Poštnina plačana v totovini
Sped. in abbon. postale • II Gruppo 70 M
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 2.000
I 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . .	. . . L 4.000
s PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 5.000
I 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	Wi
i
Leto XXVI. - Štev. 22 (1304)
Gorica - četrtek, 30. maja 1974 - Trst
Posamezna številka L 100
SKRB ZA SVETE KRAJE Nemoč italijanske države
Sv. oče Pavel VI. je pokazal skrb za življenje in delo krščanskih skupnosti na Bližnjem vzhodu, zlasti pa v Sveti deželi, že ob številnih priložnostih. Tako je o tem razpravljal že v svojem govoru 15. decembra 1969. Kasneje je prav tako zaskrbljeno govoril o usodi svetih krajev 22. decembra 1972. Obakrat je izrazil resno zaskrbljenost nad dejstvom, da je število kristjanov v teh krajih iz dneva v dan manjše.
PAPEŽEV POZIV
Tik pred letošnjo veliko nočjo pa je sv. oče 5. aprila izdal še posebno apostolsko ekshortacijo (vzpodbudno pismo) o skrbi za Cerkev v Sveti deželi. V listini papež Pavel VI. poziva ves krščanski svet, naj bi organiziral nekakšno zbiralno akcijo za krščanske skupnosti v Sveti deželi. S temi sredstvi bi se moglo do neke mere rešiti tamkajšnje cerkvene skupnosti, ki zaradi vojaških spopadov zadnjih desetletij preživljajo hude čase.
»Če se krščanski svet — pravi sv. oče dobesedno — ne bo zganil, obstaja resna nevarnost, da se bodo kraji spremenili v čisto navadne muzeje.«
Papežev poziv za pomoč krajevni Cerkvi v Palestini ni nov niti osamljen. Pomoč je začel zbirati že papež Sikst V. Zgledoval se je po apostolu Pavlu, ki je na svojih Potovanjih zbiral pomoč in jo prinašal v Jeruzalem. Tudi drugi papeži so organizirali zbiranje, tako Leon XIII., Benedikt XV. in Janez XXIII.
Že Pij XII. je predložil internacionalizacijo Jeruzalema. Sv. sedež še vedno zastopa to stališče. Potrdil ga je tudi sedanji papež v govoru kardinalom 21. decembra lani. Takrat se je zavzel za pravice in »zakonite želje pripadnikov treh velikih mono-teističnih verstev«. Ko se je pred časom sestal z etiopskim cesarjem Selassiejem in nekaterimi drugimi afriškimi voditelji, je Papež poudaril, da bi Jeruzalem nikakor ne smel biti pod nadzorstvom ene same veroizpovedi.
Najnovejša papeška listina nikakor ne želi imeti politične narave, čeprav bo imela svoj odmev v diplomatski dejavnosti za rešitev bližnjevzhodnega vprašanja. Znano je, da se Izrael prav nič ne navdušuje nad Predlogom, da bi Jeruzalem postal mednarodno mesto. Tudi arabske države so se odzvale dokaj hladno, saj še vedno upajo na povratek v stanje pred letom 1967. Izraelci v obrambo svojega odklonilnega stališča navajajo dejstvo, da pod muslimansko upravo celih 19 let niso smeli obiskati »zidu žalovanja« in da je muslimanska mesi na uprava porušila vse njihove shodnice v vzhodnem delu mesta.
NELAHEK POLOŽAJ KRISTJANOV
Pripadnikom drugih veroizpovedi v Izraelu ni ravno postlano z rožicami. Po zadnji svetovni vojni je nastopila velika sprememba. Usoda po vsem svetu razkropljenih judovskih brezdomcev je doletela Arabce, ki 80 v svoji lastni deželi postali tujci, kristjani v Izraelu pa so manjšina sredi manjšine.
Po zadnjih podatkih jih je okrog 220.000 med tremi milijoni muslimanov in 2.700.000 Judi. Med temi kristjani je komaj polovi-ca katoličanov. Pa še ti ne pripadajo ene-mu samemu obredu, temveč so razdeljeni "a jeruzalemski latinski patriarhat (okrog S°000 vernikov, 56 župnij, 79 škofijskih duhovnikov, 481 redovnikov in 1.177 redov-ll*c), na melkitsko eparhljo (34.000 vemi-*c°v, 28 župnij), maronitski patriarhat ter °a katoličane sirokaldejskega In koptskega "kreda. Katoličani Imajo v Izraelu precej razvejano dobrodelno in socialno dejavnost s Šolami, bolnišnicami in drugimi ustano-Vami. /a vse to pa so potrebna sredstva, sami nimajo kje vzeti.
Katoličani živijo v Izraelu na neki na-4ln nied kladivom In nakovalom. In to v Ver*kein in političnem pogledu. Po drugi Stranl pa se verske skupnosti (brez izjeme) Je,° težko znajdejo v novo nastalem pologu. Ponekod je mogoče zaslediti občasne
poskuse ekumenskega zbliževanja. Kakor temen oblak pa visi nad tem grožnja same notranje politične ureditve v Izraelu, ki nekoliko mačehovsko gleda na prebivalstvo arabskega rodu. Kristjani so v pretežni večini Arabci.
Papeževa listina vsega zapletenega položaja ne bo rešila. Storila pa bo veliko, če bo krščanski svet in druge ljudi dobre volje opozorila na odprta vprašanja. In končno je tu točka, kjer moremo z muslimani vzpostaviti tvoren pogovor. Gotovo pa je
v	ospredju pisanja papeževa skrb, da bi dragocene svetinje krščanstva ne postale muzejski predmeti. Ta skrb velja vsem, ne samo krajevni Cerkvi v Sveti deželi. Življenje pa jim morejo dati le živa in dejavna občestva vernih.
Po 35 dneh so tako imenovane »Rdeče brigade« v petek 24. maja spustile na svobodo državnega pravdnika dr. Maria Sossija, ki so ga ugrabile zlasti z namenom, da pokažejo nemoč italijanske države in jo ponižajo pred javnostjo. Glede tega so v polni meri uspele.
UGRABLJENI SODNIK
V	primeru Sossija ni šlo toliko za njegovo osebo kot za njegov položaj, ki ga je imel v družbi. Predstavljal je sodno oblast vsemogočne države in v njenem ime-
Koristilo bi samo Moskvi
»II Tempo« je dnevnik, ki izhaja v Rimu in je konservativno opredeljen. In vendar je prav v njem izšel članek, ki bi ga mnogo prej iskali v kakšnem levičarskem listu. članek je napisal Giuseppe Vedovato, senator italijanske republike in predsednik parlamentarnega zasedanja evropskega sveta držav. V njem izredno trezno pokaže, da bi spor zaradi bivše cone B prišel prav predvsem Sovjetski zvezi.
Najprej omeni razne mednarodne pogodbe. Prva je mirovna pogodba, ki jo je Italija podpisala 10. februarja 1947. Po tej pogodbi se je morala odpovedati v korist Jugoslavije nekaterim svojim ozemljem in pristati na ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja.
Drugi mednarodni dokument je skupna anglo-amerišika in francoska izjava (20. marca 1948), v kateri trije zahodni zavezniki predlagajo Sovjetski zvezi, naj se vse Svobodno tržaško ozemlje, tako cona A kot cona B, vme Italiji, ker Jugoslavija s svojim zadržanjem onemogoča ostvaritev te državice.
Nato sledi Londonski sporazum (5. oktobra 1954) med ZDA, Vel. Britanijo, Italijo in Jugoslavijo. ZDA in Vel. Britanija, ki so do sedaj upravljale cono A, to cono izročajo v upravo Italiji, Jugoslavija pa bo še naprej ostala kot upraviteljica v coni B.
Končno sporoči 12. oktobra 1954 zastopnik Sovjetske zveze v Varnostnem svetu, da jemlje na znanje Londonski sporazum.
Londonski sporazum torej ni nekaj dokončnega, ampak le potrjuje stanje, kot je bilo v letu 1954. Toda če bi prišlo do preklica tega sporazuma, kakšne bi bile posledice? Spet bi oživelo Svobodno tržaško ozemlje; cona A bi ne bila več italijanska, ker je pred letom 1954 ni upravljala, pač pa bi v coni B ostala Jugoslavija, ker je že bila v njej pred tem datumom. Kdo bi imel od tega večjo korist, ni treba šele ugibati.
Londonski sporazum je odpravil žarišče napetosti med Italijo in Jugoslavijo in
odprl vrata vsestranskemu sodelovanju. Italija je mogla preboleti visoko ceno izgube ozemlja, ki je bila posledica poraza na bojnem polju, Jugoslavija pa je mogla pozabiti na umik iz Trsta, h kateremu jo je 9. junija 1945 prisilil maršal Alexander.
Upor na Madžarskem in njena zasedba po sovjetskih četah sta prinesla v Podonavje nov položaj, ki je tako Italiji kot Jugoslaviji narekoval čim večjo zavzetost
v	razvijanju lastnih odnosov'.
Očitno je postalo, da Sovjetska zveza nadaljuje s carsko politiko. Njena strategija je polastiti se Sredozemlja in iz njega iztegniti svoje klešče proti Indiji, da tako napravi zadrgo proti Kitajski. Od tedaj ži-
vi	Jugoslavija v stalni živčni napetosti.
Italija bi morala to vedeti in upoštevati. Ohraniti na Balkanu sedanje stanje je zanjo istega življenjskega pomena kot za Jugoslavijo. Do Jugoslavije bi morala biti lojalna brez kakšnih pridržkov.
Ce se Sev. Amerika in zapadne evropske države ne zavedajo resničnih ciljev osvo-jalne sovjetske politike, se pa Jugoslavija tega dobro zaveda in je za to silno občutljiva. Državni interesi Italije zahtevajo, da se nasproti Jugoslaviji odpove vsake-kemu dvoumju in da postane odločen po-bomik nedotakljivosti jugoslovanskih meja. Višji interesi domovine in miru bi svetovali, da se Londonski sporazum že enkrat predloži parlamentu v odobritev.
Ce hoče Italija ohraniti italijanstvo Trsta in varnost na Jadranu, naj se odpove zadržanju, ki nasprotuje njeni splošni zunanji politiki. Če je znala Italija v deželah Vzhoda vzpostaviti politiko prijateljstva, razumevanja in sodelovanja, bi bilo to še bolj potrebno v odnosu do soseda onstran Jadrana, kajti stabilnost, napredek in avtonomija narodov med Donavo in Egejskim morjem bodo ustvarili pogoje miru, ki bodo vodili h konkretni mednarodni solidarnosti in bodo v vsaki okoliščini vplivali na velesile, da se odpovejo svojemu vmešavanju.
Koprsko-pazinska škofija in Vatikan
Ob novih napetostih ob jugoslovansko italijanski meji se je oglasil tudi zastopnik verske komisije za Hrvaško in v zvezi s tem dejal, da naj bi tudi Vatikan imel več razumevanja za skorajšnjo ureditev obmejnih škofij. Kljub sedanjim zadovoljivim odnosom med Vatikanom in Beogradom bi ti odnosi biil še mnogo boljši, če bi bilo urejeno to vprašanje. Odlašanje tega podpira iredentistična prizadevanja, kar daje vprašanju političen značaj. Ko-prsko-pazinsko področje in goriški del, ki je po drugi svetovni vojni pripadel Jugoslaviji, sta pravno še vedno nesamostojne administrature, čeprav jih vodijo lastni škofje-administratorji.
Pastirsko pismo portugalskih škofov
Portugalski škofje so izdali pastirsko pismo o zadržanju Cerkve v spremenjenem
političnem položaju v državi. Prva njihova želja je, da bi bili preprečeni izbruhi sovraštva, maščevanja in razrednega boja. Pravičnost, resnica in svoboda naj bodo zagotovljeni ljudstvu. Duhovniki pa naj se vzdržijo političnega aktivnega dela in nobena politična skupina nima pravice sklicevati se na cerkveno avtoriteto, kajti Cerkev se ne bo opredelila za nobeno stranko.
Ministrova prošnja
Minister za narodno vzgojo v Tanzaniji je s posebnim pismom prosil škofe v deželi, naj pomagajo vladi ustanavljati osnovne, tehnične in poljedelske šole.
Maša za veliko noč v Pekingu
V	Pekingu je bila tudi letos velikonočna maša, katere se je udeležilo okoli 300 vernikov; to so večinoma člani in uslužbenci družin diplomatov, ki so na Kitajskem.
nu je branil ter delil pravico.
Ko so ga člani Rdečih brigad odpeljali, so hoteli z izsiljevanjem povzročiti spor med sodno in politično oblastjo. Sossija so bili pripravljeni izpustiti, če v zameno sodne oblasti osvobodijo osem članov tolpe »XXII. oktober«.
Sodniki genovskega prizivnega sodišča so na to pristali, ne pa civilna oblast. Sam predsednik države Leone je tako izsiljevanje ogorčeno odklonil, enako italijanska vlada.
Sedaj, ko je Sossi spet prost, je kasači j sko sodišče suspendiralo odlok prizivnega sodišča v Genovi o podelitvi začasne svobode članom skupine »XXII. oktober«. Po mnenju kasacijskega sodišča mora generalni pravdnik prej vložiti priziv proti razsodbi, zato bo poteklo še precej časa — pot pravice v Italiji je izredno počasna — preden bi prišlo do morebitne osvoboditve zločincev.
Na tiskovni konferenci je Sossi povedal, da je bil ves čas zaprt v izredno majhni celici (2,5x2,7 m), da ni nikdar videl ugrabiteljev v obraz, ker so vedno nosili kapuce, da so ga petnajst dni zaporedoma zasliševali po eno uro na dan in mu nosili izrezke iz časopisov, v katerih je bilo govora o ugrabitvi. Ko se je zahvalil vsem, ki so se prizadevali, da bi mu rešili življenje, je pa dodal, da se ne zahvaljuje tistim, ki se niso upali prevzeti lastnih odgovornosti.
ZRUŠITI MEŠČANSKO DRUŽBO
Eden članov Rdečih brigad je v razgovoru z urednikom lista »E-spresso« povedal, da rdeči revolucionarji s takimi akcijami, kot je bila Sossijeva ugrabitev, zasledujejo zrušenje meščanske družbe s tem, da skušajo povzročiti spopad med obema oblastema, na katerih sloni sedanja družba: med politično in sodno.
S tem, da so genovski sodniki podelili začasno svobodo zločincem skupine »XXII. oktober«, so brez dvoma zadali hud udarec »tradicionalni« pravici v Italiji. Sodniki so namreč sprejeli načelo, da lahko država sprejme pogoje od zločincev in to ne v položaju enakega z enakim, temveč v podrejenem položaju.
Sodniki so imeli pred očmi rešitev človeškega življenja, zato jih je treba gledati s prizanesljivostjo; dovolj je, da se postavimo na njih mesto in njihovo ravnanje nam bo laže razumljivo.
Seveda, kam vodi tako popuščanje in kakšne bodo posledice načela, da je za rešitev človeškega življenja dovoljeno ukloniti se volji izsiljevalcev, to pa je drugo, a zelo resno vprašanje. Za italijansko mafijo npr. ni noben problem, ugrabiti kakega javnega funkcionarja in ga držati kot talca, dokler član mafije ne bo osvobojen.
Rdeče brigade so torej v svojem izsiljevanju popolnoma uspele. Tragično in ironično pri tem je to, da so se genovski sodniki v zvezi s tolpo »XXII. oktober« po-služili zakona Valpreda, ki določa, da neki obtoženec lahko pride na svobodo, če v določenem času ne pride do procesa. Ta zakon je v bistvu pošten in je bil potreben, saj v Italiji ostanejo v zaporu — dostikrat nedolžni — po več let,
ker zaradi počasnosti italijanske pravice ne pride do procesa. Če bi italijanska pravica bila hitrejša, bi ta zakon, ki je bil sprejet v zvezi z anarhistom Valpredo —-ki že nad tri leta čaka na proces — ne bil potreben.
Akcije Rdečih brigad so v polnem soglasju s taktiko, kako pomagati komunizmu priti na oblast. Gre za razvejan načrt, za strategijo revolucije. Tudi Stalin je organiziral napade na banke, da je finansiral revolucijo.
Pri vsem tem pa meščanska družba tej revoluciji krepko pomaga: korupcija, ki se je v njej razbohotila, brezsrčnost do revnih, razsipavanje denarja, potrošniška mrzlica, to in še mnogo drugega dajejo opravičilo članom Rdečih brigad, da nastopajo proti tej gnili družbi in jo skušajo zrušiti v njenih temeljih.
V	tem oziru imajo genovski sodniki prav, če so v obrambo svojega ravnanja zapisali: »Ugled države se ne brani s tem, da se pusti nedolžnega človeka v rokah zločincev in se jim ga izroči na milost in nemilost, temveč da se neprestano ustvarjajo pogoji za bolj pravično družbo v skladu z našo ustavo.«
In prav teh pogojev v Italiji skoro ni. Dnevni dogodki to žalostno dejstvo potrjujejo.
NOV FAŠISTIČEN ATENTAT
Valu nasilja v Italiji ni ne konca ne kraja. Komaj je stopila nekoliko v ozadje zadeva z ugrabitvijo sodnika Sossija, je že prišlo v Bresciji do novega zločina, ki pa je bil to pot silno krvav.
Organizatorji zločina so bili pripadniki neofašističnih skupin, ki imajo zlasti v Bresciji svoj center za prekupčevanje z razstrelivom in orožjem, kot je pokazala nedavna sodna preiskava.
Prav proti tem fašističnim teroristom je zveza sindikatov v Bresciji oklicala za torek 28. maja dopoldne protestni shod na glavnem trgu. Okrog 10.20, ko je govoril predstavnik demokrščan-skega sindikata zveze CISL, je prišlo do eksplozije.
Čeprav so policijske oblasti trg pred shodom pregledale, je zločincem uspelo položiti bombo v koš za odpadke, ki je bil pritrjen na enega od stebrov. Posledice eksplozije so bile strašne: 6 mrtvih in nad 90 ranjenih. Mnogi od njih se še borijo za življenje.
Ogorčenje javnosti je naravno veliko. Vse tri demokratične sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL so oklicale za sredo 29. maja od 8. do 12. ure splošno stavko. V poslanski zbornici je poročal notranji minister Taviani. Poslancem je zagotovil, da bodo varnostni organi nadaljevali z vsemi svojimi silami boj proti obnavljanju fašizma.
Žal je bilo takih izjav danih že dosti, že vse preveč. Medtem pa oblast ni odkrila nikjer teh skrivnostnih atentatorjev; tudi atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu v Trstu je ostal zavit v temo. Res bi bilo že treba nekaj storiti, kajti drugače lahko pride prej ali slej do zrušenja sedanjega pravnega reda v Italiji, kar pa si mnogi na skrajni desni in levi itak želijo. Primera Sossi in Brescia to znova potrjujeta.
h
Dekanu Bercetu v spomin
Dramska družina PD »Štandrež« je v nedeljo 28. aprila gostovala v Rimu z Molierovo komedijo »Zdravnik po sili«. Stanovala je v Sloveniku, kjer je bila posneta ta slika
Ko je bil zadnjič pri meni, in to je že dobrega pol leta, mi je po<k. Bogomir Berce govoril o svojih načrtih za prihodnost. Zavedal se je, da je bolan, sladkorna ga je mučila. In čutil je, da ikanalsika župnija ni lahka, vsaj ne za tako gorečega dušnega pastirja kot je bil on. Menil je, da ne more narediti vsega, kar bi bilo potrebno, ali vsaj, kar se je njemu zdelo potrebno. Zato je računal, da bo v doglednem času šel v pokoj. »Še kako leto bom v rednem dušnem pastirstvu, potem bom šel v pokoj,« mi je rekel. »Rad bi se nastanil v Novi Gorici. Tam si bom najel dovolj veliko stanovanje, da bom mogel v njem tudi maševati. Ker Nova Gorica nima druge cetlkve, bi bilo moje stanovanje prva cerkev v tem našem novem mestu ob meji. Tako bi tudi kot upokojenec lahko kaj naredil za kristjane v Novi Gorici, saj bi imeli med seboj duhovnika in pa bogoslužni prostor, četudi skromen.«
S takimi načrti sva se poslovila. Kdo si je tedaj mislil, da bo namesto v Novo Gorico šel uživat zasluženi pokoj v nebeški Jeruzalem! Toda prav to se je zgodilo na praznik Kristusovega vnebohoda. Potem ko je dopoldne imel dve maši in pri obeh pridigal, se je po kosilu razgovarjal s sobratom iz vipavskega semenišča, ki se je slučajno ustavil pri njem za kratek obisk. Seveda sta takoj začela govoriti o načrtih. Saj je bil Bogomir Berce mož načrtov. Sobratu je razkazoval skice za nove klopi
v	kanalski cerkvi, ko je nenadoma in nenapovedano potrkalo na njegovo srce. Le toliko časa je ostalo, da je dobil še sveto maziljenje in že ni bilo več dekana Bogomira Berceta.
»Repentina mors sacerdotum sors,« pra-
vi	pregovor. Nenadna smrt je delež duhovnikov. Nič hudega, g. Berceta je dobila pripravljenega, pretrgala mu je le njegove načrte. Huje je prizadela njegove domače in pa kanalske vernike, ki so tako nepričakovano izgubili skrbnega dekana.
Pokojni Bogomir je bil iz znane Berce-tove družine v Dornberku. Pri hiši pravijo »Pri županovih«. Pokojni dekan Berce se je slučajno rodil v Novem mestu leta 1917, menda zato, ker se je družina tja umaknila pred fronto, ki se je poleti 1916 in v naslednjih mesecih pomaknila vzhodno od Gorice do Renč in Fajtovega hriba. Po vojni so se Bercetovi vrnili v Dornberk in Mirko, kot so ga doma klicali, je leta 1928 prišel v malo semenišče v Gorici. Tu je dokončal gimnazijo in stopil nato v bogoslovje. Kolikor sem ga poznal, mu du-hovski poklic ni nikoli bil problem.
Po novi maši leta 1941 so ga poslali na Vrabče. To je zelo samotna vas na grebenu med dolino Raše in Vipavsko dolino. Med vojno so bile Vrabče zelo izpostavljena vas, saj so tam imeli svoje domovanje slovenski partizani. Obenem z njimi so ob številnih čistkah obiskovali Vrabče sprva tudi fašisti in pozneje Nemci. Tista leta se je g. Mirko kdaj ustavil v Gorici in pravil, kako mnogovrstne obiske ima v župnišču. »Včasih pridejo partizani, potem za njimi fašisti, zadnje čase pa Nemci. Kaj naj storim?« je vpraševal. »Ene in druge sprejemam.« Saj mu drugega tudi ni ostajalo, če je hotel biti na Vrabčah.
Po vojni je leta 1946 prišel za župnika v Šturje pri Ajdovščini. Priti iz samotnih Vrabč v Šturje ni bila lahka zamenjava. Vendar se je g. Berce kmalu znašel in začel z živahnim in vsestranskim dušnopa-stirskim delovanjem v novih spremenjenih razmerah. Te so mu tudi narekovale, da se je kot goreč duhovnik in dober govornik vključil v skupino duhovnikov, ki so po vojni začeli z ljudskimi misijoni širom
po Primorski deželi in tudi po Kranjskem. Pri pogrebu so dejali, da je imel za sabo okrog 50 misijonov in to pri rednem dušnem pastirstvu v tako zahtevni župniji kot so Šturje.
Dvaindvajset let je ostal v Šturjah, ko je poslušen škofu sprejel mesto dekana v Kanalu po odstopu g. Semiča. Leta 1968 je prišel v Kanal in ostal tam šest let, do smrti 23. maja.
Pogrebne obrede in mašo je v soboto 25. maja opravil škof Jenko; somaševalo je veliko duhovnikov, še več pa se jih je pogreba udeležilo; verjetno jih je bilo katkih sto. Škof Jenko se je od dekana Berceta poslovil v cerkvi, kakor tudi nekateri domačini in duhovniki. Po obredih v cerkvi so truplo pokojnega g. Bogomira Berceta spremljali do pokopališča, od koder so ga takoj prepeljali v Dornberk, kjer je bil še istega dne pokopan poleg staršev.
Kazimir Humar
Čilski kardinal v Rimu
Čilski kardinal Henriquez je prišel v Rim na poročanje o položaju v Čilu. Znano je, da je kardinal v začetku o vojaški junti izrazil upanje, da bo znala vladati pravično in nasprotnikom odpustiti. Pred nedavnim pa so škofje nastopili proti zlorabi oblasti in kršenju demokratskih pravic.
V	čikagu izhajajoči češki tednik »Katolik« je 3. maja objavil pismo duhovnika Jožefa Novotnyja, poslano 24. aprila z Dunaja generalnemu tajniku Združenih narodov dr. Kurtu Waldheimu, iz katerega izvemo, kaj je povzročilo smrt kardinalu Trochti. Tu ga navajamo v izvlečku:
Čutim za svojo duhovniško dolžnost, da vam kot najvišjemu predstavniku človeške družbe, katere glavni namen je braniti človečanske pravice, sporočim okolnosti, ki so povzročile smrt kard. Štefana Trochta, škofa v Litorneiicah na češkoslovaškem.
Dan pred njegovo smrtjo, to je v petek 5. aprila ob 11.30 predpoldne je prišel v škofijski urad v Litomericah krajevni tajnik za verske zadeve. Te tajnike imenuje komunistična vlada; nadzorovali naj bi delovanje Cerkve in ga kar moč ovirali. Mož — piše se Dlabal — je prišel precej vinjen, kar je njegovo govorjenje in vedenje takoj izdalo. Zahteval je razgovor s kardinalom.. Ta »razgovor« pa je trajal celih šest ur, to je do petih in pol zvečer. Ves ta čas je pijani tajnik kardinala obkladal s podlimi psovkami in očitki ter ga duševno mučil. Ko je odšel, je kardinal, ves izčrpan, takoj legel, prebil težko noč in zjutraj ga je zadela možganska kap, na posledicah katere je v soboto okrog poldneva izdihnil.
Ne morem se ubraniti misli, da se češkoslovaški komunistični režim, ki je tam okrog leta 1950 prirejal ogabne procese proti češkoslovaškim škofom, poslužuje zdaj še bolj rafiniranih sredstev, da bi popolnoma ohromil življenje katoliške Cerkve, ko je na tako ciničen način povzročil smrt zadnjega rezidenčnega škofa. Po smrti kardinala Trochte ni na vsem Češkem in Moravskem nobenega rezidenčnega škofa več, za vso češko pa je le en apostolski administrator, enako za vso Moravsko.
Ne pišem vam tega, da bi pozival na bolj proti komunizmu, le prosil bi vas, da ves svoj vpliv zastavite in dosežete, da češkoslovaški uradniki prenehajo na tako
« Operacija
Nedavno je izšla v založbi Devin Adair knjiga znanstvenega delavca na Standford univerzi (ZDA), Julija Epsteina z naslovom »Operation Keelhaul - the Sory of forced ripatriation«.
Knjiga je sad dvajsetletnega študija o prisilni izročitvi dveh milijonov antikomunistov sovjetskim oblastem. Knjiga je pod-
nečloveški način preganjati katoliško Cerkev.
Pismo ne potrebuje komentarja. Samo dovolj jasno govori.
Bizon m ie nabodel
Kdor je bral knjigo »Po Indiji sem ter tja«, pozna salezijanskega brata Ludvika Zabreta kot pomembnega socialnega delavca, ki je pokazal Indiji najboljšo pot, kako naj pride iz lakote in revščine do blagostanja. Iz puščave je napravil »Marijin vrt«, indijsko »Sagoya Totham«, kar je vzor vsem Indijcem in dobil priznanje ministra in drugih oblasti. Sagoya Totham preživlja sedaj na tisoče ljudi, tam so tudi ljudska, poljedelska in obrtna šola.
Ko je to izredno delo z vsemi svojimi talenti in žrtvami dovršil, je odšel na drugi konec Indije blizu Goe (kjer je pokopan sv. Frančišek Ksaverij). Tam je začel pragozd (džunglo) spreminjati v polja in vrtove. Še težje delo kot prej, toda izvršil je zopet skoro »čudež«.
Vedno pa ima težave z divjimi zvermi: tigri, kačami, bizoni, opicami in merjasci. Zlasti bizonov (bivolov) je veliko okoli njegove farme in mu uničujejo pridelke.
Neko nedeljo je Zabret opazil velikega samca in takoj šel s puško nadenj. Po eni uri zasledovanja ga je dobil na muho in obstrelil. Krvavi madeži so vodili v gosto grmovje. Ko se je Zabret bližal majhni kotlini, ga je bizon napadel iz razdalje 5 metrov. V naglici je ustrelil in bizonu sicer prebil lobanjo pod desnim rogom, a ustavil ga ni. V zaletu je Zabreta podrl na tla, da je padel na hrbet, puška pa je odletela stran.
Sreča je bila v tem, da je Zabret ležal z glavo navzdol in da je imel bizon rogove zavite na vznotraj in ga ni mogel prebosti. Bil je res čudež, da ga je po nekaj časnem mečkanju pustil in izginil v grmovje.
Bizona so pozneje našli in bilo je potrebno še nakaj strelov, da je padel. Imel je odlično meso in Zabret se je maščeval tako, da ga je jedel, pa še vsi vaščani so ga imeli dovolj.
Za veliko noč mi je že zdrav pisal. Toži pa, kako so v Indiji težki časi. Nimajo dovolj gnojil za polja in ne goriva (olja) za motorje, ki namakajo polje. Brez teh dveh dobrin pa ne gre naprej.
Da take zgodbe ne spadajo le v stare romantične čase, ampak tudi v sedanjost, naj povem, kaj se je zgodilo drugemu salezijancu misijonarju J. Armignaniju v župniji Raliang v severni Indiji. Tam je za tisoč beguncev napravil z velikimi žrtvami zasilno vas, misijonsko postajo s šolo, kapelico, bolnišnico in župnišče. Pa je pridrvela čreda kakih 40 slonov in je prav vse pomendrala, uničila, ljudje pa so zbežali. Kakšna škoda in zopet nova revščina!
Prav je, da poznamo razmere drugod, zlasti v misijonskih krajih, ko se nam tako dobro godi tukaj. Bomo vsaj raje pomagali.
Vinko Zaletel
Keelhaul»
prta s številnimi dokumenti. Pisatelj, ki živi napol hrom v kraju Palo Alto (Kalifornija), upravičeno poudarja, da so bili povzročitelji enega najtežjih zločinov v zgodovini človeštva ne morda nacisti ali komunisti, temveč vojaške oblasti Zapada, ki so se pregrešile proti najbolj osnovnim človečanskim pravicam in jih brez sramu poteptale.
Žrtve nasilne repatriacije niso bili samo vojaki in civilni begunci, temveč celo ne-begunci, od katerih se nihče ni boril proti zaveznikom; edini njihov greh je bil, da so bili antikomunisti. Anglo-ameriški vojski je bilo izrecno naročeno, da lahko vse, ki se bodo prisilni vrnitvi upirali, na mestu postrelijo.
Kot slovenskim domobrancem (te dni — od 28. maja do 1. junija — poteka že 29 let od njihove izročitve Titovim partizanom) je bilo tudi 900.000 vojakom ruskega generala Vlasova s strani Angloamerikan-cev obljubljeno, da ne bodo poslani v Sovjetsko zvezo. Toda bili so kruto prevarani. Prišlo je do žaloigre, ki ji težko najdeš enake v zgodovini človeštva. Premnogi Vlasovi vojaki in civilisti so si raje vzeli življenje kot da bi se dali izročiti Sovjetom.
Tej žaloigri so na Koroškem leta 1945 prisostvovali tudi naši begunci. Po pripovedovanju pok. kanonika dr. Kraljiča so ruske matere celo otroke metale v Dravo, da ne bi prišli v roke sovjetski vojski.
Pisatelj Epstein je dokument »Operacija Keelhaul« odkril čisto po naključju v vojaški knjižnici, ko je pregledoval material, ki obravnava pokol poljskih častnikov v Katynu. Ta pokol je, kot znano, ukazal Stalin, a so ga Sovjeti kasneje naprtili Nemcem in se o tem skuša v zapadnem svetu čim manj pisati.
Epstein je v zvezi z odkritim dokumentom zapisal, da bo zločin nasilne vrnitve protikomunističnih vojakov in beguncev, ki ga Angloamerikanci še vedno prikrivajo m zanikajo, čeprav ga izpričuje dokument »Operacija Keelhaud«, še naprej zastrupljal odnose med Sev. Ameriko in milijoni ljudi, ki živijo pod komunistično tiranijo.
O žalostni usodi teh nasilno vrnjenih ljudi poroča tudi Solženicin v svoji knjigi »Otočje Gulag«. Velika večina teh vrnjenih jih je umrla v prisilnih taboriščih. Kolikor jih je še ostalo, čakajo smrti na skrajnem severu.
Ce primerjamo usodo teh nesrečnikov z vrnjenimi domobranci, moramo z žalostjo ugotoviti, da so Tito in slovenski komunisti v tistih junijskih dneh leta 1945 daleč nadkrilili okrutnega Stalina. Ta je poslal nasilno vrnjene na prisilno delo, slovenski komunisti pa so jih brez sodbe pobili in z njih trupli napolnili opuščene rudniške jaške in kraške jame v Kočevskem Rogu.
Naj za zaključek omenimo še sodbo Sol-ženicina o zločinu, o katerem govori »Operacija Keelhaul«; »Roosevelta in Churchilla proslavljajo v njuni domovini kot primer velikih državnikov. V ruskih ječah pa se čudijo njuni kratkovidnosti in neumnosti.«
Dobrodelnost nemških katoličanov
V	Zah. Nemčiji je bila v letošnjem postu 16. dobrodelna nabirka pod naslovom »Misereor«. V okviru te dobrodelne akcije so nemški katoličani doslej zbrali nad milijardo mark, tj. okoli 250 milijard lir. S to vsoto so finansirali 14.000 raznih del in ustanov po vseh delih sveta. Da je dobrodelnost v Zah. Nemčiji talko razvita, je velika zasluga nemških škofov, ki vsako leto z vedno novimi nagibi vabijo svoje vernike, naj se borijo proti lakoti in boleznim v svetu.
z Goriškega!
Krmin - Subida
V	nedeljo 19. maja je slovenska duhov-nija pri Subidi (Krmin) obhajala prvo obletnico svojega obstoja. Središče praznova- j nja je seveda bila nedeljska maša. Soma- j sevali so trije duhovniki in sicer prav ti- • sti, ki so pred enim letom odprli redno i slovensko službo božjo pri Subidi, namreč msgr. Rudolf Klinec, škofijski kancler, I msgr. Jožef Trevisan, krminski župnik in j dekan ter g. Mirko Rijavec, sedanji vodi- i telj duhovnije.
Najprej je g. Rijavec v imenu vernikov pozdravil oba gosta in na kratko označil j pomen slovesnosti, potem pa je spregovoril j msgr. Trevisan. Kot dolgoletni župnik kr- j minske župnije je obudil nekaj lepih spo- i minov iz preteklosti ter ugotovil, da je j slovenščina bila vedno prisotna v ikrmin-skem dušnopastirskem delovanju. Prav v [ cerkvi pri Subidi se je večkrat maševalo in govorilo v slovenščini. Podčrtal je važnost, da se ohranijo bratski odnosi med j slovenskimi in italijansko ali furlansko govorečimi verniki.
Msgr. Klinec je z veseljem ugotovil, da se je ustanova posebnega dušnopastirskega središča pri Subidi po enem letu delovanja izkazala ne samo koristna, temveč tudi potrebna. »Ko sem danes stopil v to cerkev,« je dejal, »se mi je zazdelo tu vse lepše, vse bolj urejeno in obnovljeno v dušah in na obrazih, v cerkvi in pri bogoslužju.« Pohvalil je sodelovanje vernikov, požrtvovalnost organista in pevcev in se zahvalil vsem tistim, ki so tudi gmotno prispevali i za obnovo ali nakup cerkvenih in bogoslužnih potrebščin. Izrazil je prepričanje, i da bo začeto delo z božjim blagoslovom obrodilo še mnogo sadov v dušno in splošno korist slovenskega življa v krminski • župniji.
Pastirček
Z osmo številko je »Pastirček« zaključil svoj 28. letnik. Nabralo se je toliko snovi, da je bilo treba številko povečati za osem ! strani.
Jezova povest »Sparunove dogodivščine z Obri« je prišla do veselega konca, zanimivih zgodb Krvnička pa je ostalo še za eno leto. Prav tako se bo nadaljevala povest Darine Konc »Mladost med gorami«. Tudi z obiski po župnijah se bo nadaljevalo. To pot so na vrsti Barkovlje.
Več člankov, pesmi in pisem govori o majniku. Tončka Curk je prispevala zgodbo »Za golobico«, Zora Saksida pa »O usmiljeni Strigouški« in o »Ježeku Spaku-nu«. Slikanico je jrrav tako sestavila Zora Saksidova. Njena je tudi pesem »Počitniška«.
V	skavtskem kotičku piše Ivo o pripravi na tabor, Premišljeni gams pa razmišlja »Kaj naj vendar počnem?«, v počitnicah seveda.
Jože pod naslovom »Samo za deklice« razloži, kaj lahko deklice storijo za rast duhovskih poklicev med nami. Nadaljuje se opis življenja škofa A. M. Slomška.
Ivo Artač opiše jamo pri Briščikih, j Branko je napisal sestavek »Ali ljubimo šport?«, Ana Marija Frandolič pa »Naše i: male lastovice«. Pastirčkovo pesem je za to številko uglasbil Z. Harej na besedilo Ljubke Šorlijeve in nosi naslov »Pomladna pesem otrok«. Pet strani dopisov mladih piscev dopolni to številko.
Tudi mi se pridružujemo želji urednika: naj bi vsi prijatelji »Pastirčka« uživali prijetne počitnice in ostali zvesti »Pa- j stirčku« za naprej!
-jk
Slovenci v Milanu in okolici
Že nekaj let se Slovenci, živeči v Milanu in okolici zbiramo enkrat mesečno k slo- i venski službi božji pri Sv. Tomažu (Via Broletto, Milano), število udeležencev je I bolj ali manj ostalo isto. Verjetno je mno- ! go takih, ki še ne vedo za naše shode, ki i so predvsem verskega in družabnega zna- j čaja.
Po sv. maši, ki jo imamo redno vsako j prvo nedeljo v mesecu (razen julija, avgusta in septembra) ob 16.30, se zberemo v i prijaznih prostorih Casa del Clero, via S. Tommaso 3. V prijetnem razgovoru, ob kavi, čaju in še oh čem drugem imamo j priložnost spoznati nove rojake in tako j širiti krog prijateljev, ki so nam zunaj ma- : tične domovine še posebno dragi.
Na binkošti, 2. junija, bo zadnja maša ? pred počitnicami. Za zaključek bomo imeli tudi predavanje s sikioptičnimi slikami it ] Svete dežele in od drugod. Vsi prisrčno ! vabljeni in potem nasvidenje v jeseni prvo nedeljo v oktobru (6.10.).
Franc Bergant
Z jurjevanja goriških skavtov 1. maja v Doberdobu. Domači župnik Anton Lazar daruje sv. mašo, pri kateri vsa skavtska družina vneto sodeluje
IIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMlIMIlIlllllllllllllIlllllillllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllIllIllIllltllMIIIIIIIIIIIIIIlllIlllllllll
Okolnosti kardinalove smrti
stovesiK
Projektant inž. Bernardo Bensa iz Gorice je izdelal maketo (idejni načrt) za novo števerjansko šolo. Gradnja poslopja bo stala 200 milijonov lir. Načrt je že odobril Genio civile - Commissione scolastica
IV. zamejski festival narodno zabavne glasbe
V	števerjanu se bo vršil med Borovci IV. zamejstki festival narodno zabavne glasbe v dneh 8. in 9. junija. Prireja ga domače prosvetno društvo »F. B. Sedej« v sodelovanju z vaškim ansamblom Lojzeta Hledeta.
la tiste dni v števerjan mnogo ljubiteljev narodno zabavne glasbe. S tem bodo tudi poplačani trud, skrb in požrtvovalnost naše mladine.
Program, o katerem bomo podrobneje še poročali, je bil zelo zanimiv, saj so se diškutantje dotaiknili problema, ki zajema 56 % celotne deželne površine. Področje, ki zajema gorske skupnosti, zavzema v deželnem merilu 439.000 ha, na katerih živi 235.000 prebivalcev. Dežela se je zavzela za ta področja, kjer so obdelovanje zemlje in življenjski pogoji sploh težji kot v ravnini, z zakonom, ki predvideva posebne produktivne načrte in finančne podpore.
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiimuiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiu
Po izkušnjah preteklih let bo letošnji festival lepa manifestacija slovenske narodno zabavne pesmi v zamejstvu, ko se bo Potegovalo za nagrade 25 ansamblov s Koroške, Tržaške, Goriške in tudi iz Slovenije. Vsak ansambel bo predvajal dve no-
vi	izvirni skladbi, ki sta bili za to pripravljeni. Cez petdeset novih slovenskih melodij! Ne smemo pozabiti, da bo tudi letos navzočih večje število ansamblov, Gci niso še nikoli nastopili na našem festivalu.
V	soboto 8. junija ob 21. uri bo začetek Prireditve. Nastopili bodo vsi ansambli, izmed ikaterih bo strokovna komisija izbrala 12 najboljših ansamblov, ki bodo imeli pravico nastopiti v finalu, ki bo v nedeljo 9. junija ob 17. uri. Letošnje festivalne Pesmi bosta ocenjevali dve komisiji.
Komisija za ocenjevanje besedil je takole sestavljena: prof. Jožef Seražin, ravnatelj slov. učiteljišča v Gorici; ga. Ljubka Šorli Bratuž iz Gorice ter prof. Emil Valentinčič iz Pevme pri Gorici.
Komisija za ocenjevanje glasbe: prof. Zorko Harej iz Trsta, predsednik; Evgen Jurič, predstavnik revije »Antena« iz Ljubljane; Tomaž Tozon, glasbeni producent iz Ljubljane; prof. Humbert Mamolo iz Trsta; prof. Andrej Bratuž iz Gorice; Ciril 1'erpin iz števerjana ter predstavnik revije »Stop« iz Ljubljane. V to (komisijo bodo v finalnem delu vključeni še trije člani, obrani izmed občinstva.
Komisija za ocenjevanje glasbe bo podelila naslednje nagrade: 150.000 lir za najboljšo melodijo; 100.000 lir za najboljšo izvedbo; 50.000 lir najboljšemu harmonikarju ter nagrado revije »Antena« iz Ljubljane.
Komisija za ocenjevanje besedil bo podelila nagrado 50.000 lir za najboljše besedilo. Občinstvo pa bo podelilo nagrado 1-500 Ndin revije »Stop« iz Ljubljane.
Na zaključnem finalnem tekmovanju bo kot gost nastopil ansambel Mihe Dovžana s pevko Ivanko Kraševec in kvintetom "Gorenjci«, ki je dobro znan zaradi svojih kpih melodij in po svojem izvajanju šiponi po domovini. Tudi to bo ena izmed Prijetnih privlačnosti števerjansike manifestacije.
Organizatorji so prepričani, da bo ta edinstvena prireditev v zamejstvu privabi-
Razgibana mladinska akademija
Mladinska akademija, katero je pripravila pretelklo nedeljo v Katoliškem domu v Gorici mladina, ki se zbira v okviru slovenske župnije in ki se ji je pridružila tudi slovenska šola v ul. Croce, je uspela tako moralno kot tudi glede zanimivega in razgibanega programa ter je bila deležna obiska, ki je presegel vsa pričako-vanja.
Vse udeležence ter nastopajoče je pozdravil slovenski dušni pastir v Gorici msgr. Franc Močnik. Na začetiku kot tudi za zaiključak je mladinski zbor »Kekec«, ki ga vodi Ivo Bolčina, zapel po tri pesmi. Ugajala je zlasti pesem »Kraguljoki« v dirigentovi priredbi.
Po nastopu mladinskega zbora so otroci i7. Zavoda sv. Družine podali kratek prizorček o materi, najmlajše pa so vse navzoče razveselile z baletom »Snežinke«.
Nato so se zvrstili otroci iz vseh petih razredov osnovne šole v ul. Croce. Prvi razred je zapel ob spremljavi na harmoniko in pod vodstvom svoje učiteljice Ma-rize Perat dve pesmi, drugi razred je pokazal ob pomoči učiteljice Anike Feigel dva prizorčka; en prizor je naštudirala s 3. razredom njegova učiteljica Tatjana Bednarik; 4. razred, kjer poučuje Miro Lojik, je imel na skrbi prizor »Pošteni Janez«; deklica iz 5. razreda (učiteljica Ko-rina Chetti) pa je zanosno podala deklamacijo.
Prvi del sporeda so zaključile starejše deklice z baletno točko. Tudi po odmoru je bil na sporedu najprej balet, nakar je nastopil dekliški zbor Marijine družbe pod vodstvom prof. Lojzke Bratuževe in zapel štiri narodne v raznih priredbah.
Skavti in skavtinje so izvajali recital »Clovek-brat«, ki naj bi služil za vzbujanje naše vesti.
Nekateri otroci, ki delujejo v okviru glasbene šole in jih je pripravila Klavdija Jamšek iz Šempetra pri Gorici, so pokazali s samostojnimi točkami, kaj so se v šoli naučili.
Nato je zopet sledila baletna točka, to
pot Čajkovskega »Žitni klas«. Vse baletne točke je naštudirala Nataša Sirk, njena sestra Ileana pa je povezovala ves program in ga napovedovala.
V	znak priznanja za opravljeno delo so pred koncem prireditve Ivo Bolčina, Lojzka Bratuž, Klavdija Jamšek in Nataša Sirk prejeli šopke rož. Prepričani smo, da njih delo ni zaman in da pomagajo oblikovati nov slovenski rod, ki bo ostal zvest svoji zemlji in materini govorici.
-jk
Večina mladih dela v tujini
Španski škof iz Astorge (severno-vzhod-na Španija) je obiskal svoje vernike v Nemčiji. Povedal je, da gre večina mladih ljudi iz njegove revne škofije na delo v tujino. Doma so le stari ljudje in otroci do 15 let. Cerkveni davek, ki ga španski delavci plačujejo v Nemčiji, bi prišel zelo prav tudi njegovi škofiji.
Dve novi slovenski maši v izdaji ZCPZ v Trstu
Te dni sta v založbi Zveze cerkvenih pevskih zborov v Trstu izšli dve novi maši. Prva je Ubalda Vrabca na besedilo Zore Sakside, druga pa Staneta Maliča na besedilo Stanka Janežiča. Kakor je razvidno iz uvoda, sta maši sad prizadevanja Zveze, dati nov izraz slovenski cerkveni pesmi, katera naj bi odražala sedanje življenjske razmere, občutja modernega človeka po smernicah koncila.
Bolj se bliža namenu zadnjega koncila, po katerem naj bi vsi prisotni verniki aktivno sodelovali pri bogoslužju, Vrabčeva maša. V njej namreč sledi posameznim pesmim, ki jih poje zbor, odpev ljudstva. Obe maši sta lepi in primerni za naše zbore. Posamezni izvod stane 300 lir. Dobijo se v Tržaški knjigami, pri gdč. Ivanki Furlan (tel. 415351) in pri ostalih odbornikih tržaške Zveze.
Spomenik ruskim vojakom in bolgarskim prostovoljcem na hribu Sto-letovu (1326 m) nad prelazom Šipka, katerim je u-spelo na tem mestu od 21. do 23. avgusta 1877 zadržati petkrat številnejšo turško vojsko
m«  ................................................................      mn.............n........n...............................................................    iiiii.........................................................mmmmmmmmmmmmmiiiiuummmmmii...................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiuiimmiiiiii.....umu.......im......i......n......im......tunu......imunimi..........uiiiiiiiiuiiih
JOZE JURAK
EKUMENSKO POTOVANJE V BOLGARIJO
(13)
Razumljivo je, da smo se na prelazu ^'Pka ustavili za nekaj časa in motrili od sPodaj navzgor mogočni spomenik. Vendar ■iu bil postanek le kratek, kajti radi bi še ,)>ed mrakom prišli v Trnovo, cilj tistega dne.
Skozi bukove gozdove smo se začeli na-spuščati nizdol. Pokrajina je postajala bolj prijazna, kajti severna stran Balonskih gora (proti Donavi) je lepo obrabna in se zelo razlikuje bd one, ki gleda !la itig proti trakijski ravnini. Vedno več 'e bilo videti košonic in travnikov, polnih Sadnega drevja.
®*0 20 km vožnje sc je zablestela globoko
v dol
^tljiva Jantra, ki nas je nato spremljala Se do Trnovega. Ko smo se ji približali,
se je prikazalo Gabrovo, eno najpomembnejših bolgarskih industrijskih mest.
Nekateri pravijo Gabrovu, da je bolgarski Manchester. Res je že od preteklega stoletja središče usnjarske in tekstilne industrije. Danes šteje že 70.000 prebivalcev.
Mesto je razmeroma mlado. Nastalo je
v	16. stoletju. Po starem izročilu naj bi kovač Račo prvi začel upravljati vodno silo Jantre za svojo delavnico. Njemu so sledili drugi obrtniki. Njihovi izdelki so se dobro prodajali po vsej Mali Aziji.
Pa so Turki leta 1798 mesto požgali. Vendar je počasi zraslo iz ruševin in že leta 1835 je v mestu prva bolgarska šola, kateri je leta 1874 sledila sedemrazredna gimnazija.
V	bližini mesta stoji na skalnati ploščadi nad roko Jantro Sokolski samostan, posvečen Materi božji. Samostansko poslopje je večkrat uničil požar, le nekaj nižje ležeča cerkev se je ohranila v stari obliki. Na samostanskem dvorišču je vreden ogleda vodnjak, ki bruha vodo iz osmih odprti in je delo znanega bolgarskega stavbenika Kolja Tičeto.
GIBANJE ZA ZEDINJENJE PRED STO LETI
Gabrovski samostan nosi ime po Jožefu Sokolskem, ki je bil v teh krajih doma in ki naj bi bil izvedel zedinjenje bolgarske Cerkve z Rimom, pa so ga ruski plačanci ugrabili in odpeljali v Kijev, kjer je umrl v Kijevski lavri (samostanu), verjetno še vedno kot zedinjeni škof.
Bolgari so sprejeli krščanstvo iz Carigrada v 9. stoletju v istem času kot Srbi. Leta 864 se je dal krstiti kan (vladar) Boris (852-889), ki je dobil po svojem botru, bizantinskem cesarju Mihaelu III. krščansko ime Mihael.
Krščanstvo se je utrdilo s prihodom učencev sv. Cirila in Metoda, ki jih je moravski knez Svatopluk pregnal po Metodo-
vi	smrti leta 885 iz svoje dežele, bolgarski knez Boris pa ljubeznivo sprejel.
Tedaj so uvedli v bizantinsko bogoslužje namesto grškega slovanski jezik. Sv. Kli-ment je deloval v takrat bolgarski Makedoniji in ustanovil ohridsko teološko šolo, ki je dala v kratkem času mnogo duhov-
nikov. Drugi Metodov učenec Konstantin pa je postal škof v bolgarskem mestu Preslavu in je sestavil novo pisavo, imenovano cirilica, ki je bila lažja za branje in pisanje kakor glagolica, katere pismenke je izumil sv. Ciril.
Bolgarski car Simeon Veliki (893-927) je leta 917 proglasil samostojnost bolgarske Cerkve in ustanovil prvi bolgarski patriarhat, ki ga pa Carigrad ni priznal. Nekaj desetletij nato je bila bolgarska država uničena. Patriarhi so se iz stare bolgarske prestolnice Preslava preselili v Ohrid, kjer je v letih 997-1015 car Samuel ustanovil makedonsko kraljestvo.
Bizantinci so uničili tudi Samuelovo makedonsko državo. Seveda so takoj ukinili tudi patriarhat ter namesto njega leta 1019 ustanovili ohridsko nadškofijo, ki je obsegala obširna področja Albanije, Srbije, Makedonije, severne Grčije, Romunije in Bolgarije. Toda upravljali so jo Grki.
Leta 1186 je bila obnovljena druga bolgarska država s prestolnico v Trnovem, ki je trajala do leta 1396. Kralj Kalojan (1197-1207) je v začetku 13. stoletja v upanju, da
bo dosegel priznanje samostojnosti bolgarske Cerkve in zase naslov cesarja, sklenil zedinjenje z Rimom. Toda v Rimu niso znali oceniti pomena te prošnje in Kalo-janu niso ustregli. Kralj Kalojan se je zato znova vrnil v pravoslavje.
Pod kraljem Ivanom Assenom II. (1218-1241) pa je Bolgarija leta 1235 dobila svoj patriarhat. Carigrad so leta 1204 zasedli latinski križarji, zato sta se bizantinski dvor in carigrajski patriarh preselila v Nilkome-dijo v Mali Aziji. Politični razlogi so patriarha nagnili, da je privolil v ustanovitev bolgarske samostojne Cerkve.
Ko so Tuiki leta 1396 uničili bolgarsko državo, so odpravili tudi bolgarski patriarhat. Bolgarska Cerkev je za dolga stoletja spet prišla pod Carigrad. Ta je pošiljal med Bolgare samo grške duhovnike in si zastavil za cilj, potom Cerkve helenizirati (pogrčiti) Bolgare. Lahko si mislimo, kako je to ravnanje bolelo bolgarsko ljudstvo, a pomagati si ni mogli, saj je bil turški sultan na strani carigrajskega patriarha.
(Drugič naprej)
Deželno srečanje o kmetijstvu v goratih področjih
V	torek 28. maja je deželna Zveza neposrednih obdelovalcev v Furlaniji-Julijski Benečiji organizirala srečanje o zelo aktualnem problemu, ki od blizu zanima Kras in njegovo 'kmečko prebivalstvo.
Srečanje, ki se ga je udeležilo približno 500 kmetovalcev iz vse dežele in je bilo v Tolmeču v Karniji, je odprl deželni predsednik Zveze državni poslanec Armani. Sledilo je izčrpno poročilo deželnega odbornika za kmetijstvo dr. Tripanija in deželnega direktorja za gozdarstvo dr. Que-rinija. Poročila je zaključil deželni direktor Zveze, Trevisan.
Iz Trsta je bilo prisotnih kakih 20 kmetovalcev članov, ki so zastopali deseto področje gorskih skupnosti, kamor spadajo občine Repentabor, Dolina, Zgonik, Devin-Nabrežina in del tržaške občine.
Šmarnični koncert v Šempolaju
Lepi maj, krasni maj...
Nedelja 26. maja je bil zares krasen majniški dan; greh bi bilo tičati doma in ne iti ven v naravo, da se naužiješ svežega in čistega kraškega zraka. Na mizi je ležalo vabilo na šmarnični koncert, ki bo v Šempolaju za praznik Marije Pomočnice. In šli smo, da vidimo in slišimo pevce iz Šempolaja, Zgonika, Sv. Križa in z Opčin.
Lepo je bilo. Na trgu pred cerkvijo na desno je bil oder za zbore, na levo sedeži in stojišča za gledalce, pred vhodom v cerkev vrsta miz za majhno pogostitev pevcev in povabljencev. Organizacija domačega župnika Stanka Žerjala — brezhibna!
Izvajanje pesmi je bilo dobro; tudi prostor se je izkazal kar zadosti akustičen; udeležba bi lahko bila boljša od strani domačih, nedomačih pa je bilo še precej.
Zelo lepo so se odrezali šempolajski otroci s tremi ljudskimi pesmimi o Mariji. Kar nič se niso bali, peli so z občutkom in seveda poželi sad svojega truda. Občinstvo jim je navdušeno ploskalo.
Za dober uspeh tega šmamičnega koncerta gre velika zasluga — kakor smo zvedeli na koncertu samem — devinško-na-brežinskemu županstvu, ki je dalo na voljo odre in klopi, poskrbelo za delavce in prevoz. Na koncertu je bil navzoč tudi de-vinško-nabrežinski župan dr. Drago Legi-ša, msgr. Ivan Kretič, dekan spodnjekra-škega področja, več sosednih župnikov, poveljnika nabrežinske orožniške in finančne straže in seveda prazniški pridigar g. Jože Peterlin, ravnatelj Marij anišča na Opčinah.
Treba je dodati, da je šempolajska fara letos uvedla slovesno praznovanje drugega godu svoje farne cerkve, namreč Marije Pomočnice, katere lepi 'kip je v glavnem oltarju, čeprav je doslej veljal kot uradni zavetnik cerkve in fare samo sv. Pelagij in je bila Devica Marija pozabljena. Salezijanski duhovnik g. Peterlin jo je v treh
poučnih in toplih pridigah dostojno predstavil vernikom zlasti z zgledi njenega vnetega častilca sv. Janeza Bosca.
S tem šmarničnim koncertom je tudi dozorela misel, naj bi se ta pobuda vsako leto nadaljevala v kaki kraški vasi.
Prav veseli in zadovoljni smo se vračali domov. Prijateljem se zahvaljujemo za tako lepe šmarnice v Šempolaju.
Marijin romar s Krasa
Ansambla »Taims« nismo videli po televiziji
V	Radiocorriere-TV št. 22 z dne 26. maja-1. junija na strani 59 je bil najavljen pod naslovom »Incontro musicale« nastop ansambla »Taims«: »Dolce e suggestivo come tutti i canti della montagna e il coro di Trieste, che chiede con melodiosa genti-lezza: Portami dei fiori.« Tudi v vseh slovenskih časopisih prejšnjega tedna in na Radiu Trst A je bil najavljen ta nastop.
Ansambel »Taims« z Opčin se je namreč v dneh od 14. do 18. maja letos udeležil mladinske glasbene prireditve »La Sca-letta 8« v Rimu v Teatro Gerini kot gost s tremi pesmimi. Celotni program je bil razdeljen v dva dela. Prvi del, v katerem je tudi nastopil ansambel »Taims« s Kovačičevo »Prinesi mi rože«, je snemala RAI-TV. Ta del je bil na sporedu v nedeljo 26. maja ob 16.30 na prvem programu. Iz še neznanih razlogov so nastop ansambla »Taims« s slovensko pesmijo izpustili!
Protestno zborovanje zoper splav
V	Londonu je bilo nad 60 tisoč ljudi navzočih pri javnem zborovanju v protest proti obstoječim zakonom, ki dovoljujejo nasilno prekinitev nosečnosti. Po zborovanju je bila mogočna demonstracija — v molku; pred vladno palačo so odlagali bele rože — simbol umora nerojenih. Zagovorniki splava so jih pri tem motili.
★ SOCIALNI KOTIČEK ★
Starostna pokojnina. Odvisni delavci lahko zaprosijo za starostno pokojnino, ko dopolnijo 60 let, če so moški, 55 let če so ženske. Ko dopolni prosilec to starost, mora dokazati:
a) da je plačal 15 let zavarovalnine; b) da je bilo zanj plačanih: 180 mesečnih prispevkov, če je dobival mesečno plačo; 780 tedenskih prispevkov, če je bil plačan tedensko, 15 letnih prispevkov, če je bil stalen kmečki nameščenec; 2.340 dnevnih prispevkov kot kmečki dninar; 1.560 dnevnih prispevkov kot izjemen dninar; 1.040 dnevnih prispevkov kot izjemna dninarica.
Neodvisni delavci, to so kmetje, spolovinarji, koloni, obrtniki in trgovci, lahko zaprosijo pri ustanovi INPS starostno pokojnino, ko so dopolnili 65 let, oziroma 60 let, če so ženske. Plačati morajo najmanj 15 let prispevka. Trgovci so deležni starostne pokojnine, če dokažejo, da so bili vpisani in če so plačevali prispevek nepretrgoma od leta 1966, ko je bilo ustanovljeno v njihovo korist zavarovanje, ali 108 mesečnih prispevkov za tekoče leto. Kmetje, spolovinarji in koloni morajo pa dokazati, da so plačali 2.340 dnevnih prispevkov, če so moški, ali 1.560, če so ženske.
Starostna pokojnina vseh zgoraj navedenih delavcev poteka s prvim dnevom naslednjega meseca, ko je bila prošnja predložena. Za pojasnila in brezplačno izpolnitev prošenj se obrnite na patronat EPACA, Trst, ul. Roma 20.
V nedeljo 2. junija ob 17. uri bo imel v Katoliškem domu misijonar Ivan Štanta CM, ki se mudi na oddihu v domovini
SKIOPTIČNO PREDAVANJE
o življenju na Madagaskarju in o razmerah, v katerih vrši misijonski apostolat. Vsi prijatelji misijonov prisrčno vabljeni! Podprimo misijonarjevo akcijo »Krožnik riža za lačne«!
★ ZA KMETOVALCE ★
Huda slana je zajela Repen
V noči med 12. in 13. aprilom je zajela področje, ki je obdelano s trtnimi nasadi, po domače imenovano Pulje in Dol v vasi Repen izredno huda slana. Po povprečni oceni, ki jo je na 'kraju napravila Zveza neposrednih obdelovalcev, se je dalo ugotoviti, da je škoda, ki je prizadela trte, presegla 60 % letnega pridelka. Posebno vidna in težka je škoda na mladikah, ki niso prenesle slane in ki se do letošnje jeseni ne bodo opomogle.
Zveza neposrednih obdelovalcev je zato v imenu svojih članov pismeno sporočila kmetijskemu inšpektoratu v Trstu seznam kmetovalcev, ki so utrpeli škodo.
Prepričani smo, da bo inšpektorat poskrbel za ogled na področju, ki ga je prizadela slana in Zvezi v najkrajšem času sporočil, kakšne ukrepe namerava podvze-ti za zmanjšanje škode in za aktiviranje poškodovanega področja.
š
Praznik špargljev
V ŠTANDREŽU
se nadaljuje
v soboto 1. junija z nastopom ansambla »Kondor« iz Bazovice; v nedeljo 2. junija pa bo ob 20. uri nastop pevskih zborov.
Sledi plesna zabava.
Na voljo bodo šparglji, bogat srečolov ter domača jedača
in pijača.
OI o
TRST A
Sobota: 16.45 Rokomet. 18.15 »Kje izvira Nil?«, film. 20.30 Slovenska popevka 74. 21.45 Cannon, film.
Odbojka. Odbojkarji 01ympije, ki igrajo v »Drugi diviziji«, so končali svoje napore. Potem ko so osvojili prvo mesto v svojem kolu, so v zaključni fazi zasedli tretje mesto: izgubili so proti AGI z 2 : 3, proti Li-bertas iz Gorice z 0:3, premagali pa so Dom s 3 : 0.
Tudi Mladinske igre so se končale preteklo nedeljo. Najmlajši odbojkarji so si priborili prvo mesto v občinski fazi (premagali so Dom z 2 : 0 in Azzurro z 2:0). V medobčinski fazi pa so naleteli na nesrečen dan: zaradi utrujenosti igralcev (nekateri so še nekaj ur pred odbojko igrali nogometno tekmo) so izgubili proti Krmi-nu z 1:2 in proti Gradiški z 1 :2.
V drugi polovici junija se bo vršil tradicionalni turnir »Pokal Petra Špacapana«.
Atletika. Na pokrajinskih tekmah CSI v teku čez drn in stm dne 18. maja sta Albert m Tomaž Devetak zasedla prvo mesto, vsakdo v svoji kategoriji. Njun brat Venceslav se je v kategoriji najmlajših uvrstil na 3. mesto. Tekmovala sta tudi Klavdij Vogrič in Valter Vatovec, ki sta se zadovoljivo odrezala.
Preteklo nedeljo se je začela občinska laza atletike. Naši fantiči so postavili nekaj dobrih rezultatov. V stoku v višino je Peter Klanjšček preskočil 150 cm in zasedel prvo mesto; drugi je prišel Tomaž Devetak, ki je skočil 145 cm. V metu krogle je Valter Vatovec dosegel 9,38 m in osvojil drugo mesto. Tomaž Devetak je tekel tudi na 80 m in dosegel čas 10”6 (drugo mesto). Venceslav Devetak je tekmoval v teku na 80 m in v skoku v višino.
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 2. do 8. junija 1974 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 C. Franck: Preludij. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Potovanje v Liliput«. 12.00 Nabožna glasba.
12.15 Vera in naš čas. 12.30 Naša gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.45 »Umetnost umiranja«. Enodejanka. 17.30 Nedeljski koncert. 18.00 Šport in glasba. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.30 Sodobna glasba. 22.20 Nežno in tiho.
Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Glas in oiikester. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Pesmi brez besed.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 18.50 Glasbeni utrinki. 19.10 Šaljive zgodbe F. Mikuletiča. 19.20 Za najmlajše. 20.35 Leoš Janaček: »Katja Kabanova«, opera. 22.10 Ritmične figure.
Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Klavirski koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.00 Za vašo knjižno polico. 22.00 Klasiki ameriške lahke glasbe.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 Lu-dovico Ariosto. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Nedolžna Irena«. Drama.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Sodobni slov. skladatelji. 18.50 Prijetne melodije. 19.10 Pripovedniki naše dežele. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 22.20 V plesnem koraku.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve sv. Ane v Rablju. 19.40 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Južna železnica«. Rad. oder. 21.30 Vaše popevke.
22.30 Sprostitev ob glasbi.
LJUBLJANSKA TV
Spored od 2. do 8. junija 1974 Nedelja: 9.20 Reymont: »Kmetje«. 10.15 Ljudje in zemlja. 11.20 Otroška matineja.
12.25 Nedeljsko popoldne. 18.25 »Nedelja v avgustu«, film. 20.50 Nušič v filmu. 21.30 Od Homolja do Donave.
Ponedeljek: 17.50 Koko, Molko... 18.30 Na daljnem severu. 19.00 Mladi za mlade. 20.40 Vranešič-Drozg:	»Celjski sodni proces«,
TV drama. 21.50 Kulturne diagonale.
Torek: 17.50 Peli so jih mati moja. 18.25 Moški zbor iz Celja. 21.25 W. S. Reymont: »Kmetje«, nadaljevanka.
Sreda: 17.35 Beli kamen. 18.20 Od zore do mraka. 19.00 Glasbena oddaja. 20.40 »Lilith«, film.
četrtek: 17.05 Junak mojega otroštva, i8.05 Otroci in mi. 20.40 »Valter brani Sarajevo«, nadalj. 21.25 Četrtkovi razgledi. 22.10 Slovenska popevka 74.
Petek: 17.35 Veseli tobogan: Kobarid.
18.25 Glasba Latinske Amerike. 18.50 Atletika. 19.15 Pet minut za boljši jezik. 20.45 »Zakonsko življenje«, II. dol. 22.50 Slovenska popevka 74.
OSVESTILA
Poletna kolonija za otroke slovenskih šol
Dobrodelno društvo »Vincencijeva kon-ferenca« iz Gorice bo tudi letos organiziralo letovanje v hribih in ob morju za dečke in deklice do 14. leta starosti. Otroci, ki bi radi šli na letovanje, naj izpolnijo v šoli obrazce-prijavnice in naj jih iz-ročijo svojim učiteljem ali pa za to pri-stojnemu uradu svoje občine. Kdor teh | formularjev ni dobil v šoli, naj jih dvigne na svojem občinskem uradu.
Prijave sprejema tudi urad Vincencijeve : konference na Placuti, 18 (Riva Piazzutta 18), tel. 83177, in sicer predvsem za dijake in dijakinje nižje srednje šole.
V uradu Vincencijeve konference naj se I javijo tudi dekleta in žene, ki bi hotele 1 pomagati v koloniji kot nadzornice ali kot j delovno osebje.
Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici v ul. Randaccio sporoča, da bo v torek 4. junija ob 18. uri v šolskih prostorih roditeljski sestanek za III. razrede. Vabljeni starši in njih namestniki.
Šola Glasbene Matice - Trst javlja sledeče prireditve:
podružnica Trebče: nastop v petek 31. maja ob 20. uri v prosvetni dvorani v Trebčah;
podružnica Nabrežina: nastop v soboto 1. junija ob 20. uri v prosvetni dvorani »I. Gruden« v Nabrežini;
podružnica Prosek: nastop v nedeljo 2. junija ob 18.30 v prosvetni dvorani na Proseku;
podružnica Dolina: nastop v torek 4. junija ob 20. uri v prosvetni dvorani v Dolini;
podružnica Devin: nastop 8. junija ob 20. uri v osnovni šoli v Devinu.
Ravnateljstvo srednje šole »F. Levstik« na Proseku sporoča, da bo v soboto 1. junija ob 17. uri slovesna otvoritev novega šolskega poslopja.
DAROVI
Za tiskovni sklad Katol. glasa: J. Šabec, j Anglija, 16.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N. 1.000 lir.
Namesto cvetja na grob. pok. svaka in strica Antona	Fiegel darujeta Z.	in	V.
Fiegl po 5.000	lir za Alojzijevišče,	za	Za-	:
vod sv. Družine, za slovenske misijonarje in za »Košček	kruha iz ljubezni do	Boga«.	j
Iva Tušar daruje za Alojzijevišče	in	Za-	j
vod sv. Družine po 2.000 lir.
Za pevski zbor Rupa-Peč: N. N. 25.000 lir.
Za misijonarja Štanta: Milka Goričan, ‘ Gorica, 10.000; I. K. 5.000; N. N., Sovod-nje, 10.500 lir.
Za misijonarja Silva Česnika: E. F. iz j Trsta 2.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog po- i vrni, rajnim pa daj večni pokoj'
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca! trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Mož Teodoro, hči Marina, vnuk Mauri/.io in ostalo sorodstvo sc iskreno zahvaljujejo \ vsem, ki so na kateri 'koli način izkazali sožalje do naše drage
Argene Angele Ghizzi roj. Rack
Zahvaljujejo se posebno državnim in deželnim oblastem, duhovnikom, ustanovatfl' j prijateljem kmetovalcem in znancem. Iskreno priznanje zdravnikom bolnišnice Sv. J«*”, sta v Gorici in videmske bolnišnice za požrtvovalnost in prizadevanje.
Svetoletno romanje na Sv. goro
Nepričakovano veliko romarjev je napolnilo na praznik Gospodovega vnebohoda 23. maja Marijino svetišče na Sv. gori. Slovenski verniki goriške nadškofije so se kljub negotovemu vremenu velikodušno odzvali vabilu svojih dušnih pastirjev, da se pridružijo svetoletnemu spokornemu romanju v to Marijino svetišče.
Znova smo doživeli zmagoslavje Marijinih pesmi in odkrili, koliko vere je še med našim ljudstvom. Pretežno število romarjev se je na goro povzpelo z žičnico, drugi z avtomobili, pogumnejši pa kar peš, nekateri celo iz Gorice, drugi pa od Prevala dalje. Cerkev je bila že pred določeno uro polna romarjev, ki so do pričetka maše ob 16. uri neprestano prepevali Marijine pesmi.
Sv. mašo je daroval msgr. dr. Rudi Klinec ob somaševanju gg. Eržena, Markuže, Lazarja in Koinjanca. Msgr. Močnik je vodil petje in prebral pozdrav goriškega nadškofa msgr. Cocolina, ki bi bil zelo rad med nami, če bi ga ne zadržale druge obveznosti v Gorici. Svetogorski gvardijan p. Leopold je pozdravil romarje in imel nato ob evangeliju lep govor. K darovanju se je zgrnila vsa cerkev, prav tako k sv. obhajilu. Obhajalo je pet duhovnikov hkrati.
Celi dve uri je trajala vsa pobožnost, a ljudje bi še vztrajali pri Mariji in peli, če bi jih čas ne priganjal. Čeprav je uprava žičnice na izrecno prošnjo naših duhovnikov podaljšala delovni urnik za eno uro, je bilo romarjev toliko, da so se komaj vsi zvrstili.
Z veseljem smo tudi ugotovili, da sveto-gorska bazilika ni več vlažna kot je bila. Popravila zidov in nova cementna prevleka je mnogo k temu pripomogla. Popravila še trajajo, z njimi so združeni ogromni stroški. Dolžnost nas vseh je, da pripomoremo po naših močeh, da bo naš skupni dom na Sv. gori, kakor je dejal p. Leopold, čimprej obnovljen.
Srečanje z velikim sodobnim skladateljem
V ponedeljek se je mudil v našem mestu eden izmed največjih sodobnih italijanskih skladateljev, Luigi Dallapiccola, po rodu Istran iz Pazina. Dopoldne mu je priredila slovesen sprejem goriška občina, popoldne pa je bilo na sporedu srečanje s skladateljem v centra »Stella Matutina«. O Dallapiccoli je govoril tržaški glasbenik dr. Pavle Merku, ki je prikazal njegovo življenje in delo. Nato pa je skladatelj sam odgovarjal na vprašanja prisotnih in podal svoje mnenje o raznih vprašanjih in osebnostih sodobne glasbe.
Poroka
V soboto 18. maja sta sklenila življenjsko zvezo v rupenski cerkvi Marijan Černič in Doroteja Pavletič. Poročil ju je domači župnik prof. Drago Butkovič. Popoldne sta pa bila novoporočenca krstna botra otroku ženinovega brata Brankota in njegove žene Anke. Krst je bil v gabrski cerkvi.
Marijan Černič je eden tistih naših mladih, ki mu slovenstvo in krščanstvo nista prazni besedi. Vneto se udejstvuje v skavtskih vrstah, je navdušen športnik v okrilju Sž Qlympia in aktivno sodeluje v farnem življenju. Tudi nevesta izhaja iz zelo zavedne krščanske družine. Oče Niko je dolga leta vodil rupenski cerkveni zbor.
Ko obema novoporočencema čestitamo k poroki, jima želimo obilje božjega bla-
goslova na skupni življenjski poti in izražamo željo, da bi njun dom postal nova živa celica slovenske skupnosti v zamejstvu.
Šolska prireditev v Štandrežu
S prisrčno zborno deklamacijo, posvečeno materam, ki so jo podali otroci 1. razreda štandreške osnovne šole, se je v četrtek 23. maja začela šolska prireditev v Štandrežu.
Na programu so bile še druge recitacije, prizori in petje. Učenci vsakega razreda so se pod vodstvom svojih učiteljev in učiteljic zvrstili na odru župnijskega doma ter pripravili nastop, da bi razveselili matere, oziroma starše, prijatelje in znance. Vsi namreč radi poslušamo otroke, ko nastopajo, posebno takrat, ko izzvenijo njih besede kot prijazen, vesel in prijeten pozdrav materam.
Učenci 2. razreda so pripravili prizor »Muca copatarica«, učenci 3. in 4. razreda pa deklamacije in prizor o materah iz raznih kontinentov. Ob zaključku je nastopil pod vodstvom učitelja Iva Bolčine šolski zbor, ki je zapel vrsto izvirnih pesmi.
Za to prireditev je bila župnijska dvorana v Štandrežu do kraja napolnjena. Prisotne so bile tudi šolske oblasti.
Na upravi Katol. glasa lahko kupite sledeče knjige
Baraga uslišuje, 1.800 lir; Bela knjiga,
2.000 lir; Bližine in daljave (pesmi V. Be-ličiča), 1.200 lir; Češnjev cvet (pesmi), 350 lir; Dekle z biseri, 1.100 lir; Finžgarjega pisma F. Koledniku, 2.000 lir; Leto svetnikov II. del, 3.800 lir; Ljudje iz Olšnice,
3.000 vez. in 2.500 broš.; Le eno je potrebno (roman o Baragi, K. Mauser), 1.200 lir; Ljudje pod bičem, III. del, 2.800 lir; Moja rast, 2.000 vez. in 1.500 broš.; Nesmisel in smisel, 1.100 lir; Na božjih okopih, 500 lir; Na Višarjah zvoni, I. del, 500 lir; Oče naš, 400 lir; Odprti grobovi, II. del, 1.500 lir; Pouk v materinščini, 900 lir; Pastirjev glas (o škofu Rožmanu), 2.500 lir; Stoji na rebri grad, 750 lir; Slava božji Materi (pesmi), 600 lir; Škof Rožman, 3.800 vez. in 2.500 broš.; S Kristusom v Kristusovo Cerkev, 1.200 lir; Študent naj bo, 3.000 lir; Tihe stopinje (pesmi S. Janežiča), 1.000 lir; Trmoglavi mož, 800 lir; V znamenju človeka, 700 lir; Upanje, ki je v nas, 300 lir; Zbornik Draga 1971, 600 lir; Zbornik Svobodne Slovenije 4.500 lir; Skoraj 50 let v misijonih, 1.000 lir; Goriška pesmarica, 500 lir.
Poleg tega imamo na zalogi še nekaj plošč nabožnih in narodnih pesmi ter barvne slike škofa Slomška.
Predavanje prof. Šaha
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu je govoril v ponedeljek 27. maja prof. Maks šah o tihi revoluciji na naših šolah. Seznanil je poslušalce z novimi zakonskimi predpisi, s katerimi bo združeno večje število šolskih organov. Po predavanju se je razvila izčrpna debata zlasti o problemu celodnevnega pouka. Po drugi strani pa so mnogi izrazili misel, da bodo izvoljeni predstavniki bolj težko na voljo za šolske debate in da obstaja nevarnost strumentaliziranja s strani določenih krogov.
V ponedeljek 3. junija bo na programu v Društvu slovenskih izobražencev film po povesti Ivana Tavčarja »Cvetje v jeseni«.
Italijanska nogometna reprezentanca, ki bo nastopila v juniju na svetovnem nogometnem prvenstvu v Zah. Nemčiji, je že zbrana v kraju Appiano Gentlle, kjer pridno vadi pod vodstvom državnega trenerja Tržačana Valcareggija