Stran 445
Kmetijske raznoterosti.
Kumare, kako jih ohraniti za zimo? V obče je znano, kako priljubljena jed so kumare, zlasti za zdrav želodec. Kot prikuba gospodi, kot mala južina kmetskim ljudem je čez vse priljubljena, samo žal, da ta rastlina daje svoj užitek človeku le malo časa v letu; dober mesec v jeseni jih vživamo, pa že mine ta zelenjad. Gnjiloba in mraz sta ji vzela rast in življenje. Da bi se v dolgotrajni in pusti zimi dalo kaj tacega porabiti, skušali so ljudje na več načinov jih shraniti. Omenim jih samo par. Nekateri napravijo kumare zrezane in kakor navadno nia mizo pripravljene v močan glinast lonec, katerega ob robu z pergamentnim papirjem ali pa z mehurjem zavežejo, da ne more zrak do kumar. Lonec se potem postavi v hladno klet na temen prostor, kjer čaka do porabe. Seveda se mora, kadar se odjemlje, vsakikrat posoda zopet močno zavezati z omenjeno obvezo. Da se kumare ne pokvarijo, treba jih vzeti sveže in nepokvarjene, dodati dosti popra, čvrstega kisa, navrh j»a precej dobrega olja. — Še na drugi način je shraniti kumare, ki se de celo v spomladi lahko uživajo. Odberi svežih, nepokvarjenih mladih kumar, deni jih lepo osnažene v lonec, položi med nje nekaj rožičkov paprike, nekaj popra v zrnju ter zraven priloži še par vršičkov kopreca ali kopra (Anethum grav^olens, Gurkenkraut), kar vse zalij z močnim kisom, dobro obvezi z pergamentnim papirjem in shrani v kleti na hladnem prostoru. Tako pripravljene kumare lahko počakajo celo leto.
Da les dalje časa traja, ga je dobro namakati v vodi raztopljene modre galice (bakrenem vitrijolu). Navadno se rabi S do b kg modre galice na 1 hI vode. V tej raztopini naj se pusti les 8 do 14 dni in trajal bode gotovo trikrat dlje časa, nego če ga ne bi namakali Ker so koli in drug vinogradniški les drag, gospodari vsakdo slabo, ki ne opravi tega pri-prostega dela.
Da se reznice boljše primejo, vtakni jih za štiri do osem dni do polovice v vodo. Na ta način vidiš, še predno jih zasajaš, ali imajo še življenje v sebi ali ga nimajo, če gornje oko ne poganja, ne sadi reznic, ampak rajši počakaj še za nekoliko dnij. V vodo pa postavi trte šele tedaj, ko se ti ni več bati mraza, kajti prerano bi trte ne poganjale, pa tudi bi jim pomladanska slana zamorila prve poganke. ako bi pognale. To delo priporočam vsem vinogradnikom, ki zasa-jajo reznice (kolči). Iz lastne skušnje znam, da so se parile reznice celih deset dni na vročem solncu in ker sem se bal, da so se posušile, vtaknil sem jih pred saditvijo nekoliko dni v vodo. Nato skoraj nobena ni pogrešila.
Zalivajte vinsko posodo! Dasi se ta opomin vedno bere v kmetijskem časopisju, vender je prav malo gospodarjev, ki se za njega tudi menijo. In vender je to prvi korak umnega
kletarstva. Kako daleč smo torej pri nas v vinarstvu zaostali, vidimo iz tega prav lahko. Zakaj pa je treba zalivati? V sod, ki ni napolnjen z vinom, prihaja zrak. Zrak pa pospeSuje razvoj kana ali cveta na vinu. Brez zraka se ta ne more razvijati Ta cvet pa ne da vinu duha, kakor n. pr. rozin cvet, kar naSi kmetje dostikrat mislijo, marveč ta cvet je prava vinska bolezen, ker napravlja iz vinskega alkohola vodo in ogljenčevo kislino. Za cvetom se priseli navadno v vino Se hujši sovražnik, namreč ocetne glive, ki ga skisajo. Tudi te potrebujejo zraka. Ker naši kmetje, dostikrat tudi naši gospodje, vina ne zalivajo, zato se pri nas toliko kisleca popije. Prijatelj, kaj ti pomaga tvoj še tako velik.trud v vinogradu, če zapraviš s svojo nemarnostjo v nekoliko dneh ves svoj že spravljeni pridelek!
Suau 446.