Polletna naročnina...............L 800
Letna naročnina..................L	1.500
Letna Inozemstvo.................L	2.500
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Gorlzla, Riva Piazzutta, 18 • tel. 3177
PODUREDNISTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Leto XIV. - Štev. 47 (718)	Gorica	-	četrtek	22.	novembra	1962	-	Trst	Posamezna	številka	L	35
Nekaj o našem kulturnem delu Wladnci kriza v Nemčiji
Za sedanji položaj v Italiji je značilna precej obsežna demokratizacija javnega življenja, ki obstoji v tem, da sme v mejah zakona vsakdo urejati svoje delovanje po svoji volji in po svojih močeh in zmožnostih. Iz tega sledi, da vlada tudi v kulturnem in duhovnem svetu precej prosto merjenje sil ali, če hočete, precej prosta konkurenca idej. Država kot taka se v to merjenje duhovnih sil ne vtika in vsaj v glavnem ni enim bolj naklonjena kakor drugim. Možne so seveda izjeme, vendar v glavnem ni opažati, da bi država kot taka s sredstvi, ki jih ima na razpolago, hotela ljudstvo usmerjati v neko določeno ideologijo, kot smo n. pr. doživljali pod fašizmom ali kot se to še vedno dogaja v državah z ljudsko demokracijo (pod komunističnimi in socialističnimi režimi). To so dejstva, ki jih objektiven človek ne more osporavati.
Te demokratične svobode smo deležni tudi mi Slovenci v Italiji. Vendar se zdi, da se z njo nismo še dovolj sprijaznili. Človek ima neprestano vtis, da naši ljudje še vedno menijo, da živimo v neki diktaturi, ko država tako ali tako podpira eno ideologijo bolj kot drugo, ali vsaj da nekatere bolj ovira kot ostale. Dejstvo namreč, da živimo v takšni ureditvi javnega življenja, kjer ne vlada samo prosta konkurenca v industriji in v trgovinstvu, temveč prav tako na Ideološkem polju, mnogim našim rojakom ne gre v glavo. Starejšim ne gre, ker jim še vedno tiči v kosteh prestani strah pod fašizmom; mlajšim pa večkrat zato ne, ker so vzrastli ali še rastejo pod vplivom totalitarnih idej, v katerih vzgajajo mladino po nekih znanih naših zavodih in organizacijah. Večkrat se mi zato dogaja, da moram temu ali onemu dokazovati, da so časi ustrahovanja z desne ali leve minili, da smo v svetu prostega tekmovanja idej in svobodnega merjenja tudi duhovnih sil. še vedno se mnogi ozirajo, kaj bo rekla vlada, kaj bo rekla partija, kaj bodo rekli razni voditelji tudi onstran meje, kaj bo rekla kvestura, kaj karabinerji itd. Na drugi strani pa menijo, da jim mora vlada pomagati v njih idejnem delu, da jim mora priskočiti na pomoč stranka, da morajo prej biti neki »fondi«, da se morajo zganiti neki voditelji in podobno. Torej tipično mišljenje ljudi, ki so preboleli neko diktaturo in se niso še vživeli v svobodno demokracijo. Nasproti tem in drugim bi rad pribil nekaj dejstev:
1. V svobodni demokraciji človek toliko velja, kolikor se zaveda svoje svobode in svoje moči. Torej ne tuje pomoči.
2. V svobodni demokraciji se bo človek toliko uveljavil, kolikor bo znal v svobodni konkurenci idej tudi sam uveljaviti svoje ideje in nazore.
3. Uveljavil pa se bo toliko, kolikor se bo znal povezati z drugimi enakomisle-člmi, po znanem reku: V slogi je moč! in sl sam zbrati tudi potrebnih sredstev.
4. Vsi malodušnl, vsi zapečkarji, vsi samosvoji ljudje, ki se nočejo družiti z drugimi, bodo nujno propadli. Zakaj že sv. pismo pravi: »Gorje človeku, ki je sam!«
Zgornje misli pa veljajo tudi za nas kot narodno manjšino.
1.	Predvsem se moramo otresti čuta manjvrednosti, strahu, bojazni, kakor da bi nas kdo neprestano preganjal, ker smo Slovenci, ali kakor da bi bili manj vredni, ker nas je rodila slovenska mati. Zavejmo se svoje moči, svoje odporne sile, darov, ki nam jih je Stvarnik dal. Pred nikomer se nam ni treba sramovati ne za našo preteklost ne za našo sedanjost in niti se nam ni treba bati za našo prihodnost. Narod je živo drevo, ki raste in poganja vedno nove veje; je kakor gozd, kjer stara drevesa umirajo, a poleg njih poganjajo mlada. Zavedajmo se torej svoje moči in imejmo voljo do življenja ter živimo predvsem iz lastnih moči. če bi mislili, da nam morajo predvsem drugi pomagati, potem bi bili podobni bolniku, ki Živi le od injekcije. Tak bolnik bo gotovo kmalu umrl.
2. Uveljaviti se moramo v svobodni konkurenci idej. Uveljaviti predvsem na kulturnem polju, zakaj samo tukaj smo lahko kos sosedom na desni in levi. Smešno je, če kdo misli, da bomo z drugimi tekmovali v politiki, v gospodarstvu, v trgovinski moči. Materialne naše sile so šibke, zato pa imamo bogato kulturno zakladnico, imamo močno duhovno silo, s katero lahko prosto tekmujemo s komer koli. V duhovnem svetu idej pa ni velikih in majhnih, temveč so samo živi, delavni, aktivni in pogumni ljudje, in pa slabiči, duhovno leni, sebični, apatični, egoistični materialisti. V duhovnem boju pa bodo zmagali prvi in ne drugi, pa čeprav bi teh slednjih bilo na milijone, prvih pa le na tisoče.
3. Združiti se je treba. To je pa imperativ današnjega časa. Organizirati se moramo, to je nauk vsega sodobnega življenja. Brez združenja, brez organizacij ni možno nobeno uspešno delo, tudi na duhovnem in kulturnem polju ne. Viribus unitis, samo z združenimi močmi, samo, če se povežemo v organizacije, bomo uspeli in se v današnjem svetu uveljavili.
K. H.
Po večdnevnem napredovanju kitajskih komunističnih čet v Indijo proti Assamu in po zasedbi nekaterih zelo važnih strateških točk na tem področju, je kitajska vlada nepričakovano sporočila, da se bodo njene čete umaknile na položaje, ki so jih imeli leta 1959. To sporočilo je res nenadno, kajti izgledalo je že, da bodo kitajske čete napredovale do reke Brahma-putre v notranjosti Indije. Točka, na katero se bodo Kitajci umaknili, je severno od Mc Mahonove črte, to je mesto, ki ga zahtevajo Indijci za začetek pogajanj z Mao-vo vlado.
Kitajsko sporočilo je res presenetilo politične opazovalce v vseh prestolnicah. Nekateri domnevajo, da je slednji korak pekinške vlade treba pripisati sovjetskemu pritisku, drugi pa menijo, da so se Kitajci za to potezo odločili po negativnem odmevu med nevtralnimi azijsko-afriškimi državami. Znano je namreč, da je pred nekaj dnevi ministrski predsednik Čuenlaj poslal poslanico vladam omenjenih držav, v katerem je navedel razloge svoje vlade za postopek na indijski meji. Upoštevati moramo še dejstvo, da so prav zadnje dni zahodne velesile — Amerika, Anglija in Francija — dobavile oz. sklenile odposlati veliko količino svojega orožja indijski vojski.
DE GAULLE
spet zmagal
V nedeljo so v Franciji zaključili prvi del splošnih parlamentarnih volitev. Drugi del bo pa prihodnjo nedeljo, ko se bodo morali med seboj pomeriti posamezni kandidati in bodo zato odločale zlasti povezave strank. Volilni izidi so zelo presenetili vse u-radne kroge. Sam predsednik De Gaulle je takoj izjavil:	»Cest
bon«. Njegova stranka, UNR (Zveza za novo republiko) je odnesla že skoraj absolutno število glasov, prav gotovo jih bo prihodnjo nedeljo še pridobila.
Francoske politične stranke »četrte republike« so pri teh voli-
O Nemcih imamo na splošno mnenje, da so resen in nadvse discipliniran narod, ki se ne za vsak nič razburja in med sabo prereka. Po tem pravcu poteka navadno vse njihovo življenje, tudi politično; Vsa njihova politična zgodovina je v glavnem delo nekaterih močnih osebnosti, ki jim je bolj ali manj legalno uspelo povzpeti se na krmilo države in tako uveljaviti svoje politične poglede ne glede na pravo voljo ljudstva in na žalost tudi ne glede na pravice sosedov. Javno mnenje se ni nikdar preveč razburjalo, četudi so njih narodni voditelji očividno postopali nezakonito in nekorektno. Za ceno ljubega miru in narodne sloge ter discipline so prevečkrat marsikaj spregledali ter prizanesli. Demokracijo so bili navajeni umevati na čisto svoj avtoritaren način.
Šele po tej zadnji vojni se je na Nemškem začelo razvijati novo politično življenje, ki ga je težko označiti z eno besedo. V bistvu pa
tvah računale na uspeh proti go-listom, zlasti glede na izide zadnjega referenduma. Moramo pa reči, da so se pošteno vštele. Res je sicer, da je bilo tudi sedaj veliko število vzdržanih, toda kandidati združene opozicije so vseeno odnesli na splošno le nizko število glasov. Tako so bili premagani tudi znani politiki prejšnjega režima, kot n. pr. bivša predsednika vlade Mendes France in Gaillard. Tudi dokončna usoda drugih voditeljev strank ni še znana. Izgleda, da bodo ponekod podprli kandidate demokratične opozicije tudi komunisti, ki so edini izmed starih političnih strank znatneje napredovali.
Volitve v Avstriji
Tudi Avstrijci so se v nedeljo podali na volitve, da izberejo nove poslance v državni zbor. Kot znano, se je volilna borba v Avstriji vršila v bistvu med ljudsko in socialistično stranko. Izmed manjših strank so bile prisotne na volitvah še stranka svobode (neonacisti), komunisti in evropski federalisti. Zmagovita je z nedeljskih volitev izšla ljudska (demokrščanska) stranka kanclerja Gorbacha, ki bo imela v novi zbornici 81 mest od prejšnjih 76. Socialisti pa so nekaj mest izgubili. V glavnem pa je ostala politična pozornica nespremenjena. Še vedno bo imela Avstrija koalicijsko vlado obeh velikih strank, morda le s kakim ministrom ljudske stranke več.
