Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (NIS) TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA Učni načrt Razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred Število ur na teden 2 3 4 4 4 Število ur letno 70 105 140 140 136 Ljubljana 2023 Učni načrt Tehnika in tehnologija Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (NIS) Avtorji posodobljenega učnega načrta: dr. Andrej Flogie, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Gorazd Fišer, Zavod RS za šolstvo Vito Dundek, OŠ Gornja Radgona Miran Fric, OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško dr. Darja Plavčak, Zavod RS za šolstvo Strokovna recenzenta: ddr. Boris Aberšek, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Edvard Vrabič, Osnovna šola Kozara Nova Gorica Uredila: dr. Darja Plavčak, Zavod RS za šolstvo Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Izdala: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Zavod RS za šolstvo Za ministrstvo: dr. Igor Papič Za Zavod RS za šolstvo: dr. Vinko Logaj Prva spletna izdaja, druga objava Ljubljana 2023 Objava na spletni strani https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s- posebnimi-potrebami/OS/Posebni-program-vzgoje-in- izobrazevanja/Tehnika_in_tehnologija_5r_9r.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 165381891 ISBN 978-961-03-0692-4 (Zavod RS za šolstvo, PDF) Posodobljeni učni načrt za predmet tehnika in tehnologija v prilagojenem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje določil na 224. seji dne 15. decembra 2022. Posodobljeni učni načrt za tehniko in tehnologijo v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom je pripravila predmetna komisija za posodabljanje učnega načrta. Pri posodabljanju je izhajala iz predhodnega učnega načrta za predmet tehnika in tehnologija v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in iz sodobnih strokovnih dognanj in pristopov. KAZALO 1 OPREDELITEV PREDMETA ........................................................................................... 4 1.1 OPIS PREDMETA ...................................................................................................... 4 1.2 PODROČJA TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE ............................................................ 4 1.3 VSEBINSKI SKLOPI UČNEGA NAČRTA ............................................................... 5 1.4 VSEBINSKI SKLOPI PO RAZREDIH ...................................................................... 6 2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA ......................................................................................... 14 3 CILJI IN VSEBINE PO RAZREDIH ............................................................................... 15 3.1 PETI RAZRED ........................................................................................................... 15 3.2 ŠESTI RAZRED ........................................................................................................ 21 3.3 SEDMI RAZRED ....................................................................................................... 30 3.4 OSMI RAZRED ......................................................................................................... 40 3.5 DEVETI RAZRED ..................................................................................................... 47 4 STANDARDI ZNANJA ..................................................................................................... 54 4.1 MINIMALNI STANDARDI IN STANDARDI ZNANJA PO RAZREDIH .............. 54 4.2 MINIMALNI STANDARDI IN STANDARDI ZNANJA OB ZAKLJUČKU POUČEVANJA PREDMETA (po vsebinskih sklopih) .................................................... 66 5 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ........................................................................................ 68 5.1 Uresničevanje ciljev predmeta ................................................................................ 68 5.2 Medpredmetne povezave ........................................................................................ 71 5.3 Individualizacija in diferenciacija ............................................................................ 71 5.4 Preverjanje in ocenjevanje znanja ......................................................................... 71 5.5 Digitalna tehnologija ................................................................................................. 72 ZNANJA IZVAJALCEV ........................................................................................................... 73 1 OPREDELITEV PREDMETA 1.1 OPIS PREDMETA Predmet tehnika in tehnologija učencem 1 predstavlja načine, sredstva in organizacijske oblike spreminjanja narave ter učinke nanjo. Opredeljujejo ga štiri področja, ki se pri pouku prepletajo in jih učenci spoznavajo (predvsem) s svojo dejavnostjo: tehnična sredstva, tehnologija, organizacija dela in ekonomika. Učenci pri pouku spoznavajo, kako naravne zakonitosti uporabljamo v tehniki in tehnologiji. Odkrivajo in spoznavajo preproste tehnične in tehnološke probleme ter z uporabo orodij in sredstev iščejo načine za njihovo reševanje. Tako ustvarjalno povezujejo naravoslovna in tehnična znanja s prakso. Tehnika in tehnologija je predmet, ki simbolno raven udejanja v resničnosti. Ob izdelovanju predmetov imajo učenci možnost, da razvijajo svoje sposobnosti za iskanje in oblikovanje novih rešitev ter za odločanje zanje. Tehnika in tehnologija velja za predmet, ki pri učencih najbolj celovito spodbuja razvoj psihomotoričnih sposobnosti in oblikovanje socialnih vrednot. Pri delu v skupini razvijajo sposobnosti sodelovanja in vodenja. Ob uporabi orodij, strojev, naprav in instrumentov razvijajo delovne spretnosti ter navade in sposobnosti za praktično ustvarjanje. Pri praktičnem delu spoznavajo nevarnosti in varnostne ukrepe ter razvijajo spretnosti in navade pri uporabi zaščitnih sredstev. Oblikujejo tudi sposobnosti za ustno, pisno in grafično sporazumevanje. Seznanijo se z značilnostmi posameznih vrst del na tem področju. Vsebina in organizacija delovnega procesa omogočata celovit razvoj učenčeve osebnosti. Predmet tehnika in tehnologija odkriva ter razvija tudi interese za poklicno usmeritev. Učenci si oblikujejo zavest o tem, kako uporaba tehnike in tehnologije spreminja svet, v katerem živijo. Spoznavajo, da se tehnološkega razvoja ne da ustaviti ali zaobrniti. Ob tem se v njih oblikuje spoznanje o blagodejnem vplivu tehnike in tehnologije na človekovo udobje ter hkratnem škodljivem vplivu na okolje, kar spodbuja zavest in voljo, kako to preprečiti. Pomaga jim razviti prilagodljivost, da bi lahko ustvarjalno živeli v svetu nenehnih sprememb. 1.2 PODROČJA TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE TEHNIČNA SREDSTVA OBDELAVA GRADIV • Obdelovalna orodja • Oblikovanje • Energetski pretvorniki in sistemi za prenos različnih oblik • Preoblikovanje energije • Odrezavanje • Sistemi za prenos in spremembo gibanja • Sprememba strukture • Sistemi za sprejemanje, obdelavo in prenos informacij • Spajanje • Obdelava površine ORGANIZACIJA DELA EKONOMIKA • Proučevanje problema in načrtovanje predmeta • Vrednotenje izdelka • Razvoj izdelka • Vrednotenje dela • Priprava dela • Izvajanje dela • Nadzor nad delom 1 V nekaterih delih besedila so izrazi učenec/učenka, učitelj/učiteljica (v ednini in množini) zapisani v slovnični obliki moškega spola kot nevtralni in veljajo za oba spola. Namen takega zapisa je boljša berljivost zaradi številčnosti navedenih izrazov v celotnem besedilu. 4 1.3 VSEBINSKI SKLOPI UČNEGA NAČRTA SKLOPI VSEBINE AKTIVNOSTI • Seznanjanje z letnim programom dela ter načinom dela in ocenjevanja • Red v delavnici, skrb za delovni prostor, sredstva za delo in gradiva • 1 ČLOVEK IN Skrb za zbirke orodij • Osnovno vzdrževanje strojev in naprav USTVARJANJE • Pravila in pogoji za varno delo • Tehnika in okolje, viri, humanizacija dela, delitev dela, transport in promet, poklicno informiranje; organizacija dela so vsebine, ki jih smiselno povežemo z ostalimi vsebinami • Namen tehničnega komuniciranja • Stopnje ob nastajanju predmeta 2 DOKUMENTACIJA • Skiciranje • Utemeljevanje idej, možnosti in virov sodelovanje pri odločitvi • Papirna gradiva • Opis, prepoznavanje • Usnje, umetno usnje • Uporaba polizdelkov • Les • Preizkusi lastnosti in uporabnost • Umetne snovi • (Pridobivanje) in ekološka vprašanja • Kovine • Gradiva, ki spadajo na področje tradicionalnih tehnologij in »izbirnih« 3 GRADIVA, gradiv OBDELAVE • Oblikovanje • Učenci spoznavajo obdelovalne postopke ob praktičnem delu IN • Preoblikovanje • Ob delu spoznavajo humanizacijo, delitev in organizacijo dela IZDELAVA • Odrezavanje • Ob obiskih obrtnikov in tovarn ter lastnem delu se poklicno informirajo • Sprememba strukture • Ob spoznavanju obdelovalnih postopkov in uporabe tehnike spoznavajo • Spajanje njihov vpliv na okolje • Obdelava površine • Pri izdelavi spoznavajo pomen kakovostne izdelave in skrbijo za estetski • Serijska proizvodnja videz izdelka • Izdelava izdelka • Po svojih sposobnostih se vključujejo v proces serijske proizvodnje • Spoznavajo in izdelujejo izdelke tradicionalnih obrti • Obdelovalna orodja • Orodja in pripomočke spoznajo učenci ob delu • Zaščitna sredstva pri delu z orodji in stroji • Stroj kot sistem predstavimo, ko ga učenci uporabijo pri delu 4 TEHNIČNA • Pogoji varnega dela • Strojne dele proučujejo tudi na prometnih sredstvih, zlasti na kolesu SREDSTVA • Motorji • Sistemi za prenos gibanja • Sistemi za prenos in obdelavo podatkov in informacij 5 INFORMACIJSKA • Elektronsko sporazumevanje TEHNOLOGIJA • Računalniško vodenje in krmiljenje • Funkcionalno 6 VREDNOTENJE • Ekonomsko 5 • Prispevek učenca (ocenjevanje rezultatov in dosežkov) • Prometna sredstva • Vsebine se navezujejo na tehnična sredstva in ne predstavljajo posebnega • 7 PROMET Vzdrževanje kolesa poglavja • Prometni predpisi in pravila • Praktična udeležba v prometu 1.4 VSEBINSKI SKLOPI PO RAZREDIH 1 ČLOVEK IN USTVARJANJE Vloga in pomen tehnike in tehnologije za življenje Predmet tehnika in tehnologija obravnava procese spreminjanja narave, v katerih iz gradiv (naravnih in umetnih) učenci oblikujejo in izdelujejo predmete. Pri praktičnem delu v šolski delavnici si učenci oblikujejo odnos do gradiva, predmetov in sredstev dela ter sošolcev, sebe in okolja. Pri praktičnem delu z orodji in stroji spoznavajo varne načine dela in se znajo ogibati nevarnim situacijam pri uporabi ostrih orodij in električnih strojev. Pri praktičnem delu spoznavajo organizacijo dela, sodelovanje v skupini in delitev dela. V vseh razredih je poudarek na letnem načrtovanju dela. 5. razred Letno načrtovanje dela pri predmetu tehnika in tehnologija Pomen tehnike in tehnologije za življenje Pravila obnašanja v delavnici Skrb za urejenost delovnega prostora in delovnih sredstev Razpored orodij in strojev v delavnici Pravila varstva pri delu Zaščitna sredstva pri delu v šolski delavnici 6. razred Letno načrtovanje dela pri predmetu tehnika in tehnologija Pomen tehnike za razvoj človeštva Smotrna poraba gradiv Navodila za delo z zbirkami in orodji Urejenost delovnega prostora Pravila za varno delo in pogoji varnega dela Uporaba zaščitnih sredstev pri delu 6 7. razred Letno načrtovanje dela pri predmetu tehnika in tehnologija Skrb za zbirke in orodja Priprava delovnega prostora Zaščitna sredstva pri delu z orodji in stroji Zaščita strojev in naprav, ki jih uporabljamo pri pouku Uporaba tehnike vpliva na okolje (negativno in pozitivno). 8. razred Letno načrtovanje dela pri predmetu tehnika in tehnologija Vloga tehnike na kvaliteto življenjskega okolja. Negativni vpliv na okolje je mogoče zmanjšati z varčevanjem z gradivi in energijo, s premišljeno izbiro gradiv in postopkov, z dobrim načrtovanjem in natančnim delom. Vpliv delitve dela na učinkovitost. Izdelava predmetov je organiziran proces, v katerem sodelujejo različni strokovnjaki. Na praktičnem primeru načrtovanja in izdelave predmeta učenci ugotovijo najpomembnejše principe delitve dela. Delitev dela v gospodarstvu spoznajo učenci med dejavnostmi tehniških dni. 9. razred Letno načrtovanje dela pri predmetu tehnika in tehnologija Zaščitna sredstva pri delu z orodji in stroji; zaščita strojev in naprav, ki jih uporabljamo pri pouku Delitev dela glede na sposobnosti. V procesu načrtovanja in izdelave predmetov učenci izberejo delo, ki najbolje ustreza njihovim sposobnostim. Priprava delovnega prostora in delovnih mest v procesu serijske proizvodnje 2 INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA Učenci uporabljajo računalnik kot pripomoček za delo in učenje. Z uporabo enega od grafičnih programov Computer Aided Designing (CAD, računalniško podprto risanje) orodja narišejo preproste like, tudi mreže geometrijskih teles, nekateri celo preprosto sestavno risbo predmeta. Računalnik služi kot sredstvo za iskanje izobraževalnih vsebin ter različnih informacij s področja tehnike in tehnologije. V višjih razredih spoznajo vlogo računalnika pri krmiljenju strojev in naprav ter robotike. Spoznajo osnove algoritmičnega mišljenja, krmiljenja strojev in naprav in programiranje ter delovanje robotskih naprav. 5. razred Učenci pridobijo osnovna znanja in sposobnosti za delo z ustreznim programskim orodjem (CAD). Risanje likov, ki jih natisnemo in jih učenci kasneje izrežejo. 6. razred Risanje preprostih likov Risanje diagonal štirikotnikov 7 7. razred Vnos besedila v programu CAD Risanje mreže geometrijskega telesa. Računalnik pri krmiljenju strojev in naprav (tiskalnik, internet stvari, robot, računalniško krmiljeni stroj idr.) 8. razred Iskanje informacij s področja tehnike (izobraževalne vsebine, simulacije procesov idr.) Učenje vsebin ob računalniku Risanje preproste sestavne risbe. Izpolnjevanje glave risbe. Učenci ob pomoči rišejo sestavno risbo izdelka, ki ga bodo kasneje izdelali v delavnici. Izdelajo lahko tudi šablone, ki jih natisnejo in izrežejo. Računalnik pri krmiljenju strojev in naprav Algoritem – navodilo za reševanje problema Računalniški vmesnik za krmiljenje strojev in naprav 9. razred Iskanje informacij s področja tehnike (izobraževalne vsebine, simulacije procesov idr.) Učenje vsebin s pomočjo računalnika (električni krog) Risanje preproste sestavne risbe. Izpolnjevanje glave risbe Računalnik pri krmiljenju strojev in naprav Sestavljanje in krmiljenje/upravljanje preprostih robotskih modelov 3 DOKUMENTACIJA (KOMUNICIRANJE V TEHNIKI) Grafično in pisno komuniciranje v tehniki po dogovorjenih pravilih omogoča prenos idej od načrtovalca do izdelovalca, uporabnika in vzdrževalca. Učenci berejo izdelano tehnično in tehnološko dokumentacijo in samostojno izražajo svoje zamisli. Zaradi tega je poudarek na skicnem risanju. Uporabljajo ročna in računalniška grafična orodja. 5. razred Namen tehničnega komuniciranja Osnovna znanja in spretnosti v vlečenju črt Skiciranje preprostega uporabnega predmeta 6. razred Pravila skiciranja in risanja preprostih likov Branje osnovne tehnične in tehnološke dokumentacije 8 7. razred Uporaba dveh trikotnikov pri risanju štirikotnikov Upoštevanje velikostnih razmerij pri skiciranju predmeta Branje osnovne tehnične in tehnološke dokumentacije 8. razred Risanje štirikotnikov z uporabo dveh trikotnikov Tehnično označevanje, ki ga učenci spoznajo ob branju dokumentacije Skiciranje ideje (sposobnejši učenci samostojno izrazijo svoje zamisli, ostalim predstavimo predmet) Branje osnovne tehnične in tehnološke dokumentacije 9. razred Skiciranje predmeta, ki ga bodo izdelali, z upoštevanjem velikostnih razmerij. Tehnično označevanje na skici. Skiciranje ideje (sposobnejši učenci samostojno izrazijo svoje zamisli, ostalim predstavimo predmet). Branje osnovne tehnične in tehnološke dokumentacije 4 GRADIVA IN OBDELAVE (TEHNOLOGIJA) Najpogostejša gradiva, iz katerih so narejeni predmeti, so papirna gradiva, les, kovine, umetne snovi, tekstilije in glina. Vsako gradivo ima svoje tehnične in tehnološke lastnosti, ki vplivajo na uporabnost, način obdelave in za to potrebna orodja. Lastnosti gradiv spoznavajo učenci z eksperimentiranjem in ob izdelavi predmetov. Spoznanja o primernosti posameznega gradiva za določen predmet spoznavajo z analiziranjem tehničnih predmetov in utemeljevanjem ugotovitev (ohišja naprav so iz umetnih snovi, ker so lahka, poceni, preprosta za izdelavo in ne prevajajo elektrike, gredi so iz trdega jekla, ker se ne smejo zvijati, vzmeti so iz prožnega jekla, ker se morajo upogibati, miza je iz lesa, ker les ugodno vpliva na človekovo počutje, je lažji od kovine ipd.). S spremembo oblike (profili) lahko izboljšamo tehnične lastnosti gradiva (npr. nosilnost). Z ustrezno izbiro gradiva in obdelovalnih postopkov za izdelavo predmeta lahko zelo vplivamo na manjše obremenjevanje okolja. Posamezna gradiva in obdelave spoznajo učenci ob izdelavi predmetov, zato je večina pouka izpeljana z aktivnimi metodami. Pri tem učenci razvijajo spretnosti in odkrivajo svoje sposobnosti in interese, kar jim pomaga pri poklicni odločitvi. Ob oblikovanju predmetov razvijajo svojo ustvarjalnost in inovativnost. Delo v skupini omogoča razvijanje socialnih odnosov. Učenci, ki uspešno zaključijo prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, običajno nadaljujejo izobraževanje v dvoletnih programih poklicnega izobraževanja, zato je praktičnemu delu in izdelavi uporabnih predmetov namenjena večina razpoložljivih ur tehnike in tehnologije. Z obravnavo in obdelavo najpogostejših gradiv se učenci srečajo v vsakem razredu. Naučenemu dodajo nove vsebine, obdelovalni postopki pa so iz razreda v razred kompleksnejši. Zaradi neenakomerne regionalne porazdelitve gospodarskih panog, poklicnih in zaposlitvenih možnosti je v učnem načrtu približno 25 odstotkov ur, namenjenih obravnavi gradiv, aktualnih za posamezno področje. Ob soglasju vodstva šole te ure razvrsti učitelj po lastni presoji. 