnjami, ki jih nosijo oprtane! Kolika bremena imajo na glavi njih žene! Sinovi nosijo krošnje, hčere so vse obložene z robo in manjši otroci vlečejo koi-ca, na katerih je navrhana posoda. Tu rešeta, tam škafi, brenete in putrhi, iz katere vasi je pač krdelo, ki je hitelo v semenj. "Preveč ste se obložili," so ogovarjali prehitevajoči zaostale. "Ne vem, ali nam je narejeno ali ka-li. {c Imamo tudi veliko zalogo gingham, voile in enako dobro blago po 19c jard. Robci*i>o 2c, crochet cotton po 5c. Razprodaja traja od 5. marca naprej. Zapomnite si prostor: ABRAM'S STORE, 5823 ST. CLAIR AVE.