Koroški Slovenci so se pri teh volitvah opredelili po svetovnem nazoru. Katoliški in demokratični slovenski volilci so podprli ljudsko stranko, levičarji pa socialistično.
Poplave v Makedoniji
V Makedoniji je reka Vardar preplavila vasi In mesta in .prizadda silno veliko škodo. Samo v Skoplju je voda porušila nad 300 hiš, več sto pa je poškodovanih. Reka je porušila in odnesla tudi več mostov. Štiri osebe so izgubile življenje. Po zadnjih vesteh je voda začela upadati, toda za seboj zapušča strahotno sliko razdejanja. Samo v Skoplju cenijo škodo na več milijard dinarjev.
se odraža v tem, da se Nemci, prekaljeni v dveh izgubljenih vojnah, polagoma osvobajajo kompleksa »voditeljev«. Ta težnja se sicer pojavlja še dokaj nejasno, toda zdi se, da jo je bolj ali manj mlajši rod osvojil ter išče vseh mogočih prilik, da jo uveljavi v vsakdanjem političnem življenju. Te nove politične silnice so se odločno manifestirale ob dogodkih okrog revije »Spiegel«, ki so globoko odjeknili v nemški javnosti. Zadeva je tako razburila duhove, da je pet ministrov liberalne stranke izstopilo iz vlade in tako sprožilo resno politično krizo vlade kanclerja Adenauerja.
ZADEVA »SPIEGEL«
Do te bučne politične krize je tako rekoč prišlo skoraj slučajno. Vendar pa pri tem ne smemo pozabiti, da so v ozadju še drugi razlogi. Toda aretacija glavnega urednika zelo razširjene nemške poli-tično-kultume revije »Der Spiegel« je dala povod za politično razči-ščenje, ki je pravkar v teku. — Kot znano, je omenjenega urednika aretirala pred tremi tedni zvezna policija pod obtožbo, da je v nekem članku razkril vojaške tajnosti zahodnonemške republike. Odgovornost za aretacijo pripisujejo obrambnemu ministru Straussu, ki se pri tem ni predhodno posvetoval s pravosodnim ministrom, ki pripada liberalni stranki. Odtod ogorčenost liberalcev na eni ter socialnih demokratov (ki so v opoziciji) na drugi strani. Vsa zadeva je dvignila v Nemčiji veliko prahu. Univerzitetni študentje so priredili v številnih mestih protestne demonstracije in zahtevali osvoboditev urednika Augusteina. Vsa zadeva je takoj zadobila čisto politično obeležje. Opozicija socialnih demokratov je vladi očitala, da se je minister Strauss prenaglil ter prestopil meje svoje pristojnosti, ko je dal aretirati urednika ter še nekega časnikarja »Der Spiegla«. Zahtevali so takojšen odstop ministra Straussa. K tej njihovi zahtevi šo se pridružili še liberalci. Kancler Adenauer je mislil, da bo duhove pomiril s tem, da žrtvuje kakega podtajnika. Toda, ko se je ravnokar mudil na obisku v Ameriki, je politična kriza dozorela. Še predčasno je sklenil vrniti se domov. Toda medtem so liberalci že sklenili, da umaknejo svoje ministre iz vlade, ker Adenauer ni hotel odstaviti ministra Straussa. Tako je vladna kriza začeta. Za sodelovanje v novi vladi pa liberalci postavljajo določene zahteve, med drugimi na prvem mestu izločitev ministra Straussa.
ZATON ADENAUERJEVE DOBE
Tudi v Nemčiji se torej spreminjajo politične razmere. Kancler Adenauer je v vsej zadevi pokazal precejšnjo gibčnost in taktiko, toda njegova zvezda se kljub temu neizbežno nagiba k zatonu. Opravil je pač svoje poslanstvo. Na dan silijo novi problemi in novi ljudje, ki jih hočejo reševati z novimi prijemi. Zadeva »Spiegel« je prišla kakor nalašč njegovim političnim nasprotnikom in vsem onim, ki hočejo njegov umik iz aktivnega političnega življenja. Med slednjimi niso samo socialni demokrati, ampak tudi vplivne osebnosti v vrstah demokracije, kateri sam pripada. Da stari kancler ni več povsem kos položaju, je pokazal o-bisk pri Kennedyju pretekli teden.
V zaključnem poročilu res beremo, da sta se oba državnika strinjala v ocenjevanju mednarodnega položaja. Toda opazovalci, ki so od blizu sledili obisku, pripominjajo, da je 86-letni nemški državnik ostal presenečen nad izredno dinamičnostjo mladega ameriškega predsednika, kateremu ni mogel priti do živega. Omejil se je le na splošen nasvet, naj bo s Sovjeti previden. Predsednik Kennedy gleda na probleme zahodne obrambe v luči perspektiv, ki jih odpira ugodna rešitev kubanske krize, medtem ko kancler Adenauer v bistvu vztraja pri svoji politiki trde roke.
Spričo tega se mnogi sprašujejo, kaj si imata sploh več povedati Kennedy in Adenauer, ko ju vendar loči tako velika razlika v letih. Razumljivo je torej, da Nemci komaj čakajo, kdaj se bo njihov »stari« umaknil in dal mesto novim, mlajšim silam, ki so v stanju biti na tekočem z razvojem doma in v svetu. Njegov umik je sicer napovedan za prihodnjo jesen, toda spričo razvoja zadnjih dogodkov, ni izključeno, da zna do umika priti lahko še pred napovedanim rokom.
Kanclerjeve senilne muhavosti ne vžigajo več. Ena takih je na primer njegovo neprijazno zadržanje do vstopa Velike Britanije v SET. Iz velikega evropeista, kot je bil, se je De Gaullu na ljubo na mah spremenil v zagovornika Evrope, omejene na minimum, v kateri poleg Francije in Nemčije skoro ni prostora za druge. Taka Evropa »dveh starcev« ni nikomur všeč. To je vzpodbudilo mlajšo generacijo, da je prešla v ofenzivo.
Eden glavnih očitkov, ki ga liberalci in socialni demokrati mečejo Adenauerju pod noge, je ravno izoliranost, v katero je spravil Nemčijo v zadnjih časih. In tega se Nemci danes najbolj bojijo,
Za zaključek naj navedemo, kaj pravi dobesedno vodilni nemški list »Die Welt«, ko ocenjuje politični položaj v Nemčiji v luči zadnjih dogodkov: »Doba Adenauer-jeve dobe gre h koncu. Nemčija se mora ponovno lotiti naporov, da vzpostavi novo demokracijo, ki bi lahko temeljila na široki koalicijski vladi. Slednja bi si morala prevzeti zelo težke naloge in se lotiti tudi tistih problemov zunanje politike, ki jih sedanja vlada ni znala rešiti.«
Besede, ki so vsekakor značilne za sedanji čas. — Tudi v Nemčiji se torej nekaj vendarle giblje.
TELEGRAMI
SOFIJA: Novi bolgarski ministrski predsednik je postal Todor Živkov, dosedanji partijski tajnik. Znano je, da so prejšnjega vladnega predsednika Jugova odstavili zaradi obtožbe stalinizma.
WASHINGTON: Predsednik Kennedy je sklenil prekiniti pomorsko blokado Kube, ker sta sovjetska in kubanska vlada pristali na umik ruskih bombnikov vrste Iljušin. — Sovjeti so tudi ukinili izredno stanje vojaške pripravljenosti svojih sil, ki so jo začeli s kubansko krizo.
RIM: Vlada je izdala in predložila parlamentu štiri zakone o vprašanju ustanovitve avtonomnih dežel, t. j. o eni izmed ključnih točk vladnega programa. Zakon za deželo Furlanija-Julijska Benečija pa bo v kratkem prišel v drugo čitanje v poslanski zbornici.
BEOGRAD: Poljski zunanji minister Ra-packi je dospel na večdnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Sel je tudi na Brione na sestanek z maršalom Titom.
Kitajci se bodo umaknili
Zaključna razpravao liturgiji
KRŠČANSKI NAUK
Človeška vest
Tako je govoril Gospod: »Ta zapoved, ki ti jo danes dajem, ni zate pretežka in ni daleč od tebe .. . ampak zapoved je prav blizu tebe, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo moreš spolnjevati.« (5 Mojz 30, 11 in 14).
Bog je razglasil deset zapovedi na gori Sinaj, ki so samo tolmačenje naravnega moralnega zakona. Zato hoče, da jih tudi sami spoznamo in v duši začutimo kot božjo voljo. Zato nam je dal tudi posebno sposobnost v ta namen. To sposobnost imenujemo človeško vest, ki ji tudi pravimo notranji božji glas, ki ga ne zaznavamo z ušesi, ampak v duši.
Ta vest nam pred dejanjem pove: To je dobro: stori! Ali to je slabo: ne stori! Po dejanju nas pa pohvali, če smo kaj dobrega storili (dobra, mirna vest), ali nas pa graja, če smo kaj hudega storili (slaba vest, pekoča vest).
Če nam vest jasno pravi: To moraš storiti ali tega ne smeš storiti — jo moramo poslušati. Kdor ravna zoper jasen glas vesti, greši zoper Boga.
Nikoli ne smemo storiti ničesar, kar je zoper našo vest. Tudi če nam kdo zapoveduje ali grozi, se ne smemo dati preplašiti. Mučenci so raje smrt pretrpeli, kot da bi vero v Jezusa zatajili.
Kdor svojo vest zvesto posluša, je vesten; kdor vesti pogosto ne posluša, mu vest otopi; kdor je nikdar ne posluša, je brezvesten . Podoben je slepcu, ki koraka proti robu prepada in se za nobeno svarilo ne zmeni.
Vest se pa lahko tudi zmoti, zlasti ponavljan greh jo zatemni. Da se bomo prav odločili, se moramo ozirati na naravni zakon, na božje zapovedi, na Jezusov zgled, pa tudi na nauk in zapovedi Cerkve. V dvomu molimo za razsvetljenje in vprašajmo za svet starše, spovednika ali druge izkušene in vestne ljudi.
Ako se damo vesti voditi, ne bomo postali hlapci hudobnežev ali svojih strasti, temveč ostanemo vedno prosti otroci božji.
življenja Cer
-^SSeSlU
Novi svetniki
V četrtek 15. nov. je bit konzistorij za proglasitev svetnikom nekaterih blaženih, in sicer bodo proglašeni svetnikom bi. Vincenc Palotti, bi. Peter Eymard, bi. Anton Pucci in BI. Frančišek iz Camporosso pri Genovi, kapucin. Prvi, hi. Palotti, bo kanoniziran dne 20. jan., ostali trije pa 9 dec. letos.
Papež je obiskal sv. Stanislava
Dne 13. ,novembra je praznik sv. Stanislava Kostke. Ta svetnik je kot 18-letni mladenič umrl v Rimu v jezuitskem noviciatu. Zato je v Rimu tudi pokopan v cerkvi sv. Andreja na Kvirinalu. Letos je bil njegov praznik posebno slovesen. Ta dan so se zbrali pri Sv. Andreju poljski škofje in poljska verska občina, da počastijo svojega narodnega svetnika. Toda k slavju je prišel tudi sam sv. oče; njegov obisk je bil zasebnega značaja. V cerkvi je papeža pozdravil kard. Višinski, nakar je spregovoril tudi sv. oče sam.
Zadnje dni ima sv. oče avdience za škofe, ki so zbrani na koncilu; skoro vsak dan sprejme v posebni avdienci kako narodno skupino iz te ali one dežele.
Delegacija budistov pri papežu
Zelo svojevrstna avdienca se je vršila v Vatikanu preteklo nedeljo; sv. očeta je obiskala skupina budističnih verskih predstavnikov z Japonske. Vračali so se iz ZDA, kjer so bili na slavju ob 6(Metnici, odkar so v Ameriki vpeljali budizem. Oblečeni so bili v svoje značilno oblačilo kesa; spremljal jih je msgr. Anoge, cerkveni svetovalec pri japonskem poslaništvu, ki je bil tudi za tolmača. Sv. oče je skupino nagovoril. Omenil je nastanek in razvoj katoliške vere na Japonskem, poudaril prispevek katoličanov k skupnemu delu za napredek Japonske in končno želel vsem božjo pomoč, da bi se utrdile bratske vezi med ljudstvi.
Razstava Cerkve v Rimu
Na prostoru rimskega velesejma je v nedeljo kard. Traglia otvoril svojevrstno razstavo Cerkve. Otvoritve se je udeležil tudi rimski župan prof. Della Porta in številno ljudstvo. Na razstavi je prikazano življenje in delovanje katol. Cerkve, njenih različnih dobrodelnih in socialnih ustanov v sedanjem času. Razstava nekako dopolnjuje univerzalnost Cerkve, ki se kaže na vesoljnem cerkvenem zboru.
Krst zamorskega čarovnika
V afriški državi Ghani je prejel sveti krst bivši čarovnik in slovit »zdravnik« Djamoa. Pri njegovem krstu je bilo prisotnih okrog sto bivših klientov.
Spomin na neodvisnost
V spomin na neodvisnost afriške države Ugande so pred katedralo v Rubagi postavili Marijin kip.
Duhovniki v Alžiru
Trenutno deluje na ozemlju alžirske republike približno 500 duhovnikov in redovnikov.
Katoliški tednik v Vietnamu
V južnem Vietnamu je začel izhajati katoliški tednik pod naslovom Saong Dao (Življenje po veri). Za izdajo lista skrbi skupina laikov. To je prvi katoliški tednik v deželi.
Na splošni seji vesoljnega cerkvenega zbora dne 13. novembra je državni tajnik kardinal Cicognani javil, da je sv. oče ugodil želji koncilskih očetov in določil, da se bomo sv. Jožefa, ženina M. D., spominjali med vsako sv. mašo, in sicer tako, da se njegovo ime vnese v kanon sv. maše. Kanon imenujemo nespremenljivi del sv. maše, od sanctusa do obhajila. V tem delu sta dva seznama svetnikov, ki se jih duhovnik spominja pri vsaki maši; prvi je pred posvečenjem, drugi pa po posvečenju. Ime sv. Jožefa se bo imenovalo v prvem delu, takoj za imenom preblažene
Pretekli teden so koncilski očetje zaključili razpravo o liturgiji. O tem so razpravljali od 22. okt. do 13. nov. Imeli so skupno 15 sej; na njih je govorilo 329 govornikov, vloženih pa je bilo 625 pismenih pripomb in popravkov.
Ko je na zadnji razpravi dne 13. nov. predsednik skupščine predlagal, da se zaključi nadaljnje razpravljanje o tej shemi, ker je tvarina izčrpana, so navzoči očetje skoro soglasno sprejeli ta predlog.
Koncilska komisija za liturgijo je naslednje dni, na podlagi predloženih popravkov in nasvetov, izdelala novo besedilo k posameznim členom osnutka in sproti dan za dnem predložila popravljeno besedilo v odobritev prisotnim očetom. Vsa-kikrat so bili popravki skoro soglasno sprejeti. Ker je pa shema precej dolga, saj ima 33 tipkanih strani ter je razdeljena na o-sem poglavij, paglavja pa na člene, ki jih je skupno 105, bo delo priprave novega besedila trajalo še nekaj časa. Vendar gre glasovanje precej hitro od rok, ker je štetje glasovnic vse mehanografsko.
Zadnje dni razprav o liturgiji so koncilski očetje obravnavali vprašanje liturgičnega leta, cerkvene umetnosti in glasbe, češčenja sv. podob in obhajanja cerkvenih praznikov. Glede teh vprašanj so si bili precej bolj edini kakor pri prejšnjih. Poudarili so, da je treba bolj uveljaviti cerkvene dobe, zlasti advent in postni čas; dalje da je potrebno ustanoviti večje število šol za cerkveno umetnost, kjer bi umetniki imeli priložnost, da se poglobijo v cerkveno umetnost in tudi da ustvarjajo svoje umetnine v skladu z moderno umetnostjo ali istočasno tudi s potrebami in duhom liturgije. To je brez dvoma velika potreba v sedanjem času, saj skoro ni več sodobnega umetnika, ki bi znal združiti moderno umetnost in tehniko z duhom in zahtevami liturgije. Zato pa je tudi modema cerkvena umetnost, kar je je, takšna, da vernega človeka ne zadovolji. Pri cerkvenih praznikih so nekateri predlagali, da bi omejili njih število. Drugi pa so želeli, da bi se velika noč vsako leto obhajala na določeno nedeljo v aprilu. Predlagali so drugo nedeljo v omenjenem mesecu.
Ta želja se je gotovo že marsikomu porodila. Vendar je nje uresničenje povezano
Device Marije. Ta določitev stopi v veljavo na praznik Brezmadežne 8. dec. letos.
To naj bo trajen spomin na ta koncil, je dejal sv. oče, katerega smo postavili pod posebno varstvo Device Marije in sv. Je-žefa. — Tako vidimo, da v sedanji Cerkvi raste čast sv. Jožefa vedno bolj.
Le vstani, uborni narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan!
(Simon Gregorčič)
s številnimi težavami zgodovinskega in liturgičnega značaja. Posebno bi s.e morali v tem oziru domeniti tudi z ločenimi cerkvami, da bi ne nastali novi očitki zoper katol. Cerkev zaradi novotarij v liturgiji, kot so nastali v preteklosti (n. pr. ob vpeljavi gregorijanskega koledarja) in nove razlike med nami in njimi.
Vsekakor so koncilski očetje z izčrpnim razpravljanjem o osnutku - za liturgijo izpričali, kako so jim pri srcu potrebe sedanjih vernikov, da »postane liturgija bolj življenjska in bolje izoblikovana za vernike v skladu s sedanjimi pastoralnimi potrebami.« Sedanji koncil bo torej napravil iz liturgije ne samo del božjega češčenja, temveč tudi izrazito in uspešno sredstvo v dušnem pastirstvu.
O VIRIH RAZODETJA
Po končanih razpravah o liturgiji so koncilski očetje dne 14. nov. prešli na naslednji osnutek, ki govori o virih razodetja. Tu se je takoj vnela živahna debata o osnutku samem. Enim se namreč zdi osnutek nesprejemljiv, češ da ima preveč šolski in profesorski značaj brez toplega pastoralnega navdiha; dalje, da je v nekaterih trditvah pretirano strog, v drugih pa vsebuje trditve, ki niso še teološko dovolj obdelane in da zato utegne ločenim bratom, zlasti protestantom otežiti pot v katoliško Cerkev; da opušča problem zveličanja izven Cerkve in da bi tak, kot je, o-viral napredek razlage sv. pisma. Posebno pa še zamerijo predloženemu osnutku to, da hoče definirati razlago o dvojnem viru razodetja, namreč da sta sv. pismo in ustno izročilo dva ločena vira razodetja, dočim je ta zadeva med teologi še vedno sporna. Zaradi tega, pravijo ti koncilski očetje, je treba predloženi osnutek, ki je bil sicer skrbno pripravljen, zavreči in predložiti novega.
Nasproti tem prvim se je pa že prvi dan izoblikovala druga smer, ki pravi, da je treba osnutek ohraniti, ga izpopolniti, mu dodati, kar je potrebno, in odvzeti, kar se ne zdi prav, sicer pa nikar ga zavreči, ker je v njem vloženega veliko dela in je sad že številnih razprav. O teh dveh nasprotujočih si predlogih so tekle razprave prve tri dni razpravljanja o virih razodetja.
KAJ SO VIRI RAZODETJA
Da bodo naši bralci mogli slediti tem razpravam, je prav, da malo razložimo za kaj pravzaprav gre.
Razodetje so tisti nauki, ki jih je Bog sam ljudem odkril po očakih in prerokih v stari zavezi, v novi pa po Jezusu Kristusu in apostolih. Sv. Cerkev uči, da so ti poslanci božji bili samo orodje v rokah Boga samega, ki je po njih govoril in ljudi učil. Bog je torej prvi avtor razodetja, preroki in drugi pa samo drugotni avtorji ali samo orodno sredstvo. Vemo pa tudi, da so nekateri božji poslanci svoje nauke zapisali, n. pr. nekateri preroki iz stare zaveze, apostol Pavel v novi zavezi; drugi pa ne. Nekateri so samo učili. Celo Kristus je samo učil. Nekaj teh naukov so zapisali njih učenci, n. pr. evangelisti nauke Kristusove, toda ne vseh. Marsikaj se je ohranilo le v ustnem izročilu iz roda v rod, n. pr. katere so knjige sv. pisma vemo samo iz ustnega izročila. Take nauke so seveda kasneje tudi zapisali, toda ne od Boga navdihnjeni avtorji, temveč le človeški pisatelji (n. pr. razni škofje in pisatelji iz 2. in 3. stoletja po Kr.). Sv. Cerkev uči, da so tudi ti nauki prav tako božje razodetje kakor tisto, kar je zapisano v sv. pismu. Problem pa je, ali gre tu za en sam vir razodetja, ki se javlja v dveh oblikah, v pismu in v ustnem izročilu, ali pa gre za dva različna vira, eden je sv. pismo, drugi pa ustno izročilo. Tu je prvi kamen spotike, kjer se koncilski očetje ne ujemajo. Zato moramo počakati, da vidimo, kaj bodo sklenili. Vsekakor mi verujemo, da je sv. Cerkev na koncilih nezmotljiva v svojih dokončnih definicijah, toda preden pride do teh, dopušča svobodno debato, kakršna se sedaj vrši med koncilskimi očeti.
Gobavi pesnik
poveličuje katoliške redovnice
Med vietnamskimi pesniki je tudi gobavi pesnik Han Mac Tu. Umrl je leta 1940 v katoliški bolnišnici v Tuy Hoa, ki so jo upravljale frančiškanske misijonarke. Hvaležnost do teh požrtvovalnih redovnic, ki so zanj skrbele do konca in ga pripravile na sveti krst, je Han Mac Tu izlil v lepe pesmi. Neki katoličan je po smrti Han Mac Tua te pesmice zbral. Prišle so nekoč v roke malemu dečku. Bile so mu silno všeč. Prvič je v teh pesmih bral ime Jezusa in Matije. Ta deček je danes katoliški časnikar Ly Chan.
Spomin sv. Jožefa pri maši
Papež Janez XXIII. z mariborskim škofom msgr. Držečnikom
ROMAN RUS
OAZA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nadškof Vovk in škof Držečnik v Vatikanu
Nekoč je pot morala biti lep drevored; danes je strma asfaltirana pot, na katero se ves čas naslanja visoko obzidje. Onstran tega so košata drevesa.
Pričenja se nedaleč od tam, kjer pri veliki piniji prihajajo vlaki na vatikansko postajo. Potem se vijugasto vzpenja navzgor. Na njeni levi se majhne hišice obešajo ena na drugo. Na desni pa je ves čds samo zid.
Potem se pot na mah znajde na vrhu griča. Tu se razširi v obširen trg. Tam gleda nanjo prenovljeni Janezov stolp.
Potem pa ostro zavije navzdol. Na eni strani je tudi tu neprestano obzidje. Na drugi strani pa so prilepljene v strmo pobočje večje in manjše hiše. Na enem samem kraju so v obzidje v grič vdelali vrata, ki jih še danes odpro. Vodijo v zakladnico vseh zakladnic sveta, v vatikanske muzeje.
Nedaleč nasproti teh vrat pa je majhna vila, zavita v bršljan in južno grmičje, last dorotejk. Ozka, senčna steza, obrasla z drevjem, vodi s ceste navzdol do vhoda v vilo. Listje šumi pod nogami. Novembrski veter ga je nasul z dreves. Nočna nevihta je osvežila temnozeleno barvo grmičja. Jutranje sonce je zasvetilo skozi drevesa vatikanskih vrtov in obsijalo ravno sireho vile. Mimo hiti po cesti prvi avtobus. Ura je šest. Rimljani povečini še spe. Le v vili je luč, čeprav je vse tiho. Svetloba prihaja skozi okno v pritličju. Skozi je videti majhno kapelo. V njej dva, ki sta zatopljena v globoko molitev.
Tu je oaza, v kateri živita te dni slovenska kneza.
Najprej pristopi k oltarju mariborski škof dr. Držečnik. Bledica na obrazu spominja na prestano bolezen, a sedaj je zopet ves poln življenja. Prinesel je v Rim svoje najdražje: Slomška, kateremu utira pot na oltar.
Za njim se počasi, sam, brez opore, pomika k božji mizi ljubljanski nadškof. Bolezen mu jemlje moči. Še stoji zravnan, še glasno bere božjo besedo. Ob darovanju pa mu opešajo noge; zato sede. Odmaknjen od sveta se pogovarja s Kristusom, ki je na oltarju. Težko diha. Sam tega ne čuti: ves je predan sveti daritvi. Sam se daruje vsega kakor Kristus: svojo bridkost, svojo bolečino, svojo nemoč, svoje življenje. Znova prejema Besedo, ki daje tolažbo in moč, da je pot na Golgoto lažja.
V somraku se sklanjata kneza pod križem. V kapeli ugašajo odsevi sveč.
Takrat pričenja od daleč udarjati v to oazo šum velemesta. Pod vilo se ustavi črn avtomobil, z dvema črkama, v katerih je moja velika ljubezen. Pomenita mesto mojih prvih sanj, mojih prvih korakov življenja, mojega mladostnega veselja in bolečine. Tam je ta hip moja mati, ki se počasi poslavlja od sveta in od mene.
Oba slovenska kneza sedeta v avto. Še hip in zajame ju val koncilskih očetov, ki neprestano prihaja čez Petrov trg. V pisani množici se pomikata v koncilsko dvorano. V njej zastopata slovenski svet: srce naroda, ki noče umreti; dušo ljudi, ki jim nihče ne more iztrgati ljubezni in besede Pastirja.
Davno je že odzvonilo poldan, ko se vračata v svoj rimski dom. S seboj nosita nove vtise, nove zapiske, nov študij, kateremu posvetita popoldne.
Spet so luči v kapeli, spet se dvoje postav sklanja pod križem.
Veter prinaša skozi okno prve kaplle dežja.
Večerni mrak zajema večno mesto.
Pa valitvah na Tržaškem
Dr. Teofil Simčič izvoljenlzajsvetovalca Skupne slovenske liste
Glavna volilna komisija je na osnovi dobljenih prednostnih glasov proglasila dr. Teofila Simčiča za svetovalca Skupne slovenske liste v novem tržaškem občinskem svetu. Dr. Simčič je bil sporazumno določen za nosilca liste in je bil kot tak tudi izvoljen. Prisrčno mu čestitamo k izvolitvi z željo, da bi bilo njegovo delo v mestnem svetu res uspešno v korist tukajšnjih Slovencev in tržaškega prebivalstva na splošno.
Podatke o volilnih izidih smo objavili že v prejšnji številki. Pri njihovi razčlenitvi lahko zasledimo nekatere zanimive značilnosti. V Trstu sta obe skrajni krili nazadovali. Komunisti in misovci so dobili 1. 1958 skupno 67.681 glasov, in sicer komunisti 40.321, misovci pa 27.540. Letos so oboji skupaj izgubili 4.600 glasov. Komunisti so jih nabrali 38.494, misovci pa 24.748. Skupno so levi in desni skrajneži dobili 11. novembra 63.245 glasov'. Znak Upadanja skrajnih kril je zadovoljiv in Želeti je, da bi se ta težnja nadaljevala, ^ekaj nad 2000 glasov je izgubila tudi ' krščanska demokracija, ki bo imela v novem občinskem svetu 21 svetovalcev, medtem ko jih je imela v prejšnjem 23. Glasove so ji odjedli liberalci, ki so več kot Podvojili število svojih glasov. Kakor v Rimu, ima krščanska demokracija tudi v Trstu več struj. Nekatere so za tako imenovano sredinsko levico, to je za sodelovanje s socialisti (poleg dosedanjih zaveznikov socialnih demokratov in republikancev), druge pa proti, ker sodijo, da Je to izključeno, dokler bodo socialisti sodelovali s komunisti v sindikatih, v deželnih, pokrajinskih ter občinskih svetih, in dokler bodo ideološko vztrajali pri klasičnem marksizmu. Korist od sredinske levice so imeli po eni strani liberalci, ker so pritegnili glasove tistih, ki ji nasprotujejo, po drugi pa socialni demokrati, katerim sredinsko-levičarska politika koristi. Republikanci so rahlo nazadovali. In-dependentisti iz razumljivih razlogov pogasi ugašajo. Socialisti so si opomogli delno s slovenskimi glasovi razpuščene Neodvisne socialistične zveze in delno z glasovi italijanskih radikalov. Od zadnjih pokrajinskih volitev so napredovali za okrog
2.000	glasov, med katerimi je približno Polovica slovenskih, polovica pa italijan-
skih. Možno je, da bi bilo slovenskih glasov nekaj več, toda v.tem primeru je treba domnevati, da so socialiste zapustili nekateri italijanski volivci.
KAKO SMO VOLILI SLOVENCI?
V mislih imamo zavedne Slovence, ki so dali svoj glas Skupni slovenski listi, ne onih, ki so glasovali za italijanske komuniste. Skupna slovenska lista je dobila 4.836 glasov, to je točno 2.007 več, kakor 1. 1958. S tem uspehom smo res lahko zadovoljni, če pomislimo, da smo imeli opravka z dobro organiziranimi in zagrizenimi nasprotniki. Marsikje smo prebili led. Zanimivo je pogledati, kako so porazdeljeni volivci Skupne slovenske liste v središču mesta, v predmestjih in vaseh. Približni pregled nam pokaže tole sliko: staro mesto 44; novo mesto 314; nova mitnica 325; stara mitnica 309; Sv. Jakob 465; Sv. Vid 251; Škedenj 239; Sv. M.M. Spodnja 119; Sv. M.M. Zgornja 93; Rocol 115; Lovec 111; Sv. Alojzij 77; Sv. Ivan 561; Rojan 421; Barkovlje 254; Opčine 324; Prosek-Kontovel 180; Bazovica 138; Gropada-Padriče 85; Trebče 59; Naselje Sv. Sergij 50; Bani 25; Padriče (begunsko naselje) 2; Sv. Križ 160; Grljan 9. Najbolj smo napredovali v predmestjih, kjer je treba pohvaliti zlasti odsek Sv. Ivan-Lonjer-Katinara in Rojan. Tudi v središču mesta smo se Slovenci dobro izkazali. A tu je še veliko naših ljudi, ki jih bo treba poiskati in zbrati. V okoliških vaseh smo v primeri z volitvami 1. 1958 napredovali približno za 100 odstotkov. Napredek seveda ni bil enakomerno porazdeljen. Povsod nas čaka še veliko dela, če hočemo vsem Slovencem vcepiti narodno in krščansko zavest in jih rešiti pred potopitvijo v neslovenskem in materialističnem morju. Veliko naših ljudi še za-slepljajo komunisti. Z večjim zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo v okoliških krajih skoro povsod po številu glasov premagali italijansko socialistično stranko. Tako je n. pr. dobila Skupna slovenska lista (SSL) na volišču v Lonjerju št. 214 84 glasov, Italijanska socialistična stranka (PSI) pa 75. Ali volišče št. 292 Padriče-Gropada: SSL 85, PSI 63; Trebče (volišče št. 291) SSL 59, PSI 25; Bazovica SSL 138, PSI 120; Sv. Križ (dve volišči) SSL 160, PSI 140; Opčine (štiri glavna volišča od dvanajstih) SSL 247, PSI 195 glasov. Italijanska socialistična stranka je v okolici dobila več glasov od Skupne slovenske liste samo v Proseku-Kontovelu v razmerju 266 proti 180. Pripominjamo, da so te številke vzete iz poluradnih izidov, ker še nimamo pri rokah podrobnih uradnih izidov.
OBŽALUJEMO RAVNANJE
INŽ. PEČENKA
Po teh volitvah se je izkazalo tisto, na kar so govorniki in časopisi Skupne slovenske liste vedno opozarjali: slovenski kandidati na italijanskih listah so le vaba za slovenske glasove. Znani so bili razni dogovori med člani bivše NSZ in italijanskimi socialisti in celo stiki s krščansko demokracijo. V smislu dogovora, sklenjenega prod volitvami, je inž. Pečenko odstopil svoje mesto italijanskemu socialistu dr. Sinigagliu, ki doslej menda ni bil ravno znan kot prijatelj Slovencev. Kaj to pomeni? To pomeni, da je inž. Pečenko zavestno vabil Slovence, naj glasujejo zanj,
čeprav je vedel, da bo pozneje te slovenske glasove odstopil italijanskemu kandidatu na listi Italijanske socialistične stranke. Na to dejstvo, ki je z narodnega stališča vredno obžalovanja, je treba opozoriti našo javnost in zlasti tiste slovenske volivce, ki so glasovali za inž. Pečenka kot slovenskega kandidata. Radovedni smo, če in kdaj bo to dejstvo obžaloval »Primorski dnevnik«, ki je med drugim zelo vabil, naj naši ljudje glasujejo za slovenske kandidate na marksističnih listah ter objavljal vsebino govorov inž. Pečenka. Tudi ta list je zvabil naše ljudi, da so posredno dali glas za neslovenskega kandidata.
KAKŠEN BO BODOČI
OBČINSKI ODBOR
Ni še znano, kako bo sestavljen bodoči občinski odbor. Krščanski demokrati bi lahko sestavili sredinsko-levičarski odbor s socialnimi demokrati, republikanci in socialisti, a proti taki rešitvi je opaziti močan odpor. Druga možnost bi bil sredin-sko-desničarski odbor z liberalci namesto socialistov. Ta rešitev je v sedanjih okoliščinah zelo malo verjetna. Preostane občinski odbor samih krščanskih demokratov in morda še socialnih demokratov, ki bi bil v manjšini, in bi užival zunanjo podporo drugih strank. Kakšno stališče bo zavzel kandidat Skupne slovenske liste? O tem bo sklepal Svet SSL, upoštevajoč nastali položaj.
RESOLUCIJA KANDIDATOV SSL
Kandidati Skupne slovenske liste in predstavniki Sveta SSL, zbrani na zborovanju v Trstu dne 17. novembra 1962, so soglasno sprejeli neslednjo resolucijo:
Z zadovoljstvom ugotavljajo, da se je
Skupna slovenska lista na zadnjih občinskih volitvah krepko uveljavila ter povečala svoje glasove za 71 odstotkov, kar zgovorno dokazuje pravilnost tako splošnega kot podrobnega programa liste in njenih stališč.
Toplo se zahvaljujejo vsem slovenskim volivkam in volivcem za izkazano zaupanje, kar jih utrjuje v prepričanju, da je treba nadaljevati z delom za združenje slovenskih sil in jih vzpodbuja k še tesnejšemu sodelovanju pri naporih za dosego postavljenih ciljev. Zahvaljujejo se tudi vsem podpornikom.
Zborovalci ponovno poudarjajo, da je in ostane glavni cilj Skupne slovenske liste ohranitev in okrepitev slovenstva na Tržaškem, to je izbojevanje in zaščita narodnih, socialnih, kulturnih in gospodarskih pravic ter koristi Slovencev. K temu glavnemu cilju bo tudi težilo vse delo izvoljenega občinskega svetovalca tako v mestnem svetu kot v drugih ustanovah.
Ponovno tudi poudarjajo svoje globoko prepričanje, da se more postavljeni cilj doseči le s sodelovanjem čimvečjega števila Slovencev in s skupnimi ter samostojnimi slovenskimi političnimi nastopi.
Končno poudarjajo svojo pripravljenost, sodelovati z vsemi upravnimi, sindikalnimi in drugimi ustanovami ter organizacijami, ki bodo pokazale svoje razumevanje za slovenske zahteve in probleme ter prispevati svoj delež za njih pravično in pravilno rešitev.
Vse Slovence vabijo, naj po svojih močeh in sposobnostih pomagajo pri delu za dosego in zaščito skupnih pravic ter koristi.
Trst, 17. novembra 1962
čeno občutje in določeno predstavo.
Zelo lepo je opremil knjižico kipar Jože Pohlen. Krasijo jo reprodukcije njegovih sijajnih risb z istrskimi motivi. Človek se jih komaj nagleda. Posebna mojstrovina je risba na ovitku, ki kaže s kamenjem obdane istrske njivice, na katerih delajo črno oblečene ženske.	J.
* * *
Opomba ured.: Alojz Kocijančič je duhovnik. Doma iz slovenske Istre, je študiral v goriškem malem in velikem semenišču. Profesor slovenščine mu je bil dr. Kacin. V zavodu je bil sošolec dr. Čuka, g. Špacapana, rnsgr. Fabbra in drugih, 2e na gimnaziji je pesnikoval in bil velik prijatelj pok. Ladota Piščanca, pesnika kakor on sam. Kot duhovnik je služboval ves čas v slovenski Istri.
Pesnik slovenske Istre
Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov republike Slovenije je izdalo pesniško zbirko Alojza Kocijančiča »Ša-vrinske pesmi«. Lična knjižica vsebuje o-krog 80 pesmi, ki so razdeljene v cikluse »Mladosti boji in sanje«, »Iskanja in srečanja« »Istra — zemlja in ljudje«, »Zvodenela kri«, »Religiozne«, »Sobratom v Istri« in »Tri sklepne«. Pesmi so posvečene po večini istrski zemlji in na to kaže tudi naslov »Šavrinske pesmi«. Šavrine imenujejo namreč Istrane v zaledju Kopra in sosednih istrskih mestec.
Pesmi Alojza Kocijančiča razodevajo z vso iskrenostjo, da so v bistvu pesniški dnevnik avtorja. Vanje je zajel svoja razmišljanja, čustva, srečanja, vse pač, kar napravlja nanj vtis, zlasti pa istrska zemlja sama. Večkrat so te pesmi lirično-opisne, in kljub vsej preproščini doseže avtor v nekaterih pesmih močan učinek, kot na primer v pesmi »Kubejskim Šavrin-kam«. Podobno je s skupino pesmi »Domača zemlja«, kjer se mešajo resnični lirični utrinki, kot na primer v drugi pesmi, s poetičnim opisovanjem pokrajine, pa spet s skoro prazničnim naštevanjem bogastva tiste zemlje. Včasih zazvenijo v Kocijančičevih pesmih zvoki ljudske pesmi, kot v »Grehu pozabe«, katere zadnji verzi nas očitno spomnijo na pesem o »Lepi Vidi«, po. kateri je povzet najbrž ves motiv. Včasih pa doseže pesnik tudi kljub zelo enostavnim in formalno zastarelim
Izseljenska nedelja
Vsako leto se na prvo adventno nedeljo obhaja izseljenska nedelja. Spominjamo se tistih, ki so morali iti po svetu zaradi dela ali tudi iskat svobodo.
Tudi mi se moramo ta dan spomniti svojih bratov in sester, ki so raztreseni po vsem svetu, od severa do juga, od vzhoda do zahoda.
Mislimo nanje, molimo zanje, pomagajmo jim, če moremo. Spomnimo se Pa tudi na naše duhovnike, ki skrbijo Zanje, zlasti na tistih devetnajst, ki delujejo med slov. izseljenci v zapadni Evropi. Marsikdo izmed njih je v veliki revščini. Samo ljubezen do bratov 'n sester naše krvi ga drži pri njih in tanje prenaša revščino, mraz, pomanjkanje.
Priskočimo tem duhovnikom na pomoč. Kdor jim želi pomagati, lahko Pošlje svoj dar na upravo našega lista ali ga izroči domačemu duhovniku.
tyHlll||||||||!||||||||||llllllllllllllllllllll!llllllllllllllll!IIIIIIIIIIIHilllll!lllllllllillillllllllllllllllillll!IIIIIHIIIIIIIIIMItllllllllllllllinilllllllltllllllllllllllllllH
izraznim sredstvom tudi močan učinek, kot nam ga posreduje skupina pesmi »Istrski dom«, zlasti druga pesem.
V nekaterih pesmih srečamo meditacije in tiho hrepenenje po daljavah, po daljni ilepoti, ki mu je nedosežna, pa tudi nemirno iskanje, prežeto z resničnim doživetjem in z iskrenostjo. Reči moramo, da je največja odlika teh pesmi ravno iskrenost, ki stalno zveni iz njih. Pri tem razpolaga pesnik le s šibkimi poetičnimi sredstvi. Ta so v veliki meri še zelo konservativna in spominjajo na Gregorčičeve pesnitve, kljub temu da zaslišimo tu pa tam tudi kak ton slovenske mč>deme. Očitno pa je, da je ostala avtorju modema in zlasti sodobna slovenska poezija tuja. Zgleduje se rajši po pesnikih preteklosti.
Iskrenost Alojza Kocijančiča dokazujejo tudi pojasnila na koncu, ki vsebujejo najpotrebnejše podatke za lažje razumevanje posameznih pesmi.
S posebnim zanimanjem prebere bralec ciklus »Religioznih pesmi«, ki predstavljajo izjemo ali vsaj veliko redkost v sodobni poeziji v Sloveniji. So v bistvu tradicionalne tako po obliki kot vsebinsko, vendar pa napravijo vtis s svojo občute-nostjo.
Zbirko bo rad vzel v roke posebno preprost, manj zahteven bralec, ki v pesmi ne išče predvsem zvenenja, notranjih harmonij in izvirnosti, ampak hoče, da mu pesem kaj pove in da vzbudi v njem dolo-
Radio Trst A
od 25. novembra do 1. decembra 1962 Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pametna deklica«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor iz Barkovelj. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.45 Tipični kvintet »Zadovoljni Kranjci«.
— 17.00 Kinoklub. — 21.00 Iz slovenske folklore: »Kadar sta Buoh an sv. Peter hodila po Nediški dolini«.
Ponedeljek: 12.00 Iz slovenske folklore: »Kadar sta Buoh an sv. Peter hodila po Nediški dolini«. — 18.00 Pianistka Ljerka Pleslič Bjelinski - Bruno Bjelinski: Pro-Ijetne igre. — 18.30 Nove plošče resne glasbe. — 20.30 Gustave Charpentier: »Luiza«, opera v štirih dejanjih.
Torek: 12.00 Pomenek s poslušalkami. —
18.00 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj. 34. lekcija. — 18.30 Orkester v preteklih stoletjih. — 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Roman v nadaljevanjih: Ivan Pregelj -»Tolminci«. V. oddaja. — 21.30 Koncert sopranistke Ileane Meriggioli, pri klavirju Luigi Toffolo. — 22.00 Misli in nazori.
Sreda: 12.00 Podobe iz narave. — 18.00 Z glasbenih natečajev »Antonio Illersberg«.
— 18.30 Jugoslovanski skladatelji. — 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico dr. Milana Starca. — 20.30 »Strici« dramatizirana zgodba. Po noveli Frana Šaleškega Finžgarja. — 22.00 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja. »Luigi Rossi in kantata iz 17. stoletja«.
Četrtek: 12.00 Roman v nadaljevanjih: Ivan Pregelj »Tolminci« - V. oddaja. —
18.00 Italijanščina po radiu: Spopolnjeval-ni tečaj: 34. lekcija. — 18.30 Koncert Kvarteta radia Beograd. — 19.00 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. —
20.30 Simfonični koncert komornega orkestra »Alessandro Scarlatti«.
Petek: 12.00 Pomenek s poslušalkami. —
18.00 Violinist Srečko Zalokar. — 19.00 Radijska univerza. Iz arabskega sveta. (6) »Sledovi muslimanske civilizacije v Španiji«. — 21.00 Koncert operne glasbe. —
22.00 Iz pesniških gajev: »Emilio Praga« -pripravil Janko Jež.
Sobota: 12.00 Po širnem svetu. — 14.40 Pojeta Maya Gabor in Polonca Lesjak. —
15.30 »Zdravilo za bolno dekle« igra v e-nem dejanju. — 16.25 S produkcije gojencev »Glasbene Matice« v Trstu. — 17.20 II. vatikanski koncil - poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Sodobna slovenščina. — 19.00 Družinski obzornik. — 20.40 Zbor »France Prešeren«.
— 21.00 Franz Schubert: Rosamunda, op. 26.
MK«toliški glas" v vsako slovensko družino I
^lERRE L’ ERMITTE
47
Q$la}bol}ša l^tlca
POVEST DOBRIH LJUDI i| 11111111 11111111111 11 m ■ ■ m 1111 m l ili
“Ali se vam nič ne dozdeva, kdo bi bil?«
»Prav nič, niti sanja se mi ne.«
Župnik se je približal Miju in ga potrepljal po rami:
»To je plačilo za vaše veliko zaupanje v božjo Previdnost. Zaslužili ste ga. Zdaj Pa pojdite počivat. Lahko noč!«
Mijo je ganjen odšel. V veži je srečal Ernestino, ki ga je že težko čakala.
»Torej, ali bi se smolo vedeti za skrivnost?«
»O, da, Ernestina, a privoščim to veselje gospodu župniku, da vam jo razodele.«
Miju se je mudilo. Čakal ga je tisti Večer še sestanek s fanti. V naglici je Neopaženo vzel župnikov klobuk in odhitel.
»Saj ni vaš,« je zaklicala za njim s svojim tankim glasom, vsa vesela, da bo lah-1(0 malo oštela kaplančka, o katerem ni
a^alo, da bi se
vdal in uklonil vsemo-
gočnosti župnikove postrežnice. A Mijo je bil že predaleč, da bi jo slišal. Vsa nevoljna se je vrnila k svojemu gospodarju:
»Odnesel je vaš klobuk! Vaš novi klobuk !«
župnik se je začel smejati.
»In vi se še smejete?«
»Kaj bi se ne, Ernestina. Kar nič ne skrbite. Je že tako kot pravi pregovor, da ni soditi župnika po klobuku, ali po dežniku, ker je tako redko njegov.«
Po tem dogodku je bila vsa župnija kot v mrzličnem stanju.
Pripravljali so slovesno otvoritev pomožne kapele v najbolj oddaljenem naselju župnije, v bližini oratorija. Bil je res ta predel najgrši izmed vseh. Ljudje so tam prebivali v revnih barakah. Zbrali so se tu od vseh štirih strani revščine: cunjarji, zanemarjeni izobraženci, upokojenci, komunisti, osebe z dvoumnim poklicem itd. Cele gruče otrok , prebrisanih kot vrag, so se potikale okrog.
Bilo je tam polno mačk, pa tudi miši ni manjkalo. Pa psi so tavali okrog, taki, ki so imeli gospodarja, in taki, ki so bili brez njega. Tu in tam so visele po barakah kletke s kanarčki, umazane kokoši so br-
skale po smeteh, ki jih je bilo polno povsod, še celo papagaj se je oglašal iz kakega bivališča, in ponavljal vse prej kot dostojne besede.
Navadno si ni upal nihče med te ljudi, niti da bi okrajšal pot, zlasti ne ponoči. Ko je prišel Mijo, se je otročad vsula okrog njega in ga prijemala za obleko od veselja, da bodo tudi oni zdaj imeli svojo kapelo.
Župnijsko zemljišče, ker je bilo prazno, so bili zasedli sosedje v prepričanju, da na njem lahko delajo, kar hočejo, saj župnik ne bo rekel ničesar, ker je dober človek. Mijo je moral uporabiti vso premetenost in spretnost in moral se je tudi oborožiti z neizmerno potrpežljivostjo, da so zemljišče zopet vrnili. Marsikako grenko je moral požreti.
Vendar so bili vsi veseli, ker bodo kmalu imeli kapelo. Ko so pripeljali sestavne dele in se je stavba začela dvigati iz tal, so bili kar ponosni nanjo, zlasti še, ker je izgledalo, da bo zelo lepa. Zdelo se jim je, kot bi ne bili več tako zapuščeni in ločeni od ostalega mesta, ker bo med njihovimi revnimi bivališči cerkev in duhovnik.
Sledili so z velikim zanimanjem podrobnim delom in tudi sami radi priskočili na
pomoč. Ko je bila stavba na nogah, je nekdo s čopičem naslikal na zunanje stene razne verske simbole, zlasti evharistične. Od župnije sv. Sulpicija so dobili mogočen oltar iz orehovega lesa skupno s kipi Matere božje, sv. Jožefa in Male Ter rezike Deteta Jezusa. Svetniki so že zasedli svoje prostore in ni manjkalo drugega kot slovesna blagoslovitev. Mijo je pripravljal seznam povabljencev.
»Ali naj napišem tudi župana, mestne svetovalce in poslanca?«
Župnik ni vedel, kaj bi odgovoril. Zalo je sam vprašal:
»Kaj se vam zdi, gospod kaplan?«
»Meni se zdi, da bodo veseli povabila. Saj niso dolžni, da se odzovejo.«
»Pa ga pošljite še njim.«
Na vabilu, ki je bilo iz lepega povoščenega papirja, je posebno padel v oči grb škofa sv. Landrya, ki so toliko desetletij nanj pozabljali in so ga zdaj izluščili iz zaprašenih tiskovin. Pod grbom je bilo besedilo:
»Župnik in kaplani si štejejo v čast, da vas lahko povabijo k blagoslovitvi kapele, posvečene Materi božji. Blagoslovitev bo izvršil g. kardinal, nadškof pariški.« Zopet in zopet je Mijo prebiral besedilo
in naslov, kjer je bil točno naznačen kraj, kjer je nova kapela postavljena. Zdelo se mu je prav umetniško delo.
Ker v kapelo ni moglo več kot petsto oseb, so določili, da bodo odprli na stežaj okna in vrata, da bodo lahko ljudje sledili svetim obredom tudi iz bližnjih ulic in s trga. Na sporedu je bilo tudi petje zborov in mestni policaji bodo držali red zaradi navala ljudi.
»Da bi le bilo lepo vreme,« je proseče vzdihnil župnik.
»Prepričam sem, da ga nam bo Gospod Bog dal,« je odvrnil Mijo poln vere, tako, da je župnik dodal:
»Rad bi bil kot vi.«
In res je Bog dal krasen sončen dan.
K slavnosti so prišli vsi ljudje iz tistega predela župnije in še številna zastopstva sosednjih župnij. Vse je bilo zelo lepo pripravljeno. Dečki, ki so sestavljali pevski zbor, so bili v bolih srajcah in rdečih krilih, oltar lepo okrašen. Lep križ, ki bo služil za procesijo, so si izposodili pri salezijancih, dekleta iz Marijine kongregacije so imele na glavi bele pajčolane. In potem zastave, debele dolge sveče, duhovniki oblečeni v lepe paramente.
(Se nadaljuje)
□ RIŠKE
NOVICE
Prefekt dr. Giacinto Nitri bo zapustil naše mesto
Po odloku ministrskega sveta bo goriški prefekt dr. Giacinto Nitri zapustil naše mesto. Premeščen je v Cremono. Na njegovo mesto pride dr. Senio Princivalle, dosedanji generalni inšpektor v notranjem ministrstvu.
Dr. Giacinto Nitri zapušča odgovorno mesto v našem mestu po šestih letih in pol. Za vso njegovo uvidevnost in naklonjenost v teh letih napram naši manjšini, se mu iskreno zahvaljujemo in mu želimo še nadaljnjih uspehov v visoki službi.
Novi prefekt dr. Princivalle bo prevzel svoje posle kot prefekt naše pokrajine dne 26. novembra. Rojen je bil leta 1908 in ima ženo in tri otroke. Spisal je več del administrativnega značaja in sodeluje pri več gospodarskih revijah. Za prefekta je bil imenovan 3. septembra letos.
Mezdni poviški
v podgorski predilnici
Na Zvezi industrij cev so pretekli teden podpisali sporazum z ravnateljstvom podgorske predilnici o mezdnih poviških. Na podlagi tega sporazuma bo mezda specializiranega delavca zvišana za 12 Idr na uro, kvalificiranega za 10 in pomožnega delavca za 5 lir. Teh poviškov bodo deležni delavci osrednje delavnice, tekstilne in predilne delavnice ki hidrocentrale.
Poleg tega so na Zvezi industrijcev podpisali še sporazum o ustanovitvi proizvodne nagrade za delavce, zaposlene v podjetju Salvas in Ilcea, Za tekoče leto bodo ti delavci prejeli 5.000 dir, za prihodnje pa 18.000 lir.
Za proizvodno nagrado se potegujejo tudi druge tovarne na področju proste cone, zlasti tovarna papirja in lepenke ter tovarna dežnikov Poletti.
Prvi sneg in mraz
V petek 16. novembra je prvi sneg pobelil Trnovsko planoto in vse hribe okrog Gorice. V mestu pa smo v soboto zjutraj zapazili že prvo slano. Temperatura je znatno padla. Ponoči je že začelo zmrzovati.
Tudi iz drugih krajev Italije poročajo o občutnem mrazu. V Milanu je v soboto
IZŠEL JE PASTIRČEK
ZA MESEC NOVEMBER
tudi na tem večeru posvetili dobršen del temu velikemu možu. Gospod Zaletel je mojstrsko sestavil besedilo k slikam, da smo mu vsi pozorno prisluhnili. V drugem delu smo videli lepe barvne slike večnega Rima, cerkve, katakombe in nazadnje tudi slike iz otvoritve koncila in pa nove maše koroškega rojaka v Rimu.
Zadnji del pa je bil še posebno posvečen nam goriškim Slovencem. S toplo razumevajočo besedo je g. Zaletel prikazal zadnje slike nepozabnega prof. Mirka Fileja. Slike njegovega pogreba in petje njegovega zbora. Marsikomu se je orosilo oko ob misli na priljubljenega g. profesorja, ki ga je Gospod odpoklical sredi njegovega največjega dela.
Hvaležni smo SKPD, ki je poskrbelo za ta večer, še posebno pa predavatelju, ki je med nami vedno dobrodošel, kar priča polna dvorana.
Umrl je ravnatelj prof. Josip Nemec
Kakor strela z jasnega nas je v sredo proti večeru iznenadila novica, da je v civilni bolnici v Gorici umrl ravnatelj slovenskih srednjih šol dr. Josip Nemec. Pokojni je bil pred nekaj dnevi prestal lažjo operacijo. Ko smo vsi mislili, da je izven nevarnosti, mu je nenadoma odpovedalo srce.
Pokojni ravnatelj Nemec je bil doma iz Podgore, kjer se je rodil pred 62 leti. Po končani univerzi je postal profesor na italijanskih srednjih šolah, po zadnji vojni pa ga je šolska oblast že leta 1945 imenovala za ravnatelja slovenskih srednjih šol. Na tem mestu je ostal do sedaj in se vedno ves žrtvpval za napredek mladega slovenskega šolstva. Veliko je storil za naše šole kot ravnatelj in tudi s tem, da je posebno v prvih letih skrbel za razmnoževanje šolskih učbenikov. Njegovo izgubo bodo slovanske šole v Gorici zelo občutile.
Bog mu bodi bogat plačnik za vse dobro, kar je storil za našo mladino. Njegovi gospe soprogi, sinu in hčeri ter sorodnikom naše globoko sožalje.
RZASKE
NOVICE
zapadel sneg. Tudi iz drugih krajev Evrope poročajo o valu mraza. Ameriški meteorološki zavod poroča, da bo v prihodnjih štirih tednih izreden mraz zajel zlasti severne kraje, Skandinavijo, Veliko Britanijo in Nemčijo.
Smrt dr. Umberta Levi j a
Zdravnik dr. Levi je bil v Gorici dobro znana osebnost tudi med Slovenci. Zato je njegova smrt zbudila povsod globoko obžalovanje. Umrl je v nedeljo zjutraj v sanatoriju sv. Justa po treh tednih težke bolezni. Že pomladi ga je prvič zadela možganska kap, a opomogel si je in znova začel delati kakor prej. Zato mu pri drugem napadu ni bilo več pomoči.
Dr. Umberto Levi se je rodil v Trstu pred 60 leti, a že kot mlad zdravnik je prišel v Gorico in se tukaj ustanovil. Nad 30 let je deloval v kliniki sv. Justa in postal primarij medicinskega oddelka. S patrom Mose Sonardijem je bil soustanovitelj otroškega preventorija, ki so ga otvo-rili leta 1948 v sanatoriju sv. Justa. Tem otrokom je posvetil dobršen del svojih zdravniških zmožnosti, a tudi očetovske skrbi in ljubezni.
Od leta 1948 do 1952 je bil tudi član občinskega sveta za zdravstvo in higieno. Zapušča ženo in hčerko, katerima izrekamo naše sožalje, kakor tudi zvesti hišni pomočnici Cilki, ki jim že toliko let požrtvovalno streže.
Kulturni večer v Katoliškem domu
V torek 20. novembra je bil zopet med nami č. g. Vinko Zaletel s svojimi lepimi barvnimi slikami. Najprej nam je pokazal barvne slike, delo domačega umetnika, ki so nam prikazale nadvse zanimivo življenje škofa Slomška. Vmes smo slišali nekaj lepih Slomškovih pesmi. Slomškovo življenje je tako bogato in za nas Slovence tako pomembno, da je prav, da smo
Komunisti priznavajo udarec
Tržaška komunistična federacija se še po tej vojni ni znašla pred takim volivnim porazom, kot je bil ta iz predpretekle nedelje. Porazu so se pridružila še druga težka vprašanja, ki so potisnila federacijo v krizo. Poražena je bila najvišja predstavnica Združenja italijanskih žena Jole de Ferri poročena Burlo in ne bo več članica občinskega sveta.
Tržaški komunisti so menili, da sta dva Burla, strankina funkcionarja, preveč in zato gospe Jole niso volili. KPI tako nima več predstavništva UDI na občini. To je povzročilo veliko užaljenost zakoncev Burlo.
Prav tako ni bil izvoljen Slovenec Grbec. Tudi njegov primer je nekaj posebnega. Med Slovenci odkrito obtožujejo Vidalija, da se je poslužil Grbca samo zato, da bi pritegnil glasove NSZ in ga tako še enkrat potegnil.
Petrolovod Trst - Dunaj
Vprašanje gradnje petrolovoda Trst-Dunaj postaja pomembno. Državna avstrijska ustanova, ki se bavi z vprašanji petroleja, je namreč dostavila neko pismo o zadevi. Pismo je bilo dostavljeno generalnemu vladnemu komisarju, občini in trgovinski zbornici. V istem pismu zahtevajo nekatera pojasnila o oskrbovanju in organizaciji ter med drugim zahtevajo 450 tisoč kvadratnih metrov obale. O tem vprašanju so razpravljali na zasedanju, ki je bilo na trgovinski zbornici v Trstu, kateremu je predsedoval dr. Caidassi in so se ga udeležili dr. Franzil in predstavniki javnih ustanov mesta. Ugotovili so, da je samo na skrajni točki ravnine Noghere, ob stari cesti, ki vodi v Škofije, na razpolago toliko sveta. Ob obali sami pa tolikega prostora ni več na razpolago, zlasti po nedavni pobudi družbe Mantecatini. Avstrijci so namreč zavrgli zamisel gradnje pomola, kjer bi pristajale velike petrolejske ladje in se nagibajo h gradnji »umetnega otoka« na odprtem, slično kot je to v Ravenni. Cena petrolovoda bi znašala okoli 30 milijard. Njegova letna zmogljivost pa bi morala znašati okoli milijon in pol ton neizčiščenega petroleja.
Tiskarski škrat?
Slovenski prevod tiskovne agencije »Ita-lia« poroča dne 15. nov. t. 1. (V. št. 116) pod naslovom »Zadovoljstvo med slovenskimi demokrati«, »da je skoraj gotovo, da je za Skupno slovensko listo dne 11. in 12. novembra glasovala večina slovenskih volivcev. Dejansko k PSI ni šlo več kot kak tisoč slovenskih glasov in skoraj noben glas NSZ pa ni šel h KPI. Glasovi NSZ so namreč verjetno končali na indipenden-tističnih listah.«
Četudi sme v demokratičnih časih imeti vsak svoje mnenje, bi bilo kljub temu nekoristno trditi, da predstavlja 4.836 glasov za Skupno slov. listo večino slovenskih volivoev. Glasovi NSZ so morali nekje končati. Indipenden tisti so prejeli skupno o-krog 1800 manj glasov kot pri zadnjih občinskih volitvah. Pa tudi ne glede na to je treba pomniti, da mnogo slovenskih glasov prejme KPI, po mnenju partije same
Sv. Ivan
Hladni in deževni jesenski dnevi so manj prikladni za nedeljske izlete v bližnjo okolico in v obmejni pas.. Zato so zbudili med nami več zanimanja za kulturno delo. To se pravi: med tistimi Slovenci, ki nočemo postati italijanski socialisti, komunisti ali karsibodi.
Na zadnjo nedeljo v oktobru smo se zbrali v naši stari kino dvorani. Predaval nam je g. dr. Poštovan o naših državljanskih dolžnostih, zlasti z ozirom na občinske volitve. Veliko število udeležencev je z velikim zanimanjem sledilo njegovemu odličnemu predavanju. Zelo hva-
MARIJINA DRUŽBA V TRSTU
PRIREDI V NEDELJO 25. NOVEMBRA
POUČNO IGRO V TREH DEJANJIH
BOGOMILA
ZAČETEK OB 5',
VABLJENI!
je med njenimi volivci okrog ena tretjina Slovencev. Zato bi trditev, da ima Skupna slov. lista za seboj večino slovenskih volivcev, ne bila točna. Mogla bi ta trditev celo škodovati slovenski manjšini.
Vse to pa seveda nič ne zmanjša lepega napredka demokratičnih Slovencev pri volitvah. Potrjuje pa to, da ital. javnost smatra za Slovence tiste, ki volijo slovensko listo.
Rojan
Brošura za stoletnico
V Rojanu je izšla brošura »Primo cen-tenario della Chiesa e Parrocchia di Ro-iano«. Izdana je bila za stoletnico župne cerkve in župnije.
Brušura je lepa, okusno urejena in bogata s klišeji. Lep je spis o pomenu župne cerkve.
Ker gre tu za tiskano besedo in hoče knjižica podati zgodovinski prerez, kakor je napovedano v posvetilu, se nam zdi potrebno, da opozorimo na nekatere pomanjkljivosti. Resnici na ljubo!
Kdor prebira to knjižico, ne bo vedel, da je bila skozi 50 let slovenska župnija. Tudi ne bo vedel, da je še danes v župniji precej slovenskih vernikov, ki imajo svojo službo božjo.
V opisu dosedanjih župnikov je pri župniku Juriči rečeno, da je z njim v župniji zavel nov veter, ker je on prvi spoznal, da je v župniji (leta 1896) nad polovico vernikov Italijanov. Ta trditev verjetno ne drži. In v dokaz so nam imena v župnijskih matičnih knjigah. Župnija je prav gotovo postajala italijanska šele po prvi svetovni vojni. Pripomniti je treba, da je bil v življenju župnika Juriče precejšen razvoj in zato ima njegovo »spoznanje« o narodnostnem stanju malo veljave.
Ali ne bi bilo lepo, če bi v knjižici našli tudi sliko novega Marijinega doma? Ali ni ta dom najnovejši izraz požrtvovalnosti prav rojanskih župljanov in duhovščine?
Boli nas, da je knjižica izraz tistega molka o slovenski manjšini, ki smo ga opazili pri vseh slovesnostih za stoletnico in ki si ga pač lahko vsakdo po svoje razlaga. Prepričani smo, da ne gre za prezir, ampak le za boječnost pred zagri-zenci nasprotne strani ali vsaj za previdnost. Pozabljivost bi bila v tem slučaju neopravičljiva.
Dr.
* * *
Preteklo nedeljo smo se na lep način spomnili stoletnice smrti škofa Antona Martina Slomška. Kljub neugodnemu vremenu je bila udeležba številna. Gospod Stanko Janežič je z izbranimi besedami ob barvanem filmčku naslikal življenje tega velikega moža, ki je vztrajno izpolnjeval božjo voljo in iskreno ljubil svoj narod. Šolski otroci so navdušeno povedali vrsto Slomškovih pregovorov in pesmi. Ob koncu nam je Tržaški vokalni kvartet zapel več pesmi. Nastop je pokazal, da ima kvartet še lepo bodočnost. Na odru je kraljevala veliko Slomškova slika, delo domačega umetnika. — Bog daj, da bi Slomšek kmalu postal od Cerkve uradno priznan svetnik in zavetnik našega naroda.
ležni mu bomo, če nas spet obišče. Kot ste brali v časopisih, smo se pri Sv. Ivanu pri volitvah kar dobro odrezali.
Na prvo nedeljo v novembru smo imeli v isti dvorani zanimivo skioptično misijonsko predavanje. Preteklo nedeljo 18. novembra pa Slomškovo proslavo. Prvič po vojni se je projeciral trak s slovenskim besedilom, in sicer življenjepis škofa Slomška. Dasi je bilo zelo slabo vreme, je bila dvorana zelo polna.
Seveda je ta naša dvorana samo naš zasilen sedež in ni v najboljšem stanju. Ima gole stene brez vsakega odra in je zelo vlažna. Popravljati pa je ne kaže, ker se pripravljamo na zgradbo nove stavbe. Tisti, ki so nam jo začasno posodili, pa težko čakajo, da jo zapustimo. Zato se ponovno priporočamo blagim dobrotnikom, da nas podpro pri našem prizadevanju za boljši in lastni domek.
Umrl je fizik Niels Bohr
V 77 letu starosti je nenadoma umrl v Kopenhagnu prof. Niels Bohr, eden izmed najbolj znanih fizikov. Že leta 1922 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko zaradi svojih velikih odkritij na polju atoma in nuklearne sile. Med drugo svetovno vojno se mu je posrečilo, da je ušel nacistom in se zatekel v ZDA, kjer je zbral skupino mednarodnih znanstvenikov, ki so začeli proučevati atomsko silo. Zlasti se je potegoval za to, da bi atomska sila služila v miroljubne namene. Kot bojno orožje, je vedno poudarjal, bi atomska sila lahko uničila vse življenje na zemlji.
Študijska doklada revnejšim visokošolcem
Ministrski svet je na svoji seji dne 16-novembra odobril osnutek, ki uvaja že Z letošnjim šolskim letom študijsko doklado revnejšim visokošolcem. V poštev pridejo visokošolci, katerih starši ne plačujejo dopolnilnega davka in ki so v šoli dosegi* nadpovprečni učni uspeh. Za visokošolce, ki obiskujejo univerzo zunaj lastnega mesta, je predvidena doklada v znesku 360 tisoč lir, za visokošolce, ki stanujejo v mestu, kjer je univerza, pa 180 tisoč lir-Pravico do podpore imajo tudi komaj vp1' sani visokošolci.
Našli so ukradene slike iz Saint Tropeza
56 slik modernih slikarjev, v vrednosti nad milijardo lir, ki so bile v pretekle® juliju ukradene v muzeju Saint TropeZ. je pariška policija našla v nekem hlevu v bližini Pariza. Neko anonimo pismo pismo je policijo pripeljalo na pravo sled po dolgih mesecih brezuspešnega iskanja Slike, razen ene, so vse našli, o zlikovcih pa ni sledu.
RAZNO
Uspela izstrelitev na Canaveralu
Dne 16. novembra je NASA z uspehom izstrelila iz Cape Canaverala super raketo »Saturn«. Raketa je tehtala 540 ton in je bila dolga 55 metrov. Prvi stadij je nosil zalogo goriva v teži 375 ton. V dveh minutah in pol je Saturn dosegel hitrost 5000 km na uro. V višini 160 km je eksplodiral in v tistem hipu se je iz drugega stadija razlila voda v ogromnih vodometih. Z zemlje so znanstveniki lahko delj časa opazovali ledeni oblak, ki se je bleščal v soncu kot kristal.
Raketa »Saturn« je po mnenju ZDA najmočnejša raketa na svetu.
Ladja se je potopila
V neapeljskem zalivu se je v noči od sobote na nedeljo potopila 5.123 tonska britanska ladja »Ashanti Palm«. Zaradi slabega morja se je hotela usidrati na odprtem morju, a sidro ni prijelo in vihar je ladjo zagnal proti valolomu. V trupu ladje se je ob sunku odprla globoka razpoka in ladja se je potopila. Na krovu je imela 50 ton bombaža in v Neaplju bi morala naložiti še 400 ton raznega blaga. Bila je namenjena v vzhodno Afriko. Posadka in kapitan, ki je zadnji zapustil ladjo, so se rešili.
Junaštvo jezuitskega duhovnika
Pater George Cortes, jezuit in profesor na šoli Campion v Bombayu, je umrl dn« 1. novembra, ko je skušal rešiti prebivale® iz bližnje hiše, kjer je nastal požar. Zaslišal je klice na pomoč in se je pognal P° stopnicah do tretjega nadstropja, kjer je bilo že vse v ognju in dimu. Tu je P0" skušal rešiti osebo, ki je med plameni klicala na pomoč. Toda ogenj je zajel tudi njega in je zgorel. Njegovo truplo so P0" zneje našli ognjegasci.
Rodil se je v Palma de Maiorca leta 1924. Dva brata sta mu pozneje sledila v jezuitski red in več sester je izbralo redovnišl® stan. Leta 1949 je prišel v Indijo in sede# let pozneje je postal duhovnik. Ves se )e daroval za svoj apostolat, zlasti še za mla' dino. Njegova junaška smrt je sedaj krO' nala njegovo zgledno življenje in ji zadal® nov sijaj.
Narod stoji više nego nevarno prijateljstvo največjih narodnih nasprotnikov.
(Fran Levstik)
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpe* • trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7^ davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Motnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Javljamo svojim cenjenim odjemalcem, da se trgovina pohištva
KOŠIČ BENEDIKT
Gorica, Travnik 21
P R E S E L I v
ULICO OBERDAN ŠT. 3 (NOVI DEL PALAČE »ESSO«) Nova trgovina
»^pvi ^Sedmih ^alčktlj«
bo začela poslovati v ponedeljek 26. novembra
DOBITE V VELIKI IZBIRI:
OTROŠKE POSTELJICE - RAZNOVRSTNE OTROŠKE IN ŠPORTNE VOZIČKE (ZA TROJNO UPORABO) - LESENE IN KOVINSKE STAJICE
» ZIBELKE	•	SPALNE	NASLANJAČE
• OTROŠKE STOLČKE	•	NASLONE	ZA	REVIJE
• GUGALNICE	•	ODTEKALNIKE	ZA	DEŽNIKE
• OTROŠKE KOPALNE KADI	•	MIZICE
• POVIJALNE MIZICE	•	LEŽALNE	STOLE
• VAROVALNE JERMENE	•	TRICIKLE
• OBEŠALNIKE
  CENE	•	OPREMO	ZA	TABORJENJE
ZMERNE	•	različne	predmete	za	darila	itd.
— OBIŠČITE	•	ŽIMNICE	IZ	ŽIME	IN	NA	VZMETI
NAS !	• permaflex - SIMMONS - ITALFLEX
J