9 Papirna gradiva: Pomen, surovine (okoljska vzgoja), uporabnost, vrste, formati. Lastnosti papirnih gradiv in njihovo spreminjanje spoznajo učenci z eksperimentiranjem in izdelavo predmetov iz papirnih gradiv. Pri tem spoznavajo bistvene razlike med orodji, ki so namenjena obdelavi različnih gradiv (npr. škarje za papir in škarje za pločevino). Usnje in umetno usnje: Izdelava in uporabnost usnja. Pomen umetnega usnja. Ob izdelavi preprostih predmetov učenci spoznavajo obdelovalne postopke in orodja za obdelavo usnja in umetnega usnja. Umetne snovi: So se uveljavile predvsem zaradi dobrih lastnosti, kot so nizka cena, preprosta obdelava, trpežnost, obstojnost, trdnost, električna neprevodnost, enostavno vzdrževanje idr. Umetne snovi na človeka ne vplivajo tako ugodno, kot npr. les, nekatere imajo lahko celo negativne učinke. Umetne snovi lahko pri proizvodnji, predelavi ali potrošnji zelo obremenjujoče vplivajo na okolje. Zlasti slednje naj učenec spozna, saj lahko pomembno vpliva na zmanjšanje onesnaževanja okolja. Pri tehniki in tehnologiji so umetne snovi razvrščene glede na tehnološke lastnosti (termoplasti, duroplasti in elasti). Za uporabnike umetnih snovi pa so pomembna tudi trgovska imena, ki so lahko različna za isto umetno snov. Kovine: So nujne skoraj za vse tehnične predmete, orodja, naprave in stroje. Zaradi lastnosti prekašajo ostala gradiva, v zadnjem času jim na nekaterih področjih konkurirajo umetne snovi in keramika. Učenci spoznajo značilnosti in uporabnost najpogostejših kovin. Usvojijo pojem polizdelka. Pri izdelavi predmetov ugotavljajo tehnološke lastnosti in uporabijo obdelovalne postopke preoblikovanja, odrezavanja, spajanja ter površinske zaščite. Les: Je pomembno naravno gradivo, ki človeka najbolj zbliža z naravo in ugodno deluje na njegovo počutje. Lahko ga je pridobivati in obdelovati. Je obnovljiv vir, na kar pa lahko človek vpliva zelo negativno. Poznavanje lastnosti lesa je pomembno tako za izdelavo predmetov kot za njihovo uporabo. Gozd je za človeka življenjskega pomena, zato je treba poudarjati poznavanje ustreznega ravnanja z njim in lesom. Odnos do lesa si oblikujejo učenci ob izdelavi predmetov, pri čemer spoznavajo osnovna orodja in stroje za obdelavo lesa (vrtalni stroj, rezljača idr.) ter obdelovalne postopke. 5. razred Papirna gradiva: Izdelki iz papirnih gradiv. Področja uporabe papirnih gradiv. Razlike med papirnimi gradivi. Preoblikovanje papirja z gubanjem. Ob izdelavi preprostih predmetov učenci spoznajo načine obdelave in lastnosti papirnih gradiv. Usnje in umetno usnje: Pridobivanje in lastnosti naravnega in umetnega usnja. Postopki obdelave usnja. Izdelava predmeta. Umetne snovi: Pojem, pridobivanje umetnih snovi. Izdelki iz umetnih snovi. Ob obdelavi stiropora spoznavajo obdelovalne postopke, orodja in pripomočke za obdelavo. Kovine: Značilni kovinski izdelki, področja uporabe kovin. Splošne lastnosti kovin. Ob obdelavi žice učenci spoznavajo polizdelke in osnovne postopke obdelave. Ostala gradiva: (gradiva, značilna za okolje) 6. razred Papirna gradiva: Papir, karton, lepenka. Ročna izdelava papirja. Izdelava izdelka iz ročno izdelanega papirja. Usnje in umetno usnje: Proizvodnja usnja. Ob izdelavi predmeta učenci spoznajo postopek luknjanja in spajanja usnja z usnjenimi trakovi. 10 Umetne snovi: Delitev umetnih snovi glede na lastnosti. Prednosti in slabosti uporabe umetnih snovi. Ob izdelavi predmeta učenci spoznajo možnosti preoblikovanja termoplastov. Kovine: Delitev kovin (železne, neželezne). Delitev kovin glede na trdoto. Ob izdelavi predmeta učenci spoznajo možnost preoblikovanja pločevine s tepanjem. Les: Področja uporabe lesa. Lesni polizdelki. Spajanje lesa (lepljenje, z žeblji in vijaki) spoznajo učenci ob izdelavi predmetov. Ob izdelavi izdelka spoznajo tudi dolbenje (dletenje) polnega lesa. Ostala gradiva: (gradiva, značilna za okolje) 7. razred Papirna gradiva: Industrijska proizvodnja papirja. Surovine za izdelavo papirja. Pomen zbiranja odpadnega papirja. Ob izdelavi uporabnih predmetov učenci spoznavajo postopke obdelave papirnih gradiv. Usnje in umetno usnje: Proizvodnja umetnega usnja. Ob izdelavi predmeta spoznajo postopek spajanja usnja z lepljenjem in šivanjem. Umetne snovi: Delitev umetnih snovi v skupine. Lastnosti umetnih snovi in njihovo spreminjanje spoznajo učenci z eksperimentiranjem in izdelavo predmetov, pri čemer spoznavajo tudi osnovne obdelovalne postopke. Kovine: Pridobivanje železa. Lastnosti železa. Prednosti in slabosti uporabe železa za izdelavo tehničnih predmetov spoznavajo učenci ob lastni dejavnosti in na podlagi lastnih izkušenj. Ob izdelavi predmetov spoznavajo in utrjujejo postopke ročne obdelave kovin. Les: Posek in spravilo lesa. Vidno strukturo učenci spoznavajo ob opazovanju lesnih gradiv. Lesne polizdelke spoznavajo ob izdelavi izdelkov. Pri izdelavi razen ročnih orodij uporabljajo električno rezljačo, tračni brusilnik ali brusni kolut in vrtalni stroj. Ob delu se seznanjajo tudi z ukrepi zaščite pri delu in zaščitnimi sredstvi. Ostala gradiva: (gradiva, značilna za okolje) 8. razred Umetne snovi: Surovine in izdelava umetnih snovi. Okoljske težave, ki se pojavljajo ob izdelavi, uporabi in odlaganju umetnih snovi, spoznajo učenci ob lastni dejavnosti med pogovorom, ogledom filma, iskanjem podatkov na internetu ali v knjigah. Ob izdelavi izdelkov spoznavajo lastnosti in postopke obdelave umetnih smol. Kovine: Delitev kovin na železne, barvne, plemenite in zlitine. Skupne lastnosti kovin: toplotna in električna prevodnost, trdota, žilavost in kovinski sijaj. Učenci jih ugotovijo z eksperimentom. Ob izdelavi izdelkov spoznajo spajanje kovin z razstavljivimi in nerazstavljivimi zvezami. Les: Pomen zaščitnih premazov. Lastnosti posameznih vrst lesa spoznajo učenci ob izdelavi uporabnih predmetov. Vidno strukturo lesa uvidijo učenci ob opazovanju primerkov lesnih gradiv različnih prerezov. Ob serijski proizvodnji izdelkov spoznavajo učenci nove obdelovalne postopke in se urijo v obvladovanju že poznanih. Ostala gradiva: (gradiva, značilna za okolje) 9. razred Ob izdelavi predmetov učenci utrjujejo in nadgrajujejo obvladovanje veščin obdelave gradiv ter rokovanje z orodji in stroji. Pri tem sta zelo pomembna poznavanje varnega dela in uporaba zaščitnih sredstev. 11 5 TEHNIČNA SREDSTVA Izkušnje in znanja, ki jih je človek pridobil pri raziskovanju narave, so mu pomagale izdelati orodja in razviti naprave in stroje, ki so mu olajšali delo. Sulica je podaljšala človekovo roko in povečala njegovo učinkovitost ter varnost pri iskanju hrane. Vodno kolo je prevzelo težaška opravila mletja zrnja, namakanja polj in žaganja lesa. Računalnik je prevzel dolgočasna, enolična opravila zlasti pri umskem delu, vodenje strojev in reguliranje sistemov. Ravnanje s tehniko (napravami in stroji) zahteva poznavanje zakonitosti delovanja osnovnih naprav in sklopov strojev. Na področju mehanike je pomembno poznavanje osnovnih elementov, kot so vzvod, ročica, ležaj in gonila (zobniška, torna, jermenska, verižna); na področju elektrike električni krog in električne naprave v vsakdanjem življenju. Učenci pridobivajo znanja s proučevanjem tehničnih predmetov (kolo, stroji in naprave iz učenčevega okolja, ki so v vsakodnevni rabi). Znanja, pridobljena z raziskovanjem, in naravoslovne zakonitosti združijo ob konstruiranju modelov naprav in strojev, ki jih najpogosteje zgradijo z elementi sestavljank, lahko pa tudi z obdelavo gradiv. Pri tem preverijo razumevanje. 5. razred Namembnost ročnega orodja in varno delo z orodji spoznavajo učenci ob delu z njimi. 6. razred Namembnost stroja, orodja ter motorja učenci spoznavajo ob opazovanju in proučevanju delovanja (električna rezljača, vrtalnik). Vlogo vzvoda, osi in gonil spoznajo učenci ob proučevanju tehničnih predmetov. Pridobljena znanja uporabijo pri reševanju problemov s področja gibanj na različnih strojih ter nevarnosti, ki so posledica teh gibanj. Poseben poudarek je namenjen proučevanju kolesa. 7. razred Namen ležaja in vlogo maziv uvidijo učenci ob opazovanju tehničnih predmetov. Znanje o vlogi vzvoda, osi, gonil in gibanj na strojih iz 6. razreda ponovijo in nadgradijo. 8. razred Ob uporabi učenci spoznajo namembnosti obdelovalnih strojev, orodij in motorja. Pridobljena znanja uporabijo pri spoznavanju vrst gonil. 9. razred Ob izdelavi predmetov učenci dopolnjujejo znanja in razumevanje delovanja obdelovalnih strojev in sklopov strojev. Veliko pozornosti namenjamo varnemu delu in uporabi zaščitnih sredstev. Učenci prihajajo v stik z elektriko vse življenje. Osnovna znanja o električnem krogu jim pomagajo razumeti delovanje električnih naprav, ki jih uporabljajo v vsakdanjem življenju. Poseben poudarek je namenjen varnosti. Vsebine elektrike navežejo na gradnjo modela naprave z obdelavo gradiv (semafor, železniške zapornice ipd.). Stroje poganja mišična sila ali motorji. Motorji pretvarjajo eno vrsto energije v drugo (mehansko delo). V prometu so najpomembnejši motorji z notranjim zgorevanjem, v tehniški delavnici, industriji in gospodinjstvih pa električni motorji. Osnovni princip spoznajo učenci na modelu ali pravem motorju. 12 6 EKONOMIKA Izdelek lahko naredimo za lastne potrebe ali prodajo. Če želimo z izdelavo predmetov tudi zaslužiti, jim moramo določiti ceno. Pri tem upoštevamo vse stroške, ki nastanejo ob izdelavi. Učenci spoznajo osnovne elemente za izračun vrednosti in določitev cene. Tako lahko svoje izdelke tudi prodajo, s čimer zaokrožijo razvojni, proizvodni in prodajni ciklus. 7 PROMETNA VZGOJA Vsebine prometne vzgoje so razdeljene med vse predmete. Pri tehniki in tehnologiji spoznajo prometna pravila in predpise, pomembne za varno udeležbo kolesarja v prometu. Praktično izvajajo in vadijo vožnjo s kolesom. Pri obravnavi tehničnih sredstev (gonila, stroj, motorji, krmiljenje) dodamo tiste prometne vsebine, ki se smiselno navezujejo na sredstva. Po potrebi jih razširimo in aktualiziramo. Vsebine o gonilih načrtujemo tako, da so časovno usklajene s tehničnimi pregledi koles, ki jih vsako leto izvajate na šoli. 13 2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA Učenci (samostojno in s sodelovanjem v skupini): 1. Spoznavajo, odkrivajo, raziskujejo, oblikujejo in gradijo enostavne tehnične predmete. 2. Opazujejo, preizkušajo, razčlenjujejo, primerjajo in razumevajo sestavine tehničnih predmetov, procesov v njih in njihovo delovanje ter spoznavajo zveze med tehničnimi principi in naravoslovnimi zakonitostmi. 3. Spoznavajo povezave med delovanjem tehničnih predmetov in njihovo obliko ter lastnostmi obdelovalnih gradiv. 4. Z opazovanjem, eksperimentiranjem, poustvarjanjem, ustvarjanjem, konstruiranjem, organiziranjem in vrednotenjem dela rešujejo in razlagajo tehnične in tehnološke probleme ter si pri tem razvijajo ustvarjalne sposobnosti. Svoje dejavnosti primerjajo s postopki v proizvodnih organizacijah in spoznavajo principe sodobne tehnologije. 5. Ob uporabi obdelovalnih orodij in enostavnih obdelovalnih strojev ter računalniške tehnologije razvijajo in urijo delovne spretnosti. Spoznavajo in upoštevajo pravila za varno delo. Spoznavajo merilna orodja ter se urijo v merilnih postopkih. 6. Pri načrtovanju in projektiranju, analiziranju, gradnji in vrednotenju se navajajo na samostojno izražanje zamisli s skiciranjem, branjem in risanjem tehnične in tehnološke dokumentacije ter ustnim in pisnim sporočanjem. Uporabljajo ročna in računalniška grafična orodja. 7. Ob delu ugotovijo potrebe po oblikovanju dobrih medsebojnih odnosov in sodelovanja v skupini, odgovornosti, ekonomični izrabi časa, gradiv in energije, natančnosti ter redu pri delu. Naštete veščine razvijajo med praktičnim delom. Oblikujejo pozitiven in kritičen odnos do tehnike, tehnologije, organizacije dela in ekonomike ter pozitiven odnos do lastne varnosti, varovanja soljudi, narave ter sredstev in predmetov dela. 8. Spoznavajo svoje sposobnosti in interese in jih razvijajo za ustvarjalno delo v poklicu in prostem času. 9. Pri praktičnem delu se navajajo na vztrajnost, razvijajo psihomotorične funkcije in koordinacije. Pridobivajo čut za estetski videz izdelka. 10. Razvijajo znanja in praktične sposobnosti za varno in kulturno udeležbo v prometu. 14 3 CILJI IN VSEBINE PO RAZREDIH 3.1 PETI RAZRED 70 ur/šolsko leto Specialnodidaktična Operativni cilji Dejavnosti Predlagane vsebine priporočila LETNO NAČRTOVANJE POUKA • Učenec se seznani z vsebino in cilji, načinom • Pripovedovanje o vlogi tehnike v • Pomen tehnike za življenje in razvoj • Učenci zvedo za splošna pravila. dela in ocenjevanjem pri tehniki in tehnologiji. življenju • Delo in načrtovanje pri tehniki in tehnologiji • Zvedo, da je delavnica skupna • Zna utemeljiti vlogo tehnike v življenju. • Prevzem nalog pri skrbi za svoj • Pravila obnašanja v delavnici, skrb za last in njena urejenost skupna delovni prostor, sredstva za delo in urejenost delovnega prostora in delovnih odgovornost. gradiva sredstev • Seznani se s splošnimi navodili za delo z • Spoznavanje prostora in način • Razpored orodja in strojev v delavnici • Pridobijo osnovne informacije o ročnim orodjem in sestavljankami. shranjevanja orodja in sestavljank • Pravila varstva pri delu pogojih varnega dela in • Seznani se s pravili in pogoji za varno delo. • Naštevanje možnih poškodb pri delu • Zaščitna sredstva pri delu v šolski delavnici organiziranosti tehnične delavnice. • Naštevanje pravil za varno delo • Branje navodil za varno uporabo strojev • Naštevanje zaščitnih sredstev DOKUMENTACIJA • Učenec spozna namen tehničnega • Ogled in razlaga tehnične • Pregled učiteljeve dokumentacije • Tehnično dokumentacijo skušajo komuniciranja. dokumentacije • Komentiranje sestavne risbe razložiti ob ogledu. • Zna narisati skico preprostega predmeta. • Skica preprostega predmeta • Izdelava skice • Zavedajo se potrebe po • Opis skice tehničnem komuniciranju. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA2 • Učenec razlikuje med ohišjem računalnika, • Imenovanje, opis in namen osnovnih • Strojna in programska oprema • Učenci pridobijo znanje z zaslonom, tipkovnico, miško in tiskalnikom. delov računalnika • Tablica in pametni telefon uporabo računalniških programov, • Pozna tablico in telefon kot sredstvo • Naštevanje drugih naprav, sredstev • Osnove dela z okenskim okoljem pametnega telefona, tablice. informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). IKT • Izbira grafičnih orodij iz orodjarne • Urijo koordinacijo. • Na napravi zna zagnati ustrezno programsko • Uporaba programa za spoznavanje orodje. tipkovnice 2 Vsebine so namenjene uvajanju uporabe računalnika v pouk, zato jih je treba obdelati na začetku šolskega leta; če so se učenci naučili delati z računalnikom že v nižjih razredih, ta čas uporabimo za ponovitev, utrditev in nadgrajevanje naučenega. 15 • Uporablja osnovne ukaze za delo z napravo in • Risanje poljubnega tehničnega ustreznim programom. predmeta z miško v grafičnem • Uri koordinacijo oko – roka. programu • Tiskanje risbe z učiteljevo pomočjo • Igranje iger za urjenje koordinacije oči in rok GRADIVA IN OBDELAVE • PAPIRNA GRADIVA: PROUČEVANJE IN OBDELAVA PAPIRJA Izhodišče dejavnosti učencev je na ugotavljanju razlik med papirnimi gradivi in spoznavanju ter urjenju rezanja papirja. Predmet, ki ga izdelajo, naj zahteva rezanje ravnih in krivih robov (podstavek – prepletanje). • Učenec poišče predmete iz papirnih gradiv. • Iskanje in poimenovanje predmetov iz • Področja uporabe papirnih gradiv • Vzorce poiščejo doma in v šoli. • Razlikuje med različnimi papirnimi gradivi. papirnih gradiv • Pozna področja uporabe papirnih gradiv. • Opis razlike med papirnimi gradivi • Naštevanje področja uporabe papirnih gradiv • Po navodilih zgiba papir. • Izdelava in preizkus preprostega • Model letala, ladje, pleskarska kapa • Izdelujejo samostojno ali ob • Preizkusi uporabnost izdelka. izdelka s preoblikovanjem papirja pomoči učitelja. • Pravilno reže s škarjami. • Rezanje krogov in trakov • Rezanje krogov in trakov • Učitelj pripravi liste z odtisnjenimi • Odpravlja napake pri rezanju. • Skrb za videz izdelka krogi in trakovi. • Reže po ravnih in krivih črtah. • Navaja se na natančnost. • Izdela izdelek z rezanjem in spajanjem • Izrezovanje in prepletanje papirnatih • Risanje vzporednih črt • Učenci, ki zmorejo, samostojno papirja. trakov • Rezanje papirja s škarjami narišejo trakove. • Se navaja na natančnost in vztrajnost. • Spajanje z lepljenjem • Spajanje s prepletanjem in lepljenjem • Šola priskrbi kakovostne desne in leve škarje. • Učitelj izdela demonstracijski izdelek; s tem preizkusi gradiva in orodja. • USNJE: NAČRTOVANJE IN IZDELAVA IZDELKA IZ USNJA Izhodišče dejavnosti učencev je sodelovanje pri načrtovanju in izdelava izbranega uporabnega predmeta (denarnica, mošnjiček, etui za očala ipd.). • Učenec našteje predmete iz usnja. • Poimenovanje predmetov iz usnja • Področja uporabe usnja • Med predmeti naj bo tudi • Pozna področja uporabe usnja. • Opis razlik v namenu predmetov predmet, ki je spojen s trakovi • Opiše postopke spajanja usnja. • Opazovanje in naštevanje načinov spajanja usnja 16 NAČRTOVANJE • Naštevanje znanih lastnosti usnja • Načrtovanje izdelka iz usnja • Učenec se za izdelek • Oceni primernost usnja za izdelavo predmeta. • Ocena velikosti očal, denarnice ipd. praviloma odloči samostojno. • Oceni dimenzije predmeta. • Opis postopka izdelave • Če učitelj oceni, da učenec • Opiše postopek izdelave. izbranega izdelka ne more • odloči se za izdelavo izdelka samostojno izdelati, ga pripelje do ustrezne rešitve. IZDELAVA • Izbira primernega kosa usnja izmed • Izdelava uporabnega predmeta iz usnja • Učenec naj v čim večji meri dela • Izbere ustrezen kos usnja in s pomočjo ponujenih kosov samostojno. šablone prenese načrt. • Priprava in zaščita delovnega prostora • Pri delu pravilno in varno uporablja orodja • Prenos načrta na usnje (škarje, luknjač). • Uporaba ustreznih obdelovalnih • Dele spaja z univerzalnim lepilom, trakom ali postopkov vrvico. • Ustrezno zaščiti delovni prostor. VREDNOTENJE • Opis težav pri delu • Učencem, ki so manj kritični do • Kritično oceni svojo uspešnost. svojega izdelka, pomagamo pri • Navede napake pri izdelavi. uvidu napak. • UMETNE SNOVI: NAČRTOVANJE IN IZDELAVA IZDELKA IZ STIROPORA Učenci izdelajo kocko, šatuljo, novoletni okrasek, model hiše ipd. Za rezanje uporabijo termični rezalnik. Za zahtevnejše predmete izdelamo šablono iz tršega papirja, ki jo učenci z bucikami pritrdijo na stiropor. • Našteje predmete iz naravnih materialov. • Iskanje in poimenovanje predmetov iz • Področja uporabe umetnih snovi • Preizkus toplotne odpornosti naj • Našteje predmete iz umetnih snovi. umetnih snovi • Lastnosti stiropora opravi učitelj! • Utemelji razliko med naravnimi materiali in • Naštevanje področja uporabe umetnih umetnimi snovmi. snovi • Pozna področja uporabe umetnih snovi. • Preskušanje lastnosti stiropora • Stiropor opredeli kot umetno snov. • Našteje osnovne lastnosti stiropora. • Našteje primere uporabe stiropora. • Pozna ustrezno lepilo za lepljenje stiropora. NAČRTOVANJE • Izbira predmeta • Načrtovanje izdelka iz stiropora • Učitelj naj predlaga več • Skicira predmet. • Opis postopka izdelave izdelkov, ki jih je izdelal tudi sam. • Opiše postopek izdelave predmeta. • Učenec se za izdelek praviloma odloči samostojno. • Če učitelj oceni, da učenec izbranega izdelka ne zmore samostojno izdelati, ga pripelje do ustrezne rešitve. 17 IZDELAVA • Izbira najprimernejšega kosa izmed • Izdelava uporabnega predmeta iz stiropora • Učenec naj v čim večji meri dela • Izbere ustrezen kos gradiva in nanj s šablono ponujenih kosov samostojno. prenese načrt. • Priprava in zaščita delovnega prostora • Učenci barvajo s tempera • Pri delu pravilno in varno uporablja termični • Prenos načrta na gradivo barvami z dodatkom lesnega rezalnik. • Uporaba ustreznih obdelovalnih lepila. • Ustrezno zaščiti sebe in delovni prostor. postopkov • Sestavne dele pobarva z ustrezno barvo. • Uporabi ustrezno lepilo. VREDNOTENJE • Odpravljanje manjših napak • Učencem, ki so manj kritični do • kritično oceni svojo uspešnost • Opis težav pri delu svojega dela, pomagamo pri uvidu napak. • KOVINE Učenci prepoznavajo kovine na predmetih. Utemeljujejo uporabnost kovin. Izdelajo predmete iz žice in pločevine ter pri tem spoznajo orodje za obdelavo kovin. Izdelajo verižico iz žice in obesek iz pločevine ali/in druge podobne predmete. • Učenec poišče in našteje predmete iz kovin. • Področja uporabe kovin • Izdelki iz kovin • Našteje področja uporabe kovin. • Utemeljitev, zakaj je predmet izdelan • Področja uporabe kovin • Utemelji uporabo kovin za izdelavo iz kovine • Splošne lastnosti kovin predmetov. DOKUMENTACIJA • Opis namena tehničnega • Skiciranje člena verižice • Učenci delajo individualno. • Razloži namen tehničnega komuniciranja. komuniciranja • Skiciranje obeska • Učenci skicirajo obliko člena • Ve, da je verižica sestavljena iz členov. • Ogled sestave izdelane verižice verižice in poljubnega obeska. • Skicira obliko členov in obeska. • Skica oblike člena • Oblika člena je poljubna. • Ugotovi primerno dolžino verižice. • Skica obeska • Merjenje potrebne dolžine verižice ORODJE ZA OBDELAVO KOVIN • Opredelitev razlik med kleščami in • Vrste klešč in ščipalk ter njihova uporaba • Razlikuje med kombiniranimi in koničastimi ščipalkami kleščami ter ščipalkami. • Izbere in uporabi ustrezno vrsto klešč. • Zna izbrati in uporabiti ustrezno pilo. • Piljenje kovine z različnimi pilami • Vrste in pil, piljenje • Učenci spoznajo uporabnost • Pri piljenju se postavi v pravilen položaj. ročnega orodja ob praktičnem • Ve, kje shranjujemo pile. primeru. • Zna uporabiti ustrezno ročno žago. • Žaganje kovine • Vrste in uporaba žag, žaganje • Pri žaganju se postavi v ustrezen položaj. • Ve, kje shranjujemo ročne žage. • Seznani se z načini vzdrževanja pil in ročnih • Vzdrževanje pil in žag • Vzdrževanje pil in žag žag. 18 • Razlikuje med električnim ročnim in stebelnim • Vrtanje luknje • Vrtanje luknje • Poudarimo zaščitne ukrepe pri vrtalnim strojem. vrtanju. • Razlikuje priključni in akumulatorski vrtalnik/vijačnik. • Izbere ustrezen sveder. • Vrta z ročnim vrtalnikom. • Vrta s stebelnim vrtalnikom. • Pozna namembnost strojnega primeža. IZDELAVA PREDMETA • Izdelava členov • Obdelava žice in pločevine • Posebno pozornost je treba • Po skici izdela verižico. • Spajanje členov v verižico • Izdelava predmeta posvetiti varnemu delu s kleščami • Po skici izdela obesek, okrasi ga z vzorcem. • Izrezovanje obeska iz pločevine in žico. • Upošteva pravila varnega dela. • Brušenje robov • Luknje vrtajo učenci pod • Izdelava vzorca neposrednim nadzorom učitelja. • Vrtanje luknje PROMETNA VARNOST • Učenec pokaže in opiše nevarna mesta v • Opis nevarnosti v prometu • Nevarna mesta v prometu v okolici šole • Učni sprehod – ogled nevarnih okolici šole. • Opis ravnanja na nevarnih mestih v mest v okolici šole • Opiše ravnanje učenca na nevarnih mestih. okolici šole • Sodeluje pri izdelavi varnostnega načrta. • Izdelava plakata • Izdelava varnostnega načrta • Skupinsko delo • Navaja se na delo v skupini. • Prevzem svojega dela naloge pri skupinskem delu • Razloži varnostni načrt. • Razlaga varnostnega načrta in • Predstavitev varnostnega načrta • Učenci predstavijo varnostni • Utemelji ravnanje učenca pešca na nevarnih utemeljevanje ravnanja v prometu na načrt sošolcem v razredu, lahko pa mestih. nevarnih mestih tudi mlajšim učencem šole. • Našteje prevozna sredstva, ki jih lahko • Naštevanje dovoljenih prevoznih • Učenci naj spoznajo električni uporablja učenec. sredstev skiro in nevarnosti, povezane z • Določi, na katerih prometnih površinah lahko njegovo uporabo. učenec uporablja posamezno prevozno • Varnostni načrt izobesimo na sredstvo. vidnem mestu v šoli. • Razloži, pod kakšnimi pogoji lahko učenec uporablja posamezno prevozno sredstvo. ROBOTIKA IN KONSTRUKTORSTVO • Razloži, kakšna naprava je robot. • Iskanje robotskih naprav na spletu • Robotske naprave • Učenci lahko iščejo posnetke • Našteje primere robotskih naprav. • Opazovanje robotskih naprav robotov sami po spletu ali med • Vrednoti pomen robotskega dela v primerjavi s • Opisovanje delovanja robotskih priljubljenimi. človeškim. naprav • Pokažemo jim delovanje robotske • Naštevanje robotskih naprav naprave, s katero razpolagamo. • Primerjanje robotskega dela s človeškim 19 • Sestavi maketo robotske naprave. • Konstruiranje makete robotske • Maketa robotske naprave • Uporabimo konstrukcijske naprave komplete. • Vrednoti in kritično oceni svoje delo in izdelek. • Vrednotenje NERAZPOREJENE URE 4 ure 20 3.2 ŠESTI RAZRED 105 ur/šolsko leto Specialnodidaktična Operativni cilji Dejavnosti Predlagane vsebine priporočila LETNO NAČRTOVANJE POUKA • Učenec se seznani s vsebino in cilji, načinom • Pripovedovanje o vlogi tehnike v • Pomen tehnike za življenje in razvoj • Učenci zvedo za splošna pravila. dela in ocenjevanjem pri tehniki in tehnologiji. življenju • Delo in načrtovanje pri tehniki in tehnologiji • Zvedo, da je delavnica skupna last • Zna utemeljiti vlogo tehnike v življenju. • Prevzem nalog pri skrbi za svoj • Pravila obnašanja v delavnici, skrb za in njena urejenost skupna delovni prostor, sredstva za delo urejenost delovnega prostora in delovnih odgovornost. in gradiva sredstev • Obnovi splošna navodila za delo z ročnim • Spoznavanje mesta in način • Razpored orodja in strojev v delavnici • Ponovijo osnovne informacije o orodjem in sestavljankami. shranjevanja orodja in sestavljank • Pregled zbirke orodij pogojih varnega dela in • Našteje pogoje za varno delo. • Naštevanje možnih poškodb pri • Pravila varstva pri delu organiziranosti tehnične delavnice. • Opiše pripravo delovnega prostora. delu • Zaščitna sredstva pri delu v šolski delavnici • Pregledamo vsebino zbirk orodij. • Naštevanje pravil za varno delo • Priprava delovnega prostora • Branje varnostnih navodil za uporabo strojev • Naštevanje zaščitnih sredstev • Opis priprave delovnega prostora DOKUMENTACIJA Učenci urijo risanje črt ob konkretni nalogi. Pri delu postopno uvajamo risanje z dvema trikotnikoma. • Učenec pozna namen tehničnega • Ogled tehnične dokumentacije • Pregled učiteljeve dokumentacije • Učenci se zavedajo potrebe po komuniciranja. in poskus razlage • Komentiranje sestavne risbe tehničnem komuniciranju. • Nariše skico preprostega predmeta. • Skica preprostega predmeta • Izdelava skice • Komentiranje skice • Razlikuje med prostoročno, ravno in krivo črto. • Risanje prostoročne, krive in • Vrste črt • Ravne črte rišejo s centimetrsko • Nariše ravno črto določene dolžine. ravne črte natančnostjo. • Izmeri dolžino narisane črte. • Risanje ravne črte določene dolžine • Merjenje dolžine narisanih črt • Urjenje risanja in merjenja • Nariše centimetrsko mrežo. • Risanje mreže • Risanje centimetrske mreže • Učenci, ki so spretnejši, rišejo mrežo z dvema trikotnikoma po postopku risanja vzporednih črt. • Ostali učenci rišejo z centimetrskim odmerjanjem. 21 INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA3 • Učenec vklopi računalnik in požene izbrano • Izbira in uporaba osnovnih • Osnove dela z okenskim okoljem • Učenci pridobijo znanje z uporabo grafično orodje CAD. ukazov in orodjarne • Izbira grafičnih orodij iz orodjarne računalniških programov. • Uporablja osnovne ukaze programa. • Risanje krogov in štirikotnikov • Risanje kroga, štirikotnika • Urijo koordinacijo. • Uporablja osnovna orodja v orodjarni. • Tiskanje risbe • Natisnjene izdelke izrežejo in jih • Nariše krog in štirikotnik. • Urjenje koordinacije oko – roka nalepijo v zvezke. • Natisne risbo. • Nariše štirikotnik in diagonali. • Uporaba računalniškega • Risanje diagonal štirikotnikov • Učenci rišejo štirikotnike s programa (npr. ciciCAD). pomočjo pomožnih črt in črt med presečišči dveh elementov. GRADIVA IN OBDELAVE • PAPIRNA GRADIVA Izhodišče dejavnosti učencev je ugotavljanje razlik med papirnimi gradivi. Spoznajo postopek ročne izdelave papirja. Gradivo za izdelavo predmeta naj bo pri pouku izdelani papir (škatla, voščilnica, lepljenka, mapa ipd.). Predmet, ki ga izdelajo, naj zahteva striženje ravnih in krivih robov. Uporabljamo škarje in tapetniški nož. ROČNA IZDELAVA PAPIRJA • Učenec razlikuje med papirjem, kartonom in • Iskanje razlik med papirnimi • Papir, karton, lepenka • Za razlikovanje med kartonom in lepenko. gradivi; opisovanje lepenko uporabimo kriterij vidne • Pozna področja uporabe papirja, kartona in • Sestavljanje zbirke vzorcev sestave gradiva. lepenke. • Naštevanje področja uporabe papirnih gradiv • Našteje surovine za izdelavo papirja. • Naštevanje surovine za izdelavo • Ročna izdelava papirja • Pri delu uporabljamo predpasnike. • Pripravi surovine za izdelavo papirja in ga izdela. papirja • Če meljemo papir z električnimi • Utemelji pomen recikliranja papirja za okolje. • Pripravljanje papirjevine (trganje, stroji, pazimo na nevarnosti mletje, namakanje) električnega toka. • Zajemanje papirjevine • Odstranjevanje papirja od sita • Vlaganje v stiskalnico • Rezanje izdelanega papirja 3 Vsebine so namenjene uvajanju uporabe računalnika v pouk, zato jih treba obdelati na začetku šolskega leta. Dejavnost učencev je usmerjena v samostojno delo z računalnikom. Priporočljiva programska oprema je CAD (npr. ciciCAD). Narisane izdelke natisnemo in učenci jih izrežejo. 22 IZDELAVA PREDMETA IZ ROČNO IZDELANEGA PAPIRJA • Prenese načrt na gradivo. • Obdelovanje ročno izdelanega • Izdelava predmeta iz ročno izdelanega papirja • Učenci naj uvidijo namen recikliranja • Papir striže, reže, spaja, prepogiba. papirja odpadnih surovin. • Skrbi za urejenost delovnega prostora. EKONOMIKA • Sodelovanje v vodenem • Dejavniki, ki vplivajo na ceno izdelka • Pogovor vodi učitelj, učenci se • Našteje dejavnike, ki vplivajo na končno ceno pogovoru o dejavnikih, ki vplivajo vključujejo po svojih izkušnjah in predmeta. na končno ceno predmeta sposobnostih. • Oceni svoj prispevek pri skupnem delu. • Oceni prihranek, dosežen pri izdelavi papirja. IZDELAVA IZDELKA IZ PAPIRJA Učenci z računalniškim programom narišejo koncentrične kroge, jih stiskajo, izrežejo in sestavijo (npr. olimpijski krogi). • Učenec s pomočjo ustreznih ukazov v • Uporaba računalnika in • Risanje krogov z računalniškim programom in računalniškem programu (npr. CiciCAD) programskega orodja za risanje, striženje krogov nariše koncentrične kroge. striženje papirja • Kroge natisne in izreže. • USNJE IN UMETNO USNJE • Učenec našteje izdelke iz usnja. • Naštevanje izdelkov iz usnja • Proizvodnja naravnega usnja • Opiše postopek izdelava naravnega usnja. • Opis postopka izdelave • Razlikuje med gladkim usnjem in krznom. naravnega usnja in krzna • Utemelji uporabo umetnega usnja. • Razlaga neetičnosti pobijanja • Razloži neetičnost pridobivanja krzna. divjih živali zaradi kože NAČRTOVANJE IN IZDELAVA IZDELKA IZ USNJA Izhodišče dejavnosti učencev je sodelovanje pri načrtovanju in izdelava izbranega uporabnega predmeta iz usnja (denarnica, mošnjiček, etui za očala ipd.). NAČRTOVANJE • Naštevanje njemu znanih • Načrtovanje izdelka iz usnja • Učenec se za izdelek praviloma • Učenec oceni primernost usnja za izdelavo lastnosti usnja odloči samostojno. predmeta. • Ocenjevanje velikosti očal, • Če učitelj oceni, da izbranega • Oceni dimenzije predmeta. denarnic ipd. izdelka učenec ne more • Opiše postopek izdelave. • Opisovanje postopka izdelave samostojno izdelati, ga pripelje • Odloči se za izdelavo izdelka. do ustrezne rešitve. 23 IZDELAVA • Izbira ustreznega kosa med • Izdelava uporabnega predmeta iz usnja • Učenec naj v čim večji meri dela • Izbere ustrezen kos gradiva in nanj s šablono ponujenim gradivom samostojno. prenese načrt. • Priprava in ustrezna zaščita • Izdela predmet. delovnega prostora • Ustrezno zaščiti delovni prostor. • Prenos načrta na gradivo • Pri delu pravilno in varno uporablja orodja • Uporaba ustreznih obdelovalnih (škarje, luknjač). postopkov • Uporaba univerzalnega lepila • Spajanje z usnjenim trakom ali vrvico VREDNOTENJE • Opis težav pri delu • Nekritičnim učencem pomagamo • Kritično oceni svojo uspešnost. • Opis napak pri izdelavi pri uvidu napak. • UMETNE SNOVI NAČRTOVANJE IN IZDELAVA PREDMETA IZ UMETNE SNOVI Energija vetra je obnovljivi vir energije, ki bo v bodočnosti vplival na razvoj tehnike. Učenci ob izdelavi preprostega predmeta (npr. vetrnice) spoznajo energijske pretvorbe. Pri drugem izdelku pa spoznajo obdelave akrilnega stekla. • Učenec našteje predmete iz umetnih snovi. • Poimenovanje predmetov iz • Termoplasti • Preizkus opravijo s termično pištolo • Zaveda se ekološkega problema odlaganja umetnih snovi ali električnim kuhalnikom, vendar ob odpadnih umetnih snovi. • Ugotavljanje problematike nadzoru učitelja. • Spozna, da vseh umetnih snovi ne moremo odlaganja odpadnih umetnih termično obdelati. snovi; preizkušanje termoplastičnosti različnih umetnih snovi • Opiše učinke vetra. • Naštevanje učinka vetra • Energija vetra • Vsebine obravnavajo z zgledi iz • Razloži premikanje jadrnice, delovanje klopotca • Razlaga delovanja naprav, ki okolja (negativni/pozitivni). in mlina na veter. izkoriščajo energijo vetra NAČRTOVANJE • Opisovanje delovanja vetrnice • Načrtovanje in izdelava prototipa vetrnice • Predloge izdelkov naj izdela učitelj. • Sodeluje pri razvoju ideje za predmet. • Izdelava prototipa • Prototip izdelajo v skupini. • Sodeluje pri izdelavi prototipa. • Risanje skice in naštevanje • Skicira predmet in našteje potrebno gradivo. potrebnega gradiva IZDELAVA • Zarisovanje mest rezanja • Izdelava vetrnice • Učenec naj v čim večji meri dela • Izbere primerno plastenko. • Priprava in ustrezna zaščita samostojno. • Pri delu pravilno in varno uporablja orodja ter delovnega prostora skrbi za varno delo. • Izbira ustreznih obdelovalnih • Ustrezno zaščiti delovni prostor. postopkov • Izreže sestavne dele, jih združi v celoto in • Preizkus delovanja in preizkusi delovanje. odpravljanje napak 24 VREDNOTENJE • Opis težav pri delu • Učencem, ki so premalo kritični do • Kritično oceni svojo uspešnost. svojega dela, pomagamo pri uvidu • Navede napake pri izdelavi. napak. IZDELAVA IZDELKA IZ AKRILNEGA • Prenos načrta na gradivo • Mehanska in toplotna obdelava akrilnega stekla STEKLA • Žaganje z električno rezljačo • Našteje primere uporabe akrilnega stekla. • Brušenje • Opiše lastnosti akrilnega stekla. • Toplotno upogibanje • Prenese načrt na gradivo. • Izdela sestavne dele z žaganjem, vrtanjem, brušenjem in toplotnim upogibanjem. • Skrbi za hlajenje gradiva med žaganjem in vrtanjem. • Skrbi za varno delo. VREDNOTENJE • Odpravljanje manjših napak • Učencem, ki so premalo kritični do • Kritično oceni svojo uspešnost. • Opis poteka dela svojega dela, pomagamo pri uvidu • Navede napake pri izdelavi. napak. • KOVINE IZDELAVA PREDMETA IZ KOVINE (PLOČEVINE) Izhodišče dejavnosti učencev je razvrščanje kovin ne železne in neželezne. Učenci utemeljujejo uporabnost kovin glede na trdoto. Seznanijo se s preprostimi postopki ročne obdelave in orodjem za ročno obdelavo kovin. Iz tanjše pločevine (Al, Cu) izdelajo preprost predmet (npr. škatla za odlaganje vijakov). Pri tem uporabljajo obdelovalne postopke (zarisovanje, rezanje, upogibanje) in ročna orodja ter pripomočke (zarisna igla, škarje za rezanje pločevine, kladivo, pila, primež). • Učenec razvrsti kovine na železne in • Določanje železnih kovin z • Železne in neželezne kovine neželezne. magnetom • Preizkušanje trdote kovin • Železo, baker, svinec in aluminij razvrsti po • Primerjanje trdote železa, trdoti s preizkusom. bakra, svinca in aluminija s preprostimi preizkusi (npr. z jekleno kroglico) • Pripravi delovni prostor. • Prenašanje načrta na pločevino • Izdelava predmeta iz pločevine • Prenese načrt na gradivo. • Rezanje pločevine • Uporabi ročne škarje za rezanje pločevine. • Poravnavanje ostrih robov (pila, • Uporabi vzvodne škarje za rezanje pločevine. kladivo) • Poravna ostre robove. • Upogibanje pločevine • Na ustreznem mestu upogne gradivo. • Uporabi krivilec pločevine. • Skrbi za varno delo. 25 • LES NAČRTOVANJE IN IZDELAVA PREDMETA IZ LESA Novo orodje in tehnologije spoznavajo učenci takrat, ko jih je treba uporabiti; tako združujemo teoretične in praktične vsebine. Izdelujemo različno zahtevne predmete, glede na sposobnosti učencev. Učenci si ogledajo ponujene izdelke. Vsem izdelkom naj bodo skupni delovni postopki (zarisovanje, žaganje z električno rezljačo, vrtanje, brušenje, lepljenje, lakiranje oz. barvanje idr.). • Učenec našteje tipične izdelke iz lesa. • Naštevanje izdelkov iz lesa • Les in lesni polizdelki • Za razumevanje zgradbe in • Opiše pridobivanje lesa. • Spoznavanje lesnih polizdelkov uporabnosti vezanih plošč izdelamo • Razlikuje listavce in iglavce ter les iglavcev in • Izdelovanje modela vezane model z lepljenjem neparnega števila listavcev. plošče plasti furnirja. • Našteje najpogosteje uporabljene vrste lesa. • Pozna lesne polizdelke (tram, deska, vezana plošča, furnir idr.). • Na internetu ali v knjižnici poišče podatke o • Uporaba spletnega brskalnika • Izdelava lesnih polizdelkov • Pri delu oblikujejo in razvijajo poklicne izdelavi lesnih polizdelkov. • Uporaba literature interese. • Našteje obrate lesne industrije, v katerih • Iskanje naslovov in dejavnosti izdelujejo polizdelke. obratov lesne industrije TEHNIČNA SREDSTVA • Opazovanje in opis delovanja • Namembnost in delovanje električne rezljače in • Učitelj demonstrira delo s stroji. • Razloži namembnost stroja (električna rezljača, stroja vrtalnega stroja vrtalni stroj). • Opis vrste gibanj • Gibanja na strojih • Pokaže motor in orodje (žagico) na stroju • Opis nevarnosti, ki so posledica (rezljača) ter opredeli vrste gibanja. gibanj • Pozna nevarnosti, ki so posledica gibanja. • Seznanjanje z zaščitnimi sredstvi • Pozna osebna zaščitna sredstva za delo. • Spoznavanje zaščite stroja • Pozna zaščito stroja. NAČRTOVANJE • Odločitev za izdelek • Načrtovanje izdelka iz lesa • Praviloma se učenci odločijo • Odloči se za izdelek, ki ga bo izdelal. • Risanje skice samostojno. • Našteje potrebno gradivo za izdelavo. • Naštevanje potrebnega gradiva, • Našteje obdelovalne postopke, orodja in stroje. obdelovalnih postopkov in potrebnega orodja DOKUMENTACIJA • Risanje skice • Izdelava dokumentacije za predmet iz lesa • Učenci, ki so spretnejši, rišejo z • Nariše skico z upoštevanjem velikostnih • Izdelava tehnološkega lista dvema trikotnikoma. razmerij. • Izdela tehnološki list (našteje gradivo in orodje, delovne postopke). 26 IZDELAVA • Prenos načrta na lesni polizdelek • Izdelava predmeta iz lesa • Učenci naj izbirajo gradivo v skladišču • Pripravi delovni prostor. • Razrez materiala samostojno. • Izbere ustrezno gradivo in prenese načrt nanj. • Brušenje • Uporabi ustrezne obdelovalne postopke. • Vrtanje • Pri delu z orodji in stroji upošteva navodila za • Spajanje varno delo. • Uporablja zaščitna sredstva. EKONOMIKA • Naštevanje dejavnikov • Izračun cene predmeta • Učitelj pri delu pomaga s podatki o • Našteje dejavnike, ki vplivajo na ceno izdelka. • Računanje vrednosti cenah. • Ob upoštevanju podatkov oceni vrednost predmeta izdelanega predmeta. TEHNIČNA SREDSTVA Vlogo vzvoda, osi in gonil spoznavajo ob proučevanju tehničnih predmetov. Spoznajo uporabo vzvoda za dvigovanje težkih bremen, vzvodne škarje. Poudarek je na proučevanju kolesa. • Učenec pozna vlogo in uporabo vzvoda. • Dvigovanje težkih bremen s • Vzvod, os, verižno gonilo • S pomočjo vzvoda poskušajo • Preizkusi uporabo vzvoda pri vzvodnih škarjah. pomočjo vzvoda privzdigniti težje predmete tudi izven • Razloži, utemelji uporabo vzvoda pri vzvodnih • Iskanje najprimernejše delavnice (šolsko dvorišče). škarjah. podporne točke vzvoda ob • Uporabijo konstrukcijske komplete. • Spozna vlogo osi v tehničnih napravah. dvigovanju bremena • Sestavi model vozila z osjo. • Opisovanje vloge osi ob • Pozna uporabo verižnega gonila. opazovanju delovanja naprav • Sestavi model verižnega gonila. • Opazovanje delovanja • Opiše gibanja pri kolesu. verižnega gonila pri kolesu • Opisovanje gibanja PROMETNA VARNOST DOPOLNITEV ZNANJA • Opisovanje nevarnosti v • Prometno nevarna mesta v okolici šole • Ponovijo in nadgradijo snov petega • Učenec opiše nevarna mesta v okolici šole. prometu razreda. • Opiše ravnanje na nevarnih mestih. • Opisovanje ravnanja na nevarnih mestih v okolici šole • Razloži prometnovarnostni načrt. • Branje in razlaga varnostnega • Predstavitev prometnovarnostnega načrta • Uporabijo načrt, ki so ga izdelali v • Utemelji ravnanje na nevarnih mestih. načrta ter utemeljevanje ravnanja petem razredu in vrišejo morebitne v prometu na nevarnih mestih spremembe. • Pozna in razloži pomen prometnih znakov v • Ogled prometnih znakov in • Prometni znaki v okolici šole • Prometne znake spoznavajo na okolici šole. razlaga njihovega pomena ter učnem sprehodu. zahtevana ravnanja 27 • Utemelji uporabo varnostne čelade pri vožnji s • Utemeljevanje uporabe • Uporaba varnostne čelade pri vožnji s kolesom, skirojem, električnim skirojem, rolerji, varnostne čelade kolesom, skirojem, električnim skirojem, rolerji, rolkami idr. • Seznanjanje z možnimi rolkami • Spozna možne posledice vožnje brez varnostne posledicami vožnje brez čelade čelade. • Prilagajanje pasov čelade • Prilagodi pasove na čeladi v času uporabe. velikosti svoje glave • Našteje varnostno opremo kolesa. • Naštevanje varnostne opreme • Varnostna oprema kolesa • Priporočljivo je, da se učenci učijo ob • Pozna namen in delovanje varnostne opreme kolesa svojih kolesih. na kolesu. • Razlaga namena in delovanja • Preveri delovanje varnostne opreme. varnostne opreme • Preveritev delovanja in predlog drobnih popravil ter nastavitev • Opiše pravilen začetek vožnje. • Opis postopkov • Začetek vožnje • Praktično vožnjo izvajamo na • Demonstrira pravilen začetek vožnje. • Demonstracija pravilnih • Praktična vožnja poligonu. • Pozna pravo stran in smer vožnje. postopkov • Desno zavijanje, praktična vožnja • Opiše in pokaže pravilno zavijanje v desno. • Vaja postopkov • Pozna pravilo srečanja. • Opis postopkov • Pravilo srečanja • Določi prednost glede na pravilo srečanja. • Demonstracija pravilnih postopkov • Vadba postopkov • Določanje prednosti na prometni tabli • Določanje prednosti na delovnih listih • Določanje prednosti v računalniških nalogah • Pozna desno pravilo. • Opis postopkov • Desno pravilo • Določi prednost glede na desno pravilo. • Demonstracija pravilnih • Določi prednost glede na obe pravili. postopkov • Vadba postopkov • Določanje prednosti na tabli • Določanje prednosti na delovnih listih, računalniških testih • Pozna znake, ki določajo prednost oziroma jo • Opis in poimenovanje prometnih • Pravila vožnje, urejena s prometnimi znaki odvzamejo. znakov • Določi prednost glede na znake. • Določanje prednosti na tabli • Določi prednost glede na znake in desno • Določanje prednosti na delovnih pravilo ter pravilo srečanja. listih • Reševanje nalog na računalniku 28 • Pozna pravilno smer vožnje v križišču s krožnim • Opis ureditev prometa v križišču • Križišče s krožnim prometom • Praktično vožnjo izvajamo na prometom. s krožnim prometom poligonu. • Določi prednost vozil pri vstopu v križišče s • Določanje prednosti vozil krožnim prometom. • Praktična izvedba vstopa in • Opiše postopek izstopa iz križišča s krožnim izstopa iz križišča s krožnim prometom. prometom • Praktično izvede vstop v križišče s krožnim prometom in izstop iz njega. • Opiše vožnjo mimo ovire na cesti. • Opis postopkov • Vožnja mimo ovire na cesti • Opiše, kako kolesar pravilno zavija v levo. • Demonstracija pravilnih • Pravilno zavijanje v levo • Pravilno zavija v levo. postopkov • Praktična vožnja • Vaja postopkov NERAZPOREJENE URE Aktualizaciji in specifičnim vsebinam okolja so namenjene 4 ure. 29 3.3 SEDMI RAZRED 140 ur/šolsko leto Operativni cilji Dejavnosti Predlagane vsebine Specialnodidaktična priporočila LETNO NAČRTOVANJE POUKA, ORGANIZACIJA DELA, TEHNIKA IN OKOLJE • Učenec se seznani s vsebino in cilji, • Prevzem nalog pri skrbi za svoj • Delo pri tehniki in tehnologiji v sedmem • Predstavimo in pokažemo nekaj načinom dela in ocenjevanjem pri tehniki in delovni prostor, sredstva za delo in razredu tipičnih predmetov, ki jih bodo tehnologiji. gradiva • Vzdrževanje orodja, strojev in naprav izdelovali v šolskem letu. • Utemelji pomen vzdrževanja orodij, strojev • Odgovornost in skrb za in naprav v tehnični delavnici. pospravljanje orodja prevzamejo učenci za vse leto. • Obnovi splošna navodila za delo z ročnimi • Spoznavanje mesta in načina • Razporeditev orodja in strojev v delavnici • Med delom pregledajo mesta za orodji in zbirkami. shranjevanja orodja in zbirk • Pregled zbirke orodja shranjevanje orodja. • Našteje pogoje za varno delo. • Naštevanje možnih poškodb pri delu • Pravila varstva pri delu • Zaščitna sredstva med pregledom • Našteje in utemelji uporabo osebnih in pravil za njihovo preprečitev • Zaščitna sredstva pri delu v šolski delavnici tudi očistijo (očala idr.). zaščitnih sredstev pri delu s stroji. • Branje varnostnih navodil za uporabo • Priprava delovnega prostora • Opiše zaščito strojev in naprav. strojev • Opiše pripravo delovnega prostora. • Opis namena zaščite strojev • Naštevanje zaščitnih sredstev in njihovega namena • Opis priprave delovnega prostora • Našteje in opiše vpliv tehnike na okolje • Opis primerov vpliva tehnike na • Vpliv tehnike na življenjsko okolje • Za aktualizacijo predstavimo video (negativne in pozitivne). okolje film in/ali fotografije. • Spoznava prednosti in težave, ki jih • Naštevanje možnosti za prinaša razvoj tehnike za okolje. zmanjševanja negativnih vplivov • Se ekološko osvešča. DOKUMENTACIJA Učenci urijo risanje črt ob konkretni nalogi. Pri delu uvedemo risanje z dvema trikotnikoma. Spoznajo pravila kotiranja. Učenec: • Obnavljanje in dopolnjevanje znanja • Risanje štirikotnikov • Delu z dvema trikotnika namenimo • pozna namen tehničnega komuniciranja, o namenu tehničnega komuniciranja • Risanje skice posebno pozornost. • nariše skico preprostega predmeta, • Uporaba dveh trikotnikov pri risanju • Kotiranje • Skico kvadrastega predmeta rišemo • nariše pravokotni in vzporedni črti, kvadrata in pravokotnika ploskovno, čeprav učenci ne poznajo • nariše pravokotnik in kvadrat, • Risanje skice kvadrastega predmeta razvrstitve pogledov v pravokotni • pozna pravila kotiranja, • Kotiranje projekciji. Glede na učence jih učitelj • kotira pravokotnik in kvadrat. lahko omeni ali tudi ne. 30 INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA4 • Učenec vklopi računalnik in požene • Izbira ikon za zagon grafičnega • Vklop in izklop računalnika • Učenci pridobijo znanje z uporabo grafično programsko orodje. orodja • Osnove dela z okenskim okoljem računalniških programov. • Uporablja ukaze, potrebne za delo z • Uporaba ukazov za risanje mreže • Izbira grafičnih orodij iz orodjarne • Besedilo vnesejo na ploskve kocke. računalnikom in ustreznim programom. kocke tiskanje risbe • Mreža kocke • Pri delu urijo koordinacijo roka – • Z uporabo grafičnega programa nariše • Zaključek dela z grafičnim oko. pravokotnik in kvadrat. programom in računalnikom • Risbe služijo kot šablone za izdelavo • Z uporabo grafičnega orodja kotira • Kotiranje kocke, ki jo izdelamo kasneje v okviru pravokotnik in kvadrat. obdelave papirja. • Z uporabo grafičnega programa nariše mrežo kocke. • V risbo vnese besedilo. • Razume, da računalnik krmili tiskalnik. • Natisne narisano risbo. • Zaključi delo z računalnikom. • ROBOTIKA • Našteje primere daljinskega upravljanja • Razlaga pojma robot • Robot • Uporabimo igračo na daljinsko naprav. • Naštevanje daljinsko upravljanih • Daljinsko upravljanje upravljanje. • Opiše delovanje daljinsko upravljanih naprav • Programirane naprave • Uporabimo npr. robotski sesalnik. naprav. • Naštevanje programiranih naprav • Razlikuje daljinsko upravljane naprave in • Opis delovanja naprav avtonomne programirane naprave. • Preizkus delovanja daljinskega • Razloži pojem robot. upravljanja • Opiše delovanje programiranih naprav. • Preizkus delovanja robota • Našteje daljinsko upravljanje naprav v • Utemeljevanje razlike med daljinsko gospodinjstvu. vodeno napravo in robotom • Našteje robote v gospodinjstvu. • Uporabi daljinsko upravljanje. • Uporabi robota. 4 Na začetku šolskega leta ponovimo in utrdimo znanja, pridobljena v nižjih razredih. Dejavnost učencev je usmerjena v samostojno delo z računalnikom za iskanje izobraževalnih vsebin in izdelavo dokumentacije. Priporočljiva programska oprema je CAD (npr. CiciCAD). Spoznajo razliko med daljinsko upravljano napravo in robotom. 31 GRADIVA IN OBDELAVE • PAPIRNA GRADIVA Izhodišče dejavnosti učencev je ugotavljanje razlik med papirnimi gradivi. Učenci spoznajo postopek industrijske izdelave papirja, tudi ekološki problem proizvodnje papirja in pomen zbiranja odpadnega papirja. DOPOLNITEV ZNANJA • Iskanje razlik med papirnimi gradivi in • Papir, karton, lepenka • Za razlikovanje med gradivi Učenec: opis razlik • Orodja in postopki za obdelavo papirja uporabimo kriterij vidne sestave • razlikuje med papirjem, kartonom, lepenko, • Poimenovanje papirja, kartona in gradiva. • pozna področja uporabe papirja, kartona in lepenke • Opiše orodja in postopke, ki jih je lepenke, • Naštevanje področja uporabe spoznal v prejšnjih letih. • našteje orodja za obdelavo papirnih gradiv papirnih gradiv in razloži ravnanje z njimi, • Naštevanje orodja in opis varnega • opiše postopke obdelave papirja, dela z njim • našteje ukrepe varnega dela z orodji. • Naštevanje in opis postopkov obdelave papirja PROIZVODNJA PAPIRJA • Naštevanje surovin in njihove • Industrijska proizvodnja papirja • Proizvodnjo papirja spoznajo ob • Učenec našteje surovine za izdelavo priprave ogledu video filma. papirja. • Opis delovanja papirnega stroja • Če imamo možnost v okviru • Opiše delovanje papirnega stroja. • Naštevanje vpliva proizvodnje tehniškega dne, izvedemo ekskurzijo • Opiše vpliv proizvodnje papirja na okolje. papirja na okolje v tovarno papirja. IZDELAVA PREDMETA IZ PAPIRJA Predmet, ki ga izdelajo, naj zahteva rezanje z nožem in škarjami (beležka s platnicami, vezava letnika revij ipd.). Ob izdelavi spoznajo lepila za lepljenje papirnih gradiv. Uporabljamo škarje, tapetniški nož, knjigoveški nož, luknjač, stiskalnice idr. NAČRTOVANJE • Opazovanje predstavljenih izdelkov • Načrtovanje izdelka iz papirja • Če se odločimo za vezavo Učenec: • Razlaganje postopka izdelave revij ali izdelavo beležke, platnice • se odloči za izdelavo predmeta, izbranega predmeta izdelamo iz usnja in tako povežemo • razloži postopek izdelave, obdelavo obeh gradiv. • našteje potrebno gradivo in orodja. IZDELAVA • Izdelava uporabnega izdelka • Izdelava uporabnega izdelka iz papirja • Če učenec veže revije, jih prinese od • Učenec pripravi gradivo (listi, revije ipd.). • Uporaba knjigoveškega noža doma. • Izdela uporaben izdelek. • Lepljenje v stiskalnici • Za pravilno izvedbo obdelovalnih • Pravilna in varna uporaba orodja ter postopkov varno in ustrezno uporablja pripomočkov orodja in pripomočke. • Izvajanje delovnih postopkov 32 • USNJE IN UMETNO USNJE Ponovimo in utrdimo znanje o izdelavi naravnega usnja iz prejšnjih razredov. • IZDELAVA IZDELKA IZ USNJA Če smo se odločili za vezavo revij ali izdelavo beležke, v okviru obdelave usnja izdelamo hrbtišče in vezavo platnic v usnju ali umetnem usnju. • Našteje izdelke iz usnja. • Naštevanje izdelkov iz usnja • Naravno in umetno usnje • Umetno usnje samo opredelimo kot • Opiše postopek izdelave naravnega usnja. • Opis postopka izdelave naravnega umetno snov in ne opisujemo • Prepozna umetno usnje – skaj, opredeli ga usnja postopka izdelave. kot umetno snov na platneni osnovi. • Utemeljitev uporabe umetnega usnja • Utemelji uporabo umetnega usnja. NAČRTOVANJE • Naštevanje lastnosti usnja, ki so • Načrtovanje izdelka iz usnja • Učenci, ki so spretnejši, naj platnice • Oceni primernost usnja za izdelavo odločilne za izbiro usnja pri izdelavi sestavijo kot sestavljanko iz predmeta predmeta raznobarvnih kosov usnja. • Opiše postopek izdelave. • Opis postopka izdelave in potrebnega • Pri izdelavi šablone je treba • Iz papirja izdela šablone za izrez usnja. orodja upoštevati »zrcalnost«. • Izdelovanje šablone IZDELAVA • Izbira ustreznega kosa izmed • Izdelava uporabnega predmeta iz usnja • Učenec naj v čim večji meri dela • Izbere ustrezno gradivo. ponujenih kosov gradiva samostojno. • Obriše šablono. • Priprava in ustrezna zaščita • Pri delu pravilno in varno uporablja orodja delovnega prostora (škarje, luknjač). • Prenos načrta na gradivo • Ustrezno zaščiti delovni prostor. • Uporaba ustreznih obdelovalnih • Lepi z univerzalnim lepilom. postopkov • UMETNE SNOVI Umetne snovi postajajo pomembno gradivo v sodobni družbi. Za učence ni toliko pomembno znanje o njihovi izdelavi. Pomembno je, da spoznajo temeljne lastnosti in preproste postopke ročne obdelave. Večino lastnosti in obdelav naj spoznajo ob preizkušanju in pri praktičnem delu. NAČRTOVANJE IN IZDELAVA PREDMETA IZ UMETNE SNOVI Globoki vlek (posoda za mešanje barv, škatla za shranjevanje žebljev, čaša za napravo za merjenje jakosti vetra). Izdelamo lahko več predmetov. PROUČEVANJE • Poimenovanje predmetov iz umetnih • Termoplasti, duroplasti, elasti • Če je le mogoče, preizkuse • Učenec našteje predmete iz umetnih snovi. snovi • Odlaganje odpadnih umetnih snovi izvedemo v dvojicah. • Na podlagi preizkusa uvrsti umetno snov • Preizkušanje lastnosti umetnih snovi • Posebno pozornost namenimo med termoplaste, duroplaste, elaste. • Izdelovanje zbirke umetnih gradiv, ki varnemu preizkušanju in zračenju • Izdela in uredi zbirko umetnih snovi. jih razvrstimo glede na zahtevane prostora. kvalifikacije 33 INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA • Ugotavljanje problematike odlaganja • Umetne snovi in ekologija • Če učenci še niso vešči iskanja • Učenec s pomočjo računalnika (interneta) odpadnih umetnih snovi s pomočjo podatkov z iskalnikom, jim v na znanih naslovih poišče ustrezne podatke. računalnika »priljubljene« shranimo ustrezne • Zna uporabljati računalnik in ustrezno naslove. programsko orodje za iskanje podatkov. • Zaveda se ekološkega problema odlaganja odpadnih umetnih snovi. NAČRTOVANJE • Opisovanje namembnosti predmeta • Načrtovanje predmeta iz umetne snovi • Predloge izdelkov naj izdela učitelj. • Spozna postopek globokega vleka. • Opredelitev merila za načrtovanje • Globoki vlek • Sodeluje pri razvoju ideje za predmet. • Risanje skice in naštevanje • Razčleni problem in poišče ustrezno rešitev potrebnega gradiva za izdelavo predmeta z globokim vlekom. • Izdelovanje predmeta z globokim • Skicira predmet in našteje potrebno gradivo. vlekom IZDELAVA IZDELKA IZ PLOŠČ JUVIDUR • Zarisovanje mesta rezanja • Izdelava predmeta iz umetne snovi • Učenec naj v čim večji meri dela • Učenec sodeluje pri izdelavi matrice in • Žaganje z električno rezljačo samostojno. patrice. • Priprava in zaščita delovnega prostora • Pri delu pravilno in varno uporablja orodja. • Brušenje • Pravilno izvede delovne postopke. • Skrbi za varno delo. • Ustrezno zaščiti delovni prostor. VREDNOTENJE • Odpravljanje manjših napak • Vrednotenje dela • Učencem, ki so premalo kritični do • Kritično oceni svojo uspešnost. • Opis težav pri delu svojega dela, pomagamo pri uvidu • Navede napake pri izdelavi. napak. • KOVINE Železo je najpomembnejša tehnična kovina. Prednosti in slabosti uporabe in s tem lastnosti železa učenci spoznavajo ob delu. Seznanijo se s preprostimi postopki ročne obdelave in orodji za ročno obdelavo kovin. DOPOLNITEV ZNANJA • Določanje železnih kovin s pomočjo • Pridobivanje železa • Pridobivanje železa iz rude učenci • Učenec razvrsti kovine na železne in magneta • Lastnosti železa spoznajo pri predmetu naravoslovje. neželezne. • Naštevanje in preizkus lastnosti • Zaščitni premazi za železo Pri tehniki in tehnologiji snov utrdimo in • Opiše postopek pridobivanja železa. železa opravimo preizkuse lastnosti. • Našteje značilne lastnosti železa. • Opis procesov v plavžu • Našteje prednosti in slabosti uporabe • Naštevanje prednosti in slabosti žele za. uporabe železa • Pozna namen zaščitnih premazov železa. • Razlaga vloge zaščitnih premazov za zmanjševanje učinkov korozije 34 IZDELAVA PREDMETA IZ KOVINE (železa) Iz železa izdelamo uporaben predmet. Pri tem uporabimo postopke ročne obdelave (zarisovanje, žaganje, piljenje). Izdelek zaščitimo z zaščitnimi premazi. NAČRTOVANJE IZDELAVE • Izbira med ponujenimi izdelki • Načrtovanje izdelka iz železa • Praviloma se učenci odločijo • Učenec se odloči za izdelek, ki ga bo • Risanje skice samostojno, kateri izdelek bodo izdelal. • Naštevanje potrebnega gradiva, izdelali. • Nariše prostoročno skico. obdelovalnih postopkov in potrebnega • Našteje potrebno gradivo za izdelavo. orodja • Našteje obdelovalne postopke in orodja. DOKUMENTACIJA • Risanje in kotiranje risbe preprostega • Kotiranje ravnega roba • V programskem orodju CAD nariše risbo predmeta z uporabo računalnika in preprostega predmeta. programskega orodja • Kotira risbo. • S programom CAD nariše delavniško in • Risanje in kotiranje risbe izbranega • Risanje delavniške in sestavne risbe • Pred risanjem z računalnikom naj sestavno risbo predmeta in jo kotira. predmeta z uporabo računalnika in učenci narišejo prostoročno skico. programskega orodja ROČNA ORODJA ZA OBDELAVO KOVIN • Zarisovanje z zarisno iglo • Ročna orodja za obdelavo kovin • Učenci spoznavajo orodja tako, da • Spozna orodja za zarisovanje. • Rezanje pločevine z različnimi ročnimi ga uporabijo. • Razlikuje med vrstami škarij za rezanje in vzvodnimi škarjami pločevine. • Uporabljanje kleparskega kladiva • Našteje oblike in namembnost pil. • Krivljenje pločevine • Pozna namembnost kleparskega kladiva. • Pozna uporabnost vzvodnih škarij. • Pozna pripomočke za ukrivljanje pločevine. • Seznani se z varnim delom in zaščitnimi ukrepi pri delu z orodji. IZDELAVA PREDMETA • Izbira gradiva in priprava delovnega • Izdelava predmeta iz železa • Nove obdelovalne postopke spozna • Izbere ustrezno gradivo za izdelavo prostora takrat, ko jih je treba uporabiti. predmeta. • Izbira in varna uporaba ročnega • Pripravi delovni prostor. orodja • Pozna in uporablja merilne pripomočke. • Uporaba znanih in novih obdelovalnih • Prenese načrt sestavnih delov na gradivo. postopkov • Pri delu pravilno in varno uporablja ustrezne delovne postopke. VREDNOTENJE • Zbiranje podatkov, potrebnih za • Oblikovanje cene predmeta • Za izračun cene uporabimo • Učenec ovrednoti izdelani predmet. določitev cene predmeta računalniški program. • Ovrednoti, česa se je naučil. • Pripovedovanje, česa se je naučil in kaj je vrednost naučenega za življenje 35 • LES IZDELAVA PREDMETA IZ LESA Učenci spoznavajo delo s stroji med izdelavo predmeta. Kot gradivo uporabimo masivni les ali lesni polizdelek (plošče). Delovne operacije: zarisovanje, žaganje, brušenje, spajanje, vrtanje, površinska zaščita. Spoznavanje strojev povežemo z opazovanjem delovanja strojev, s katerimi lahko učenci delajo (stebelni vrtalnik, električna rezljača, kolutni in tračni brusilnik). NAČRTOVANJE IZDELAVE • Sodelovanje pri iskanju rešitve za • Načrtovanje izdelka iz lesa • Učitelj predstavi pomanjkljivo izdelan • Učenec se seznani s predmetom, ki ga bo izdelavo predmeta predmet; na podlagi napak, ki jih izdelal. • Risanje skice učenci opazijo, skupaj z učiteljem • Išče rešitve za izdelavo predmeta. • Naštevanje potrebnega gradiva, predlagajo ustreznejše rešitve. • Nariše prostoročno skico obdelovalnih postopkov in potrebnega • Pri risanju skice upošteva velikostna orodja razmerja. • Utemeljevanje uporabe premazov • Našteje potrebno gradivo za izdelavo. • Našteje obdelovalne postopke in orodja. • Utemelji pomen uporabe zaščitnih premazov. • Sodeluje pri izdelavi prototipa. • Varno in pravilno izvajanje delovnih • Izdelava prototipa predmeta • Pri izdelavi naj sodelujejo vsi učenci. • Našteje delovne operacije. postopkov • Opiše pripravo delovnega prostora. • Uporaba zaščitnih sredstev • Preizkusi ustreznost prototipa. • Preizkus prototipa DOKUMENTACIJA • Risanje in kotiranje risbe izbranega • Risanje delavniške in sestavne risbe • Pri risanju z računalnikom naj si • S programom CAD nariše delavniško in predmeta z uporabo računalnika, pomagajo s skico, ki so jo narisali med sestavno risbo predmeta in jo kotira. programskega orodja, miške in načrtovanjem. tipkovnice DOPOLNITEV ZNANJA • Spoznavanje opravil v gozdu (zrelost • Posek in spravilo lesa • Varno delo v gozdu spoznajo ob • Učenec opiše opravila pri poseku in spravilu drevesa za posek, varno podiranje • Vpliv gozda na okolje ogledu video posnetkov. lesa. dreves, letni čas poseka, priprava • Seznani se z nevarnostmi pri poseku. kurjave) • Z gospodarskega in ekološkega vidika • Razlaga vpliva gozda na okolje razloži vpliv gozda na okolje. • Opiše vidno strukturo lesa. • Opazovanje in opis strukture lesa v • Vidna struktura lesa • Našteje najpogostejše vrste lesa in njihove prečnem prerezu • Vrste in značilnosti lesa osnovne značilnosti. • Naštevanje najpogostejše lesne vrste • Uporabnost lesnih gradiv za izdelavo • Našteje prednosti in slabosti uporabe lesa v naših gozdov predmetov primerjavi z drugimi gradivi. • Naštevanje prednosti in slabosti uporabe lesa • Našteje lesne polizdelke. • Naštevanje lesnih polizdelkov in • Izdelava in uporaba lesnih polizdelkov • Učenci zbirajo podatke doma, v • Opiše izdelavo lesnih polizdelkov. iskanje literaturi, na spletu. 36 • Našteje področja uporabe lesnih polizdelkov primerov uporabe • Spoznavanje izdelave polizdelkov • Opiše namembnost stroja, orodja in • Opazovanje in opis delovanja stroja • Stroji za obdelavo lesa • Ostale lesnoobdelovalne stroje, ki jih motorja. • Poimenovanje vrste gibanj na strojih učenci pri pouku še ne uporabljajo, • Poimenuje vrste gibanja na strojih. • Spoznavanje nevarnosti pri delu s poimenujemo in njihovo namembnost • Spozna zaščitna sredstva in pravila stroji in uporaba zaščitnih sredstev razložimo informativno. varnega dela s stroji. IZDELAVA PREDMETA • Izbira gradiva in priprava • Izdelava predmeta iz lesa • Nove obdelovalne postopke učenec • Izbere ustrezno gradivo za izdelavo delovnega prostora spozna takrat, ko jih je treba uporabiti. predmeta. • Izbira in varna uporaba ročnega • Pripravi delovni prostor. orodja • Prenese načrt sestavnih delov na gradivo. • Uporaba znanih in novih obdelovalnih • Pri delu pravilno in varno uporablja ustrezne postopkov delovne postopke. • Pozna in uporablja merilne pripomočke. VREDNOTENJE • Zbiranje podatkov, potrebnih za • Oblikovanje cene predmeta • Za izračun cene uporabimo • Učenec ovrednoti izdelani predmet. določitev cene predmeta računalniški program. • Ovrednoti, česa se je naučil. • Pripovedovanje o tem, česa so se naučili, in o pomenu naučenega za življenje TEHNIČNA SREDSTVA • GONILA, PRENOS GIBANJA Izhodišče dejavnosti je opazovanje in proučevanje naprav in strojev, pri katerih so uporabljena gonila. Poudarek je na zobniškem, jermenskem in verižnem gonilu. Prestavno razmerje omenimo, vendar ga (praviloma) ne izračunavamo. • Učenec pokaže in pojasni namen gonil v • Prepoznavanje in imenovanje gonil • Proučevanje gonil v napravah in strojih • Učenec spoznava več gonil, napravah in strojih. (zobniško, jermensko, verižno) (gospodinjski in kmetijski stroji, kolo, stroji v podrobneje pa obdelamo verižno in • Opredeli namen ležaja. • Prepoznavanje drsnega in kotalnega tehnični delavnici) jermensko gonilo. • Pojasni namen maziv. ležaja • Ležaj in maziva • Seznanjanje z namenom maziv • Z uporabo montažne risbe sestavi modele • Sestavljanje modelov gonil • Modeli gonil • Delo v dvojicah gonil. • Našteva uporabo posamezne vrste gonila v • Poimenovanje sestavnih delov gonil napravah in strojih. • Prouči gonila na kolesu. • Opazovanje verižnega gonila na • Gonila na kolesu in prestavno razmerje • Prestavno razmerje razložimo • Razloži prestavno razmerje. kolesu učencem primerno in poenostavljeno, • Razlaga zveze med »potrebno močjo brez računanja. in hitrostjo« 37 PROMETNA VARNOST PONOVITEV IN DOPOLNITEV ZNANJA • Opis nevarnosti v prometu • Prometno nevarna mesta v okolici šole • Učni sprehod: ogled nevarnih mest v • Učenec pokaže in opiše nevarna mesta v • Prikaz in opis prometnih znakov okolici šole in pomen prometnih znakov okolici šole. • Opisovanje ravnanja na nevarnih • Pokaže in opiše pomen prometnih znakov. mestih v okolici šole • V okolici šole opiše ravnanje na nevarnih mestih. • Utemelji pomen uporabe varnostne čelade • Utemeljitev uporabe varnostne čelade • Varnostna čelada pri vožnji s kolesom pri vožnji s kolesom. • Našteje varnostno opremo kolesa. • Naštevanje in razlaga namena • Varnostna oprema na kolesu • Če je mogoče, učenci opravijo • Razloži vlogo in namen varnostne opreme varnostne opreme na kolesu vzdrževalna dela sami in na svojem kolesa. • Izvajanje osnovnih vzdrževalnih del na kolesu. • Spozna osnovna vzdrževalna dela na kolesu kolesu in varnostni opremi kolesa. • Uri se v spretnostni vožnji na poligonu. • Vožnja na poligonu • Vožnja kolesa na poligonu • Šolski poligon • Opiše pravilen začetek vožnje. • Opis postopkov • Demonstrira pravilen začetek vožnje. • Demonstracija pravilnih postopkov • Pozna pravo stran in smer vožnje. • Vaja postopkov • Opiše in pokaže pravilno zavijanje v desno. • Pozna pravilo srečanja. • Opis postopkov • Začetek vožnje • Praktično vožnjo izvajamo na • Določi prednost glede na pravilo srečanja. • Demonstracija pravilnih postopkov • Praktična vožnja poligonu. • Vaja postopkov • Desno zavijanje, praktična vožnja • Določanje prednosti na tabli • Pravilo srečanja • Določanje prednosti na delovnih listih • Določanje prednosti v računalniških nalogah • Pozna desno pravilo. • Opis postopka • Desno pravilo • Določi prednost glede na desno pravilo. • Demonstracija pravilnih postopkov • Določi prednost glede na obe pravili. • Vaja postopkov • Določanje prednosti na tabli • Določanje prednosti na delovnih listih, računalniških testih • Pozna znake, ki določajo prednost oziroma • Opis in poimenovanje prometnih • Pravila vožnje, urejena s prometnimi znaki jo odvzamejo. znakov • Določi prednost glede na znake. • Določanje prednosti na tabli • Določi prednost glede na znake in desno • Določanje prednosti na delovnih listih pravilo ter pravilo srečanja. • Reševanje nalog na računalniku 38 • Pozna pravilno smer vožnje v križišču s • Opis ureditve prometa v križišču s • Križišče s krožnim prometom • Praktično vožnjo izvajamo na krožnim prometom. krožnim prometom poligonu. • Določi prednost vozil pri vstopu v križišče s • Določanje prednosti vozil krožnim prometom. • Praktična izvedba vstopa v križišče s • Opiše postopek izstopa iz križišča s krožnim krožnim prometom in izstopa iz njega prometom. • Praktično izvede vstop v križišče s krožnim prometom in izstop iz njega. • Opiše vožnjo mimo ovire na cesti. • Opis postopka • Vožnja mimo ovire na cesti • Opiše, kako kolesar pravilno zavija v levo. • Demonstracija pravilnih postopkov • Pravilno zavijanje v levo • Pravilno zavija v levo. • Vaja postopkov • Praktična vožnja NERAZPOREJENE URE Aktualizaciji in specifičnim vsebinam okolja je namenjenih 20 ur. 39 3.4 OSMI RAZRED 140 ur/šolsko leto Specialnodidaktična Operativni cilji Dejavnosti Predlagane vsebine priporočila ČLOVEK IN USTVARJANJE LETNO NAČRTOVANJE POUKA • Prevzem nalog pri skrbi za svoj • Delo pri tehniki in tehnologiji v osmem • Predstavimo in pokažemo nekaj • Učenec se seznani s vsebino in cilji, načinom delovni prostor, sredstva za delo in razredu tipičnih predmetov, ki jih bodo dela in ocenjevanjem pri tehniki in tehnologiji. gradiva • Vzdrževanje orodij, strojev in naprav izdelovali skozi šolsko leto. • Utemelji pomen vzdrževanja orodij, strojev in • Odgovornost za pospravljanje orodja naprav v tehnični delavnici. prevzame učenec za vse leto. • Seznani se s vplivi tehnike na kakovost • Naštevanje in spoznavanje vpliva • Vpliv tehnike na okolje • Ogled video filma življenjskega okolja. tehnike na življenje • Zmanjšanje negativnega vpliva tehnike na • Učenci poiščejo časopisne članke, ki • Seznani se z možnostmi zmanjšanja (negativne/pozitivne) okolje opisujejo vpliv tehnike na okolje. negativnega vpliva tehnike na okolje. • Naštevanje in spoznavanje možnosti • Našteje gradiva, ki jih lahko recikliramo. zmanjšanja vpliva tehnike na okolje • Našteje primere izdelkov, ki jih lahko (varčevanje z gradivi, energijo, izdelamo z reciklažo. premišljena izbira gradiv in postopkov, • Utemelji pomen ločevanja odpadkov. načrtovanje in natančno delo) • Zaveda se, da delitev dela vpliva na • Opisovanje in spoznavanje vpliva • Delitev dela • Pridobljene vsebine aktualiziramo z učinkovitost dela. delitve dela na učinkovitost • Oblike proizvodnje ekskurzijo v delovno organizacijo • Utemelji potrebo po delitvi dela. • Spoznavanje obrtniške in serijske (tehniški dan). • Našteje načine proizvodnje. proizvodnje in njunih značilnosti • Opiše delo in delitev dela v procesu serijske (prednosti/slabosti) proizvodnje. • Spoznavanje delitve dela v procesu serijske proizvodnje DOKUMENTACIJA Učenci urijo risanje črt z dvema trikotnikoma na konkretni nalogi. • Učenec pozna namen tehničnega • Risanje kvadrata in pravokotnika • Risanje štirikotnikov • Delu z dvema trikotnika komuniciranja. (vzporednost) z uporabo dveh • Risanje skice namenimo posebno pozornost. • Z uporabo dveh trikotnikov nariše pravokotnik trikotnikov • Skico kvadrastega in kvadrat določenih mer. • Upoštevanje mer predmeta rišemo ploskovno, čeprav • Nariše skico preprostega predmeta. • Risanje skice kvadrastega predmeta učenci ne poznajo razvrstitve pogledov v pravokotni projekciji. Glede na učence jih učitelj lahko omeni ali tudi ne. 40 BRANJE TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE • Ogled in branje risbe • Branje tehnološke dokumentacije • Prebirajo učiteljevo • Prebere in razloži preprosto sestavno, • Ugotavljanje mer predmeta dokumentacijo in montažne risbe, montažno in delavniško risbo. • Branje glave in kosovnice risbe priložene pohištvu, napravam ipd. • Prebere dimenzije predmeta. • Ugotovi gradivo, iz katerega je narejen predmet. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA Aktivnost učencev je usmerjena v samostojno delo z računalnikom za iskanje izobraževalnih vsebin (npr. na internetu) in v izdelavo dokumentacije. Priporočljiva programska oprema je CAD (npr. CiciCAD). Ure vključimo v posamezne učne sklope skozi vse leto (tehnična sredstva). Osnove robotike učenci spoznajo ob delu z robotskimi kompleti. Na trgu so na voljo kompleti, ki jih lahko programiramo brez računalnika, in kompleti, ki jih programiramo z računalnikom. Priporočljivo je, da imamo na šoli obe inačici kompletov. • Učenec zažene računalnik in ustrezno • Utrjevanje pridobljenega znanja iz • Uporaba računalnika • Za doseganje ciljev in večjo programsko orodje. prejšnjih razredov motivacijo lahko učenci zaigrajo tudi • Uporablja ukaze, potrebne za delo z • Vaje iz orientacije na tipkovnici didaktično igrico (spoznavanje računalnikom in ustreznim programom. tipkovnice, premikanje miške ipd.). • Uri koordinacijo oko – roka. • Razvija orientacijo na tipkovnici in zaslonu. • Zaveda se, da lahko računalnik krmili naprave • Risanje risbe z grafičnim orodjem • Računalnik krmili naprave • Če na šoli nimamo druge (tiskalnik, rezalnik stiropora idr.). • Opazovanje tiskanja risbe računalniško krmiljene naprave, • Natisne risbo. • Primerjava natisnjene risbe z risbo na opazujemo delovanje tiskalnika. zaslonu • Sestavi model robota po navodilu. • Seznanjanje z vsebino kompletov • Krmiljenje in upravljanje robotov • Pojem algoritem učenci spoznajo na • Opiše algoritem, ki je potreben, da robot • Sestavljanje robota primeru vsakdanjih opravil (npr. opravi delo ali prevozi začrtano pot. • Vnos programa kuhanje). • Sestavi in testira program. • Prenos programa • Zažene program na robotu. • Preverjanje pravilnosti programa UMETNE SNOVI Umetne snovi se uveljavljajo predvsem zaradi nizke cene in ugodnih lastnosti, pri predelavi in potrošnji pa lahko obremenjujoče vplivajo na okolje in zdravje. Zlasti slednje naj učenec spozna, saj lahko pomembno vpliva na zmanjšanje onesnaževanja okolja in ohranjanje zdravja. NAČRTOVANJE IN IZDELAVA PREDMETA IZ UMETNE SNOVI Izdelek iz epoksidne smole (ulivanje, armiranje). Umetni jantar: broška, obesek, okrasek, lopatica, ladijski model, lopatica vesla, model supa. DOPOLNITEV ZNANJA • Naštevanje in poimenovanje • Ponavljanje in utrjevanja znanja o umetnih • Ponovimo znanja, pridobljena v 6. in • Učenec našteje predmete iz umetnih snovi. predmetov iz umetnih snovi snoveh 7. razredu. • Našteje skupine umetnih snovi. • Naštevanje skupin umetnih snovi • Našteje postopke obdelave umetnih snovi. (termoplasti, duroplasti, elasti) 41 • Epoksidno smolo in poliester opredeli kot • Spoznavanje umetnih smol • Uporaba umetnih smol • Mešanje smole opravi učitelj po umetno smolo. • Naštevanje predmetov iz • Priprava umetne smole navodilih proizvajalca; pri delu dobro • Našteje predmete, izdelane iz epoksija in poliestra in epoksija • Priprava epoksidnega lepila zračimo prostor. poliestra. • Opazovanje video posnetka • Lepljenje z epoksi lepilom • Zaradi varnosti se odločimo za • Opiše uporabo epoksidnega lepila. postopka mešanja poliestrske • Armiranje umetne smole izdelek iz epoksidne smole. • Opiše postopek priprave smole in lepila za smole s trdilcem in • Frontalno delo uporabo. pospeševalcem • Opiše nevarnosti pri pripravi in uporabi • Opazovanje priprave epoksidne poliestrske smole. smole • Pozna vlogo poliestrskih in steklenih vlaken • Priprava epoksidnega lepila za armiranje smole. • Na internetu poišče fotografije izdelkov iz • Ugotavljanje problematike odlaganja • Umetne snovi in ekologija • Za iskanje podatkov z iskalnikom armiranega poliestra in epoksija. odpadnih umetnih snovi ob uporabi pripravimo naslove, ki jih lahko tudi • Zna uporabljati računalnik in ustrezno računalnika shranimo v »priljubljene«. programsko orodje za iskanje podatkov. • Zaveda se ekološkega problema odlaganja odpadnih umetnih snovi. NAČRTOVANJE • Opisovanje namembnosti • Načrtovanje predmeta iz umetne snovi • Predloge izdelkov naj izdela učitelj, • Učenec sodeluje pri razvoju ideje za predmet. predmeta armirani epoksi lahko kombiniramo z • Razčleni problem in poišče ustrezno rešitev • Opredelitev meril za izdelkom iz lesa, stiropora. za izdelavo predmeta. načrtovanje • Skicira predmet in našteje potrebno gradivo in • Risanje skice in naštevanje orodja. potrebnega gradiva in orodja IZDELAVA IZDELKA IZ EPOKSIDNE SMOLE • Izdelava kalupa • Izdelava predmeta iz umetne snovi • Smolo pripravi učitelj. • Izdela kalup. • Izdelava osnove • Pri delu dobro zračimo prostor. • Uliva smolo. • Žaganje z električno rezljačo • Izdela osnovo za armirani predmet. • Priprava in ustrezna zaščita • Nanese smolo. delovnega prostora • Armira s steklenimi vlakni. • Ulivanje smole • Površinsko obdela izdelek. • Nanašanje smole • Ustrezno zaščiti delovni prostor. • Armiranje smole • S pravilno in varno uporabo orodja izvede • Odstranjevanje ulitka iz kalupa delovne postopke. • Uporaba zaščitne maske pri obdelavi smole • Uporaba ustreznih obdelovalnih postopkov (brušenje, armiranje in poliranje) 42 VREDNOTENJE • Odpravljanje manjših napak • Vrednotenje dela • Nekritičnim učencem pomagamo pri • Kritično oceni svojo uspešnost. • Opis težav pri delu uvidu napak. • Navede napake pri izdelavi. KOVINE IZDELAVA PREDMETA IZ KOVINE Iz železa izdelamo uporabne predmete. Smiselno je izdelati predmet v povezavi s temo o električnem krogu (model semaforja, železniške zapornice, parne turbine ipd.). Utrdimo postopke ročne obdelave iz 7. razreda in dodamo znanja o spajanju kovin z nerazstavljivimi in razstavljivimi zvezami. NAČRTOVANJE IZDELAVE • Odločanje med ponujenimi izdelki • Načrtovanje izdelka iz kovine • Praviloma se za izdelek učenci • Učenec se odloči za izdelek, ki ga bo izdelal. • Risanje skice odločijo samostojno. • Nariše prostoročno skico. • Naštevanje potrebnega gradiva, • Našteje potrebno gradivo za izdelavo. obdelovalnih postopkov in potrebnega • Našteje obdelovalne postopke in orodja. orodja DOPOLNITEV ZNANJA • Sestavljanje zbirke kovin • Delitev kovin • Učenci delajo v dvojicah. • Učenec razvrsti kovine na železne, barvne, • Izvedba preizkusa toplotne • Pridobivanje zlitin • Dokaz električne prevodnosti plemenite in zlitine. prevodnosti, električne prevodnosti in • Splošne lastnosti kovin izvedemo z viri majhnih napetosti. • Opiše postopek pridobivanja zlitin. ugotavljanje kovinskega sijaja • Našteje splošne lastnosti kovin. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA • Iskanje podatkov za izdelavo • Iskanje informacij • Za iskanje podatkov z iskalnikom • Učenec poišče na internetu vsebine, ki predmeta z uporabo računalnika • Tehnološki list pripravimo naslove, ki jih lahko tudi opisujejo delovanje izbrane naprave, za katero • Delo z urejevalnikom besedila shranimo v »priljubljene«. bo izdelal model. • V urejevalniku besedila sestavi seznam potrebnega gradiva in orodja, potrebnega za izdelavo predmeta. DOKUMENTACIJA • Izdelava risbe • Risanje risbe • Pred risanjem z računalnikom naj • S programom CAD nariše risbo predmeta. učenci narišejo prostoročno skico. IZDELAVA PREDMETA • Izbira gradiva in priprava delovnega • Izdelava predmeta iz železa • Nove obdelovalne postopke spoznajo • Izbere ustrezno gradivo za izdelavo predmeta. prostora • Razstavljive in nerazstavljive kovinske zveze takrat, ko jih je treba uporabiti. • Pripravi delovni prostor. • Izbira in varna uporaba ročnega • Spoznajo nerazstavljive zveze: mehki • Prenese načrt sestavnih delov na gradivo. orodja in trdi lot. • Pri delu pravilno in varno uporablja ustrezne • Uporaba znanih in novih obdelovalnih • Varjenje razložimo le informativno. delovne postopke. postopkov • Pozna in uporablja merilne pripomočke. 43 LES IZDELAVA PREDMETA IZ LESA Učenci spoznavajo delo s stroji med izdelavo predmeta. Kot gradivo uporabimo masivni les ali lesni polizdelek (plošče). Delovne operacije: zarisovanje, žaganje, brušenje, spajanje, vrtanje, površinska zaščita. Izdelamo enega ali več izdelkov. Vsaj en predmet izdelamo serijsko (tekoči trak). DOPOLNITEV ZNANJA • Opisovanje in preizkušanje lastnosti • Lastnosti lesa • Smrekovina, hrastovina, bukovina, • Učenec opiše lastnosti najpogostejših lesa • Zgradba lesne mase lipovina, akacija domačih vrst lesa. • Prikaz strukture lesnega debla na • Uporabnost lesa • Opiše vidno strukturo lesa. prečnem prerezu • Zaščitni premazi • Utemelji primernost uporabe posamezne vrste • Naštevanje lesenih predmetov in lesa za določeni izdelek. ugotavljanje vrste lesa, iz katerih so • Razloži namen uporabe zaščitnih premazov izdelani za les. • Spoznavanje zaščitnih premazov STROJI ZA OBDELAVO LESA Izhodišče dejavnosti učencev je opazovanje delovanja strojev, s katerimi učenci pri pouku lahko delajo (stebelni vrtalnik, akumulatorski vrtalnik/vijačnik, električna rezljača, manjši kolutni in tračni brusilnik). • Učenec opiše namembnost stroja, orodja in • Opazovanje in opisovaje delovanja • Stroji za obdelavo lesa • Ostale lesnoobdelovalne stroje, ki jih motorja. stroja učenci pri pouku ne uporabljajo, • Poimenuje vrste gibanja na strojih. • Poimenovanje vrst gibanj na strojih poimenujemo in njihovo namembnost • Spozna zaščitna sredstva in pravila varnega • Spoznavanje nevarnosti pri delu s razložimo informativno. dela s stroji. stroji in uporaba zaščitnih sredstev NAČRTOVANJE IZDELAVE • Iskanje rešitve za izdelavo predmeta • Načrtovanje izdelka iz lesa • Učitelj predstavi pomanjkljivo izdelan • Učenec se seznani s predmetom, ki ga bo • Naštevanje potrebnega gradiva, • Priprava serijske proizvodnje predmet, za katerega učenci poiščejo izdelal. obdelovalnih postopkov in orodja napake in predlagajo primerne rešitve. • Našteje potrebno gradivo, orodja, pripomočke. • Seznanjanje z vsemi delovnimi • Našteje delovne operacije. operacijami • Sodeluje pri pripravi delovnega prostora. • Izbira delovnega prostora in delovnih • Seznani se z delovno operacijo na operacij, ki bo jih izvajal posameznem delovnem prostoru. • Poskusno izvajanje izbrane delovne • Prevzame odgovornost za svoje delo in operacije delovni prostor, na katerem bo delal. • Seznanjanje sošolcev z izbranim • Pozna pravila za varno delo na svojem delom delovnem mestu. • Opredeli vpliv natančnega dela na vseh delovnih postajah na kakovost končnega izdelka. 44 SERIJSKA IZDELAVA PREDMETA • Delo na tekočem traku • Serijska izdelava predmeta iz lesa • Med delom poskrbimo za primerno • Pravilno, varno, natančno izvaja delovne vzdušje (glasba, pogovor, odmor). operacije na svojem delovnem mestu. • Navaja se na vztrajnost pri delu, delitev odgovornosti in delitvi dela v skupini. • Spozna način serijske proizvodnje predmetov. • Zaveda se pomena svojega dela za uspeh skupine. VREDNOTENJE • Zbiranje podatkov, potrebnih za • Oblikovanje cene predmeta • Za izračun cene uporabimo • Iz podanih podatkov izračuna ceno izdelka. določitev cene predmeta (porabljeno računalniški program. • Ovrednoti, kaj se je naučil. gradivo in energija, obraba orodij idr.) • Opis pridobljenega znanja in vrednosti naučenega za življenje GRADBENIŠTVO • Našteje dejavnosti gradbenih podjetij. • Iskanje podatkov na spletu, • Dejavnost gradbenih podjetij • Učenci, ki so spretnejši, podatke • Utemelji pomen gradbene dejavnosti. izpisovanje ključnih besed iščejo sami, ostali med »priljubljenimi«. Načrtovanje • Poimenovanje delov hiše • Načrtovanje stanovanjske hiše • Določi, koliko prostorov mora imeti hiša in • Določanje potrebnih prostorov, katere. utemeljevanje • Razlikuje pojme etaža, podstrešje, klet. • Določanje velikostnih razmerij • Utemelji velikostna razmerja med prostori. • Risanje skice • Nariše idejno skico hiše. • Nariše skico tlorisa hiše • Risanje tlorisa • Tloris hiše • Našteje gradbene stroje, opiše uporabo. • Opazovanje gradbišča ali trgovine z • Ekskurzija • Našteje orodja, opiše uporabo gradbenimi stroji, orodjem • Opiše uporabo hidravlike pri gradbenih strojih, • Opisovanje uporabe hidravlike • Hidravlika • Princip delovanja hidravlike spoznajo kmetijski mehanizaciji, prometu. • Opisovanje delovanja hidravlike ob modelu, ki ga izdela učitelj. • Opiše delovanje hidravlike. • Našteje gradbene postopke. • Opaženje • Izdelava makete • Učenec izbere izdelavo makete ali • Za posamezni postopek našteje materiale in • Betoniranje • Izdelava izdelka iz gradbenih materialov izdelavo izdelka iz gradbenih orodja ter stroje. • Zidanje materialov. • Preizkusi osnovne materiale. • Oblaganje s ploščicami • Zaključevanje makete prepustimo • Izdelava ostrešja željam in sposobnostim učencev. • Pokrivanje strehe • Nekatere elemente iz lesa in kovin bomo izdelali pri obdelavi teh gradiv. • Izračuna stroške posameznega gradbenega • Izračunavanje potrebne količine • Izračunavanje dela. materiala in stroškov • Kritično oceni svoje delo. • Vrednotenje 45 PROMETNA VARNOST • Učenec našteje varnostno opremo kolesa. • Naštevanje in razlaga namena • Varnostna oprema na kolesu • Če je mogoče, učenci opravijo • Razloži vlogo in namen varnostne opreme varnostne opreme na kolesu vzdrževalna dela sami in na svojem kolesa. • Opravljanje osnovnih vzdrževalnih del kolesu. • Opravi osnovna vzdrževalna dela na kolesu in na kolesu varnostni opremi kolesa. • Uri se v spretnostni vožnji na poligonu. • Vožnja kolesa na poligonu • Vožnja kolesa na poligonu • Šolski poligon • Našteje prometne površine, ki jih učenec • Naštevanje prometnih površin in vozil, • Varna udeležba učenca v prometu z • Organiziramo kolesarjenje učencev po lahko uporablja za vožnjo kolesa ali drugih ki jih lahko uporablja učenec dovoljenimi vozili prometnih površinah s spremstvom dovoljenih vozil. učiteljev v okviru tehniškega dneva. • Našteje, pod kakšnimi pogoji lahko uporablja • Opisovanje in naštevanje pogojev za dovoljena vozila. uporabo vozil v prometu • Opiše varno uporabo kolesa ali drugih dovoljenih vozil, ki jih učenec lahko uporablja v • Opisovanje varne uporabe kolesa v prometu. specifičnih situacijah • Določi prednost vozil v križišču. • Opiše ravnanje kolesarja v križišču s krožnim • Določanje prednosti vozil v križišču, prometom. reševanje testov za kolesarski izpit • Opravi vožnjo po prometnih površinah v spremstvu učitelja. • Vožnja s kolesom po prometnih • Vrednoti svoje postopke v prometu. površinah NERAZPOREJENE URE Aktualizaciji in specifičnim vsebinam okolja so namenjene 4 ure. 46 3.5 DEVETI RAZRED 136 ur/šolsko leto Operativni cilji Dejavnosti Predlagane vsebine Specialnodidaktična priporočila ČLOVEK IN USTVARJANJE LETNO NAČRTOVANJE POUKA • Prevzem nalog pri skrbi za svoj • Delo pri tehniki in tehnologiji v 9. razredu • Predstavimo in pokažemo nekaj • Učenec se seznani z vsebino in cilji, delovni prostor, sredstva za delo in • Vzdrževanje orodij, strojev in naprav tipičnih predmetov, ki jih bodo načinom dela in ocenjevanjem pri tehniki in gradiva izdelovali skozi šolsko leto. tehnologiji. • Odgovornost za vzdrževanje in • Utemelji pomen vzdrževanja orodij, strojev in pospravljanje orodja prevzame učenec naprav v tehnični delavnici. za vse leto. ZAŠČITNA SREDSTVA • Pregled zaščitnih sredstev • Uporaba zaščitnih sredstev pri delu s stroji • Učenci delajo v dvojicah. • Utemelji uporabo zaščitnih sredstev pri delu. • Čiščenje in manjše prilagoditve in napravami • Opišemo tudi zaščito strojev, ki • Zna uporabljati zaščitna sredstva. (zamenjava gumic na zaščitnih • Vzdrževanje zaščitnih sredstev jih učenci ne uporabljajo v šoli, • Pregleda in očisti zaščitna sredstva in opravi očalih, trakovi na predpasnikih) • Zaščita strojev in naprav jih pa uporabljajo doma. manjše prilagoditve na njih. • Spoznavanje zaščite strojev in naprav ob pregledu ZAŠČITA STROJEV IN NAPRAV • Seznani se z zaščito strojev in naprav, ki jih uporabljamo pri pouku. • Utemelji pomen zaščite strojev za varno delo. • Seznani se z varnim delom. DELITEV DELA • Opisovanje in spoznavanje vpliva • Delitev dela, oblike proizvodnje • Vsebine povežemo z izkušnjami, ki • Zaveda se, da delitev dela vpliva na delitve dela na učinkovitost so jih pridobili med tehniškimi dnevi v učinkovitost dela. • Spoznavanje obrtniške in serijske 8. razredu. • Utemelji potrebo po delitvi dela. proizvodnje ter njune značilnosti • Našteje načine proizvodnje. (prednosti/slabosti) • Opiše delo in delitev dela v procesu serijske • Spoznavanje delitve dela v procesu proizvodnje. serijske proizvodnje INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA Ure, namenjene vsebinskemu sklopu informacijska tehnologija, enakomerno razdelimo skozi vse šolsko leto. Dejavnost učenca je usmerjena k samostojni uporabi računalnika in programske opreme za izdelavo tehnično tehnološke dokumentacije (CAD), izdelavo tehnološkega lista (urejevalnik besedil), izračun vrednosti izdelanega predmeta ter iskanje in uporaba izobraževalnih vsebin s področja tehnike in tehnologije. Učenci naj spoznajo tudi vlogo računalnika pri krmiljenju strojev in naprav. Samostojno obdelamo vsebine, povezane s krmiljenjem in robotiko. 47 • Sestavi model robota po navodilu. • Sestavljanje robota • Krmiljenje in upravljanje • Algoritem učenci pred vnosom • Opiše algoritem, ki je potreben, da • Vnos programa robotov tudi zapišejo. robot opravi delo ali prevozi začrtano • Prenos programa pot. • Preverjanje pravilnosti • Sestavi in testira program. programa • Zažene program na robotu. • Na spletu najde vodič, ki mu pomaga pri reševanju naloge. GRADIVA IN OBDELAVE Gradiva in obdelave v 9. razredu poskušamo izvesti s čim manj teoretičnih vsebin. Pridobljeno znanje ponovimo takrat, ko ga učenci potrebujejo pri delu. Novo orodje in tehnologije spoznavajo učenci takrat, ko jih je treba uporabiti. • UMETNE SNOVI • Učenec našteje predmete iz umetnih snovi. • Naštevanje in poimenovanje • Ponavljanje in utrjevanja znanja • Ponovimo znanja, pridobljena v • Našteje skupine umetnih snovi. predmetov iz umetnih snovi o umetnih snoveh prejšnjih razredih. • Našteje postopke obdelave umetnih snovi. • Naštevanje skupin umetnih snovi (termoplasti, duroplasti, elasti, umetne smole) • NAČRTOVANJE IN IZDELAVA PREDMETA IZ UMETNIH SNOVI • Z umetnimi snovmi lahko kombiniramo tudi druga gradiva. NAČRTOVANJE • Opisovanje namembnosti predmeta • Načrtovanje predmeta iz • Učenec sodeluje pri razvoju ideje za • Opredelitev meril za načrtovanje umetne snovi predmet. • Risanje skice, naštevanje • Razčleni problem in poišče ustrezno rešitev potrebnega gradiva in orodja za izdelavo predmeta. • Skicira predmet in našteje potrebno gradivo ter orodja. DOKUMENTACIJA • Risanje sestavne risbe in • Izdelava tehnične in tehnološke • Tehnične risbe rišejo ročno ali s • Izdela tehnično in tehnološko dokumentacijo. izpolnjevanje tehnološkega lista dokumentacije programom CAD. • Kotiranje in označevanje risbe • Za izdelavo tehnološkega lista je primeren urejevalnik besedila. IZDELAVA PREDMETA • Priprava delovnega prostora za • Izdelava predmeta iz umetne snovi • Izdelujemo predmete, ki vključujejo • Izbere ustrezno gradivo za izdelavo izdelavo predmeta • Obdelovalni postopki osnovne obdelovalne postopke. predmeta. • Prenos načrta na gradivo • Prenese načrt sestavnih delov na gradivo in • Izbira in varna uporaba orodja in jih izdela. pripomočkov • Pri delu varno in pravilno uporablja • Uporaba znanih in novih obdelovalne postopke, orodja in stroje ter obdelovalnih postopkov zaščitna sredstva. 48 • Pozna in uporablja merilne pripomočke. • KOVINE • IZDELAVA PREDMETA IZ KOVINE • Učenec razvrsti kovine na železne, barvne, • Ponovitev in utrditev znanja • Delitev kovin • Več pozornosti namenimo vsebinam, plemenite in zlitine. • Pridobivanje zlitin ki jih bodo potrebovali pri izdelavi • Opiše postopek pridobivanja zlitin. • Splošne lastnosti kovin predmetov. • Našteje splošne lastnosti kovin. NAČRTOVANJE IZDELAVE • Odločanje med ponujenimi izdelki • Načrtovanje izdelka iz kovine • Praviloma se učenci odločijo • Učenec se odloči za izdelek, ki ga bo izdelal. • Risanje skice samostojno. • Nariše prostoročno skico predmeta. • Naštevanje potrebnega gradiva, • Našteje potrebno gradivo za izdelavo. obdelovalnih postopkov in orodja • Našteje obdelovalne postopke in orodja. DOKUMENTACIJA • Risanje sestavne risbe in • Izdelava tehnične in tehnološke • Tehnične risbe rišejo ročno ali s • Izdela tehnično in tehnološko dokumentacijo. izpolnjevanje tehnološkega lista dokumentacije programom CAD. • Kotiranje in označevanje risbe s • Za izdelavo tehnološkega lista je tehniškimi oznakami primeren urejevalnik besedila. IZDELAVA PREDMETA • Priprava delovnega prostora za • Izdelava predmeta iz umetne snovi • Izdelujemo predmete, ki vključujejo • Izbere ustrezno gradivo za izdelavo izdelavo predmeta • Obdelovalni postopki osnovne obdelovalne postopke. predmeta. • Prenos načrta na gradivo • Prenese načrt sestavnih delov na gradivo in • Izbira in varna uporaba orodja in jih izdela. pripomočkov • Pri delu varno in pravilno uporablja ustrezne • Uporaba znanih in novih postopke, orodja in stroje ter zaščitna obdelovalnih postopkov sredstva. • Pozna in uporablja merilne pripomočke. • LES • IZDELAVA PREDMETA IZ LESA Učenci spoznavajo delo s stroji med izdelavo predmeta. Kot gradivo uporabimo masivni les ali lesni polizdelek (plošče). Delovne operacije: zarisovanje, žaganje, brušenje, spajanje, vrtanje, površinska zaščita. Izdelamo enega ali več izdelkov. Vsaj en predmet izdelamo serijsko (tekoči trak). 49 • Učenec opiše lastnosti najpogostejših • Opisovanje in preskušanje lastnosti • Lastnosti lesa • Smrekovina, hrastovina, bukovina, domačih vrst lesa lesa • Zgradba lesne mase lipovina, akacija idr. • Opiše vidno strukturo lesa • Prikaz strukture lesnega debla na • Uporabnost lesa • Utemelji primernost uporabe posamezne prečnem prerezu • Zaščitni premazi vrste lesa za določen izdelek • Naštevanje lesenih predmetov in • Razloži namen uporabe zaščitnih premazov ugotavljanje, iz katere vrste lesa so za les izdelani • Spoznavanje zaščitnih premazov NAČRTOVANJE IZDELAVE • Sodelovanje pri iskanju rešitve za • Načrtovanje izdelka iz lesa • Učitelj predstavi pomanjkljivo izdelan • Seznani se s predmetom, ki ga bo izdelal. izdelavo predmeta • Priprava serijske proizvodnje predmet; napake učenci opazijo in • Naštevanje potrebnega gradiva, predlagajo ustreznejše rešitve. • Našteje gradivo, orodja, pripomočke, obdelovalnih postopkov in orodja potrebne za izdelavo. • Našteje vse delovne operacije, potrebne za • Seznanjanje z vsemi delovnimi izdelavo. operacijami • Sodeluje pri pripravi delovnih mest. • Odločitev za delovni prostor in • Seznani se delom na delovnih mestih. delovne operacije • Prevzame odgovornost za svoje delo in • Poskusno izvedba delovne delovni prostor. operacije • Seznanjanje sošolcev z opravljenim delom SERIJSKA IZDELAVA PREDMETA • Delo na tekočem traku • Serijska izdelava predmeta iz lesa • Med delom poskrbimo za primerno • Pravilno, varno, natančno izvaja delovne vzdušje (odmor, glasba, pogovor). operacije na svojem delovnem mestu. • Navaja se na vztrajnost pri delu, delitev odgovornosti pri delitvi dela v skupini. • Spozna način serijske proizvodnje predmetov. • Zaveda se pomena svojega dela za uspeh skupine. • Zna varno, pravilno in natančno opraviti delo na svojem delovnem mestu. VREDNOTENJE • Zbiranje podatkov, potrebnih za • Oblikovanje cene predmeta • Za izračun cene uporabimo • Iz podanih podatkov izračuna ceno izdelka. določitev cene predmeta (porabljeno računalniški program. • Ovrednoti, česa se je naučil. gradivo in energija, obraba orodij idr.) • Opis pridobljenega znanja in vrednosti naučenega za življenje 50 TEHNIČNA SREDSTVA • MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM UTEMELJITEV ZAHTEVE PO MOTORJIH • Naštevanje virov, ki povečujejo • Viri moči • Učenci poiščejo najpogostejše vire • Učenec ugotovi, da za nekatera dela človekovo moč moči. potrebuje človek mnogo več moči, kot je • Ugotovitev, da bencin vsebuje zmore. veliko energije, ki jo izkoriščamo v • Loči neobnovljive vire energije od obnovljivih. toplotnih motorjih z notranjim zgorevanjem PROUČEVANJE • Razstavljanje, proučevanje in • Zgradba in delovanje motorja z notranjim • Učenci delajo v skupinah; • Prouči motor z notranjim zgorevanjem. sestavljanje motorja z notranjim zgorevanjem analiziramo lahko motor letalskega • Na modelu oz. sliki imenuje bistvene zgorevanjem (npr. motor letalskega modela, kolesa z motorjem ali sestavne dele dvo- in štiritaktnega motorja ter modela) funkcionalni model motorja; uporabimo razloži njuno delovanje. • Ugotovitev, v čem so prednosti in lahko tudi računalniško simulacijo. • Spozna razliko med bencinskim in dizelskim slabosti posameznih vrst motorjev motorjem. MOTORIZACIJA IN OKOLJE • Poročanje o problematiki • Štiri- in dvotaktni motor z notranjim • Podatke iščejo v literaturi in na • Opiše negativni vpliv motorizacije na okolje in onesnaževanja okolja s prometom zgorevanjem internetu. navede ukrepe za zmanjševanje njegovega • Proučevanje sklopov kolesa z • Pomen katalitičnega pretvornika • Obravnavo kolesa z motorjem onesnaževanja. motorjem povežemo z ravnanjem v prometu. • Naštevanje poklicev v prometu • TEHNIČNA SREDSTVA • Ravnanje z napravami in stroji zahteva poznavanje zakonitosti delovanja naprav in sklopov strojev. K temu pripomorejo tudi osnovna znanja o električni energiji in električnem krogu. Poseben poudarek je na varnosti. • ELEKTRIČNI KROG ELEKTRIČNI KROG, VIRI • Proučevanje in primerjava dveh • Električni krog • Učenci gradijo električne kroge z • Učenec opiše električni krog z virom električnih krogov (žepna svetilka, • Prevodniki in izolatorji gradniki sestavljanke. napetosti, stikalom in porabnikom. kolo) • Napetostni viri in porabniki • Delajo v dvojicah. • Ugotovi potrebne pogoje, da v električnem • Sestavljanje električnega kroga z • Dokaz električne prevodnosti krogu teče električni tok. žarnico, baterijo, stikalom in vodniki izvedemo z viri majhnih napetosti. • Razlikuje med električnimi prevodniki in • Premislek, iz kakšne snovi morajo izolatorji. biti vodniki • Razloži namen in delovanje stikala v • Preizkus delovanja električnih stikal • Stikalo; • Posebno pozornost namenimo električnem krogu. • Opredelitev učinkov električnih • Električni porabniki varnemu delu. • Našteje in opiše tipične električne porabnike. porabnikov 51 • Našteje in opiše vire električne napetosti: • Primerjava baterije in generatorja • Električna napetost • Volt opišemo kot količino, ki je baterija, dinamo, akumulator, generator. glede na izvor električne energije • Viri velikih in malih napetosti (generator in značilna za posamezne vire (npr. • Napetost spozna kot lastnost baterije in • Priključitev žarnice (6 V) na izbrano baterija) galvanski člen ima napetost 1,5 V); imenuje enoto zanjo. napetost na vire z ustrezno ali • Enota za napetost električnega toka kot nevarno opišemo napetost nad • Našteje vire, ki jih lahko uporablja varno. manjšo napetostjo (opozoriti na nevarnost) 24 V. • Generator v elektrarni opredeli kot vir • Izvajanje poskusov s kolesarskim • Razlike med enosmernim in napetosti. dinamom in primerjava z izmeničnim virom ne opisujemo generatorjem v elektrarni posebej, le toliko, kolikor je potrebno za uporabo električnih naprav. • Prikaže pomen električne energije za obstoj • Naštevanje najpomembnejših • Uporabnost in pomen električne energije • Vsebine obravnavamo z zgledi iz in razvoj civilizacije. področij uporabe električne • Vpliv pridobivanja električne energije na okolja, literature in interneta. • Razloži vpliv pridobivanja električne energije energije okolje na okolje. • Naštevanje negativnega vpliva • Trajnostni alternativni načini pridobivanja • Opiše nekatere alternativne trajnostne načine pridobivanja električne energije na električne energije pridobivanja električne energije. okolje • Spoznavanje in opisovanje trajnostnih alternativnih načinov pridobivanja električne energije ELEKTRIČNI MOTORJI • Vezanje enosmernega • Električni motorji • Pri vezavi električnega motorja na • Ugotovi, da so električni motorji porabniki, ki električnega motorja na vire z • Odvisnost smeri vrtenja enosmernega različne napetosti pazimo, da ga ne električno energijo pretvarjajo v mehansko različnimi napetostmi motorja od smeri električnega toka poškodujemo. delo, in da služijo za pogon strojev. • Zamenjava polaritete • Servomotorje opredeli kot del daljinsko priključkov baterije in vodenih naprav in robotov. ugotavljanje posledic • Preveri odvisnost vrtenja enosmernega motorja od napetosti in polaritete priključkov vira. PROMETNA VARNOST PONOVITEV IN DOPOLNITEV ZNANJA • Naštevanje in razlaga namena • Varnostna oprema na kolesu z motorjem • Učenec našteje varnostno opremo kolesa z varnostne opreme na kolesu z motorjem. motorjem • Razloži vlogo in namen varnostne opreme kolesa z motorjem. • Uri se v spretnostni vožnji na poligonu. • Vožnja na poligonu • Vožnja na poligonu • Šolski poligon • Našteje prometne površine, ki jih lahko • Naštevanje prometnih površin in • Varna udeležba učenca v prometu z • Organiziramo kolesarjenje učencev učenec uporablja za vožnjo kolesa ali drugih vozil, ki jih lahko uporablja učenec dovoljenimi vozili po prometnih površinah s spremstvom dovoljenih vozil. • Opisovanje in naštevanje pogojev za učiteljev v okviru tehniškega dneva. uporabo vozil v prometu 52 • Našteje, pod kakšnimi pogoji lahko uporablja • Opisovanje varne uporabe kolesa v dovoljena vozila. specifičnih situacijah • Opiše varno uporabo kolesa ali drugih • Določanje prednosti vozil v križišču, dovoljenih vozil, ki jih učenec lahko uporablja v reševanje testov za kolesarski izpit prometu. • Vožnja s kolesom po prometnih • Določi prednost vozil v križišču. površinah • Opiše ravnanje kolesarja v križišču s krožnim prometom. • Opravi vožnjo po prometnih površinah v spremstvu učitelja. • Vrednoti svoje postopke v prometu. NERAZPOREJENE URE Aktualizaciji in specifičnim vsebinam okolja je namenjenih 30 ur. 53 4 STANDARDI ZNANJA 4.1 MINIMALNI STANDARDI IN STANDARDI ZNANJA PO RAZREDIH (Minimalni standardi so napisani ležeče.) 5. RAZRED ČLOVEK IN USTVARJANJE Učenec zna: • predstaviti vsebino in cilje ter razložiti način dela in ocenjevanja pri tehniki in tehnologiji, • utemeljiti pravila varnega dela, • upoštevati splošna navodila za delo z ročnimi orodji in zbirkami. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA Učenec zna: • uporabiti osebni računalnik, telefon, tablico za pridobivanje znanja, • narisati preprost lik z uporabo ustreznega programskega orodja, • zagnati računalnik in ustrezno programsko orodje, • uporabljati miško in tipkovnico, • našteti sredstva IKT. DOKUMENTACIJA Učenec zna: • razložiti namen tehničnega komuniciranja, • skicirati preprost predmet. GRADIVA IN OBDELAVE PAPIR Učenec zna: • našteti področja uporabe papirnih gradiv, • razlikovati med različnimi vrstami papirnih gradiv, • našteti tipične izdelke iz papirnih gradiv, • po predlogi preoblikovati papir z zgibanjem. USNJE Učenec zna: • našteti področja uporabe predmetov iz usnja, • uporabiti postopke preproste ročne obdelave. UMETNE SNOVI Učenec zna: • našteti področja uporabe predmetov iz umetnih snovi, • našteti tipične izdelke iz umetnih snovi, • uporabiti postopke preproste ročne obdelave. 54 KOVINE Učenec zna: • našteti področja uporabe predmetov iz kovin, • našteti tipične kovinske izdelke, • uporabiti postopke preproste ročne obdelave. NAČRTOVANJE IZDELAVE Učenec zna: • izbrati obdelovalne postopke posameznih vrst gradiv, • preizkusiti ustreznost izdelka, • izbrati ustrezna gradiva za izdelavo predmetov. TEHNIČNA SREDSTVA Učenec zna: • izbrati primerno ročno orodje, • opisati namembnost ročnega orodja za obdelavo obravnavanih gradiv, • varno in pravilno ravnati z osnovnim orodjem. EKONOMIKA Učenec zna: • našteti dejavnike, ki vplivajo na ceno izdelka. PROMETNA VARNOST Učenec zna: • prebrati prometnovarnostni načrt, • našteti prometna sredstva, dovoljena za učenca, • določiti, na katerih prometnih površinah lahko učenec uporablja posamezno prevozno sredstvo, • opisati nevarna mesta in varno ravnanje na poti v šolo, • pokazati nevarna mesta v okolici šole. KONSTRUKTORSTVO IN ROBOTIKA Učenec zna: ▪ razložiti, kakšna naprava je robot, ▪ ovrednotiti pomen robotskega dela v primerjavi s človeškim delom, ▪ našteti primere robotskih naprav, ▪ sestaviti maketo robota. 55 6. RAZRED Učenec zna: • opisati vlogo tehnike v življenju, • utemeljiti pravila in pogoje varnega dela. • upoštevati navodila za delo z ročnimi orodji in zbirkami, • predstaviti ter razložiti način dela in ocenjevanja pri tehniki in tehnologiji. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA Učenec zna: • narisati preprost lik z uporabo ustreznega programskega orodja, • uporabljati miško in tipkovnico na nivoju uporabe v ustreznem programskem orodju. DOKUMENTACIJA Učenec zna: • razložiti namen tehničnega komuniciranja, • brati osnovno tehnično in tehnološko dokumentacijo, • skicirati preprost predmet. GRADIVA IN OBDELAVE PAPIR Učenec zna: • našteti različne vrste papirnih gradiv, • opisati postopek ročne izdelave papirja, • našteti področja uporabe papirnih gradiv, • uporabiti postopke preproste ročne obdelave. USNJE IN UMETNO USNJE: Učenec zna: • utemeljiti uporabo umetnega usnja, • opisati izdelavo umetnega usnja, • ločiti naravno od umetnega usnja, • uporabiti postopke preproste ročne obdelave. UMETNE SNOVI Učenec zna: • razvrstiti umetne snovi po znani klasifikaciji, • našteti prednosti in slabosti uporabe umetnih snovi, • uporabiti ustrezno orodje, • uporabiti ustrezne postopke obdelave. KOVINE Učenec zna: • razvrstiti najpogostejše vrste tehničnih kovin po trdoti, • razvrstiti kovine v železne in neželezne, • uporabiti ustrezne postopke obdelave. 56 LES Učenec zna: • našteti najpogostejše vrste lesa, • našteti področja uporabe lesa, • utemeljiti uporabo trdih in mehkih vrst lesa, • razlikovati iglavce in listavce, • opisati pridobivanje lesa, • našteti izdelke, izdelane iz lesa, • uporabiti ustrezne postopke obdelave. NAČRTOVANJE IZDELAVE Učenec zna: • razčleniti problem in ob pomoči poiskati rešitev za izdelavo preprostega uporabnega predmeta, • narisati skico predstavljenega predmeta, • s svojimi idejami sodelovati pri skupinskem načrtovanju izdelave predmeta iz posameznih gradiv, • izbrati orodja in pripraviti delovni prostor, • izbrati ustrezna gradiva za izdelavo predmetov, • preizkusiti ustreznost izdelka. TEHNIČNA SREDSTVA Učenec zna: • poimenovati vrste gibanja na različnih strojih, • varno in pravilno ravnati z osnovnim orodjem, napravami in stroji, • razložiti vlogo vzvoda in osi, • opisati namen gonil v napravah in strojih, • opisati namembnost ročnega orodja za obdelavo obravnavanih gradiv, • opisati namembnost stroja, namembnost orodja ter motorja (vibracijska žaga, krožna žaga, vrtalnik). EKONOMIKA Učenec zna: • našteti dejavnike, ki vplivajo na končno ceno izdelka, • izračunati končno ceno izdelka iz posredovanih podatkov, • približno določiti vrednost izdelanega izdelka, • oceniti posameznikov prispevek pri skupnem delu. PROMETNA VARNOST Učenec zna: • prebrati prometnovarnostni načrt, • opisati nevarna mesta in varno ravnanje na poti v šolo, • opisati in pokazati prometne znake v okolici šole, • razložiti pomen uporabe varnostne čelade pri vožnji s kolesom, • našteti varnostno opremo kolesa, • opisati pravilen začetek vožnje, • demonstrirati pravilen začetek vožnje, • izbrati pravo stran in smer vožnje, 57 • opisati in pravilno zaviti v desno, • povedati pravilo srečanja, • določiti prednost glede na pravilo srečanja, • povedati desno pravilo, • določiti prednost glede na desno pravilo, • določiti prednost glede na obe pravili, • določiti znake, ki določajo prednost oziroma jo odvzamejo, • določiti prednost glede na znake, • določiti prednost glede na znake in desno pravilo ter pravilo srečanja, • izbrati pravilno smer vožnje v križišču s krožnim prometom, • določiti prednost vozil pri vstopu v križišče s krožnim prometom, • opisati postopek izstopa iz križišča s krožnim prometom, • praktično izvesti vstop v križišče s krožnim prometom in izstop iz njega, • opisati vožnjo mimo ovire na cesti, • opisati, kako kolesar pravilno zavija v levo, • pravilno zaviti v levo. 7. RAZRED Učenec zna: • predstaviti ter razložiti način dela in ocenjevanja pri tehniki in tehnologiji, • opisati vpliv tehnike na okolje, • upoštevati navodila za delo z ročnimi orodji in zbirkami, • varno in pravilno uporabljati orodja ter utemeljiti pravila in pogoje varnega dela, pripraviti delovni prostor. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA Učenec zna: • uporabljati miško in tipkovnico na nivoju uporabe v programu za izdelavo tehnično-tehnološke dokumentacije, • izvesti osnovne ukaze za delo z računalnikom in ustreznim programom za izdelavo preproste tehnične dokumentacije, • z uporabo grafičnega programa narisati pravokotnik in kvadrat, • z uporabo grafičnega orodja kotirati pravokotnik in kvadrat, • narisati mrežo kocke. ROBOTIKA Učenec zna: • našteti primere daljinskega upravljanja naprav, • opisati delovanje daljinsko upravljanih naprav, • razlikovati daljinsko upravljane naprave in avtonomne programirane naprave, • razložiti pojem robot, • opisati delovanje programiranih naprav, • našteti daljinsko upravljane naprave v gospodinjstvu, • našteti robote v gospodinjstvu, • uporabiti daljinsko upravljanje, • uporabiti robota. 58 DOKUMENTACIJA Učenec zna: • razložiti namen tehničnega komuniciranja, • skicirati preprost predmet, • upoštevati velikostna razmerja pri izdelavi skice, • brati osnovno tehniško in tehnološko dokumentacijo, • povedati pravila kotiranja, • kotirati pravokotnik in kvadrat. GRADIVA IN OBDELAVE PAPIR Učenec zna: • izbrati in imenovati različne vrste papirnih gradiv, • našteti surovine za izdelavo papirja, • opisati postopek industrijske izdelave papirja, • pojasniti smisel zbiranja odpadnega papirja, • uporabiti postopke preproste ročne obdelave. USNJE IN UMETNO USNJE: Učenec zna: • opisati postopek pridobivanja in izdelave usnja in umetnega usnja, • uporabiti postopke preproste ročne obdelave. UMETNE SNOVI Učenec zna: • na podlagi poskusov razvrstiti umetne snovi v skupine, • uporabiti osnovne postopke obdelave, • opisati postopek globokega vleka, • izdelati predmet z globokim vlekom. KOVINE Učenec zna: • opisati pridobivanje železa, • našteti lastnosti železa, • našteti prednosti in slabosti uporabe železa za izdelavo tehničnih predmetov, • uporabiti ustrezne postopke obdelave. LES Učenec zna: • opisati opravila pri poseku in spravilu lesa, • opisati vidno strukturo lesa, • našteti lesne polizdelke in njihovo uporabo, • uporabiti ustrezne postopke obdelave. NAČRTOVANJE IZDELAVE Učenec zna: • razčleniti problem in poiskati rešitev za izdelavo preprostega uporabnega predmeta, 59 • narisati skico predstavljenega predmeta in na skici določiti okvirne mere, • s svojimi idejami sodelovati pri načrtovanju izdelave predmeta iz posameznih gradiv , • razložiti pomen zaščitnih premazov, • izbrati ustrezna gradiva za izdelavo predmetov, • izbrati orodja in pripraviti delovni prostor, • preizkusiti ustreznost izdelka in našteti pomanjkljivosti pri izdelavi. TEHNIČNA SREDSTVA Učenec zna: • opisati namembnost ročnega orodja za obdelavo obravnavanih gradiv, • opisati namembnost stroja, namembnost orodja ter motorja (vibracijska žaga, krožna žaga, brusni kolut, tračni brusilnik, vrtalnik idr.), • poimenovati vrste gibanja na različnih strojih, • varno in pravilno ravnati z osnovnim orodjem, napravami in stroji, • opisati namen gonil v napravah in strojih, • našteti vrste gonil, • opisati namen ležaja in pojasniti pomen maziv. EKONOMIKA Učenec zna: • ovrednotiti posameznikov prispevek pri skupnem delu, • izračunati vrednost izdelanega izdelka. PROMETNA VARNOST Učenec zna: • opisati nevarna mesta in varno ravnanje na poti v šolo, • opisati in pokazati prometne znake v okolici šole, • razložiti pomen uporabe varnostne čelade pri vožnji s kolesom, • našteti varnostno opremo kolesa, • opisati pravilen začetek vožnje, • demonstrirati pravilen začetek vožnje, • izbrati pravo stran in smer vožnje, • opisati in pravilno zaviti v desno, • povedati pravilo srečanja, • določiti prednost glede na pravilo srečanja, • povedati desno pravilo, • določiti prednost glede na desno pravilo, • določiti prednost glede na obe pravili, • določiti znake, ki določajo prednost oziroma jo odvzamejo, • določiti prednost glede na znake, • določiti prednost glede na znake in desno pravilo ter pravilo srečanja, • izbrati pravilno smer vožnje v križišču s krožnim prometom, • določiti prednost vozil pri vstopu v križišče s krožnim prometom, • opisati postopek izstopa iz križišča s krožnim prometom, • praktično izvesti vstop v križišče s krožnim prometom in izstop iz njega, • opisati vožnjo mimo ovire na cesti, • opisati, kako kolesar pravilno zavija v levo, 60 • pravilno zaviti v levo. 8. RAZRED Učenec zna: • predstaviti ter razložiti način dela in ocenjevanja pri tehniki in tehnologiji, • utemeljiti vlogo tehnike v življenju, • utemeljiti vpliv delitve dela na učinkovitost, upoštevati navodila za delo z ročnimi orodji in zbirkami, utemeljiti pravila in pogoje varnega dela, pripraviti delovni prostor. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA Učenec zna: • uporabljati miško in tipkovnico na nivoju uporabe v programu za izdelavo tehnično-tehnološke dokumentacije, • izvesti osnovne ukaze za delo z računalnikom in ustreznim programom za izdelavo preproste tehnične dokumentacije, • narisati preprosto sestavno risbo in izpolniti glavo, razložiti vlogo računalnika pri krmiljenju strojev in naprav. DOKUMENTACIJA Učenec zna: • razložiti namen tehničnega komuniciranja, skicirati preprost predmet, • upoštevati velikostna razmerja pri izdelavi skice, brati osnovno tehniško in tehnološko dokumentacijo. UMETNE SNOVI Učenec zna: • našteti surovine za izdelavo umetnih snovi, • našteti najpogostejše vrste umetnih snovi, • našteti primere uporabe poliestrske in epoksidne smole, • opisati nevarnosti pri uporabi poliestrske smole, • izdelati predmet z ulivanjem smole • opisati armiranje s steklenimi vlakni, • uporabiti epoksidno lepilo, • izdelati predmet z armiranjem z vlakni, • našteti prednosti in slabosti uporabe umetnih snovi, • uporabiti ustrezne postopke obdelave. KOVINE Učenec zna: • razdeliti kovine v skupine po znani klasifikaciji, • našteti skupne lastnosti vseh kovin, • uporabiti ustrezne postopke obdelave. LES Učenec zna: • opisati lastnosti posameznih vrst lesa, 61 • opisati vidno strukturo lesa, • opisati pomen zaščitnih premazov za les, • našteti lesne polizdelke in njihovo uporabo, • uporabiti ustrezne postopke obdelave. NAČRTOVANJE IZDELAVE Učenec zna: • razčleniti problem in poiskati rešitev za izdelavo preprostega uporabnega predmeta, • oblikovati in skicirati idejo za preprost predmet, • v grobem načrtovati izdelavo predmeta iz posameznih gradiv, • utemeljiti vlogo premazov za obstojnost in videz izdelkov, • utemeljiti prednosti uporabe ekološko prijaznih premazov, • izbrati ustrezna gradiva za izdelavo predmetov, • izbrati orodja in pripraviti delovni prostor, • preizkusiti ustreznost izdelka in ovrednotiti uspešnost dela. TEHNIČNA SREDSTVA Učenec zna: • opisati namembnost ročnega orodja za obdelavo obravnavanih gradiv, • opisati namembnost stroja, namembnost orodja ter motorja (vibracijska žaga, krožna žaga, brusni kolut, tračni brusilnik, vrtalnik idr.), • varno in pravilno ravnati z osnovnim orodjem, napravami in stroji, • razložiti spreminjanje hitrosti vrtenja s pomočjo gonil, • našteti primere uporabe posameznih vrst gonil. EKONOMIKA Učenec zna: • oceniti in izraziti posameznikov prispevek k uspešnosti skupine pri skupnem delu, • izračunati vrednost izdelanega izdelka. GRADBENIŠTVO Učenec zna: ▪ našteti dejavnosti gradbenih podjetij, ▪ utemeljiti pomen gradbene dejavnosti, ▪ določiti, koliko prostorov mora imeti hiša in katere, ▪ razlikovati pojme etaža, podstrešje, klet, ▪ utemeljiti velikostna razmerja med prostori, ▪ narisati idejno skico hiše, ▪ narisati skico tlorisa hiše, ▪ našteti gradbene stroje, opisati uporabo, ▪ našteti orodja, opisati uporabo, ▪ opisati uporabo hidravlike pri gradbenih strojih, kmetijski mehanizaciji, prometu itd., ▪ opisati delovanje hidravlike, ▪ našteti gradbene postopke, ▪ za posamezen postopek našteti materiale in orodja ter stroje, 62 ▪ uporabiti osnovne materiale in postopke. PROMETNA VARNOST Učenec zna: • razložiti pravilno ravnanje na poti v šolo, • utemeljiti pomen uporabe varnostne čelade pri vožnji s kolesom, • razložiti pomen varnostne opreme kolesa za varno udeležbo kolesarja v prometu, • opraviti manjše nastavitve na kolesu, • našteti prometne površine, ki jih lahko učenec uporablja za vožnjo kolesa ali drugih dovoljenih vozil, • našteti, pod kakšnimi pogoji lahko uporablja dovoljena vozila, • opisati varno uporabo kolesa ali drugih dovoljenih vozil, ki jih učenec lahko uporablja v prometu, • določiti prednost vozil v križišču, • opisati ravnanje kolesarja v križišču s krožnim prometom, • opraviti vožnjo po prometnih površinah v spremstvu učitelja, • vrednotiti svoje postopke v prometu. 9. RAZRED Učenec zna: • predstaviti vsebino ter razložiti način dela in ocenjevanja pri tehniki in tehnologiji, • utemeljiti vlogo tehnike v življenju, • utemeljiti vpliv delitve dela na učinkovitost, upoštevati navodila za delo z ročnimi orodji in zbirkami, utemeljiti pravila in pogoje varnega dela, pripraviti delovni prostor. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA Učenec zna: • uporabljati miško in tipkovnico na nivoju uporabe v programu za izdelavo tehnično-tehnološke dokumentacije, • izvesti osnovne ukaze za delo z računalnikom in ustreznim programom za izdelavo tehnične in tehnološke dokumentacije, • narisati sestavno risbo predmeta in izpolniti glavo, razložiti vlogo računalnika pri krmiljenju strojev in naprav. DOKUMENTACIJA Učenec zna: • razložiti namen tehničnega komuniciranja, skicirati preprost predmet, • upoštevati velikostna razmerja pri izdelavi skice, brati osnovno tehniško in tehnološko dokumentacijo. GRADIVA IN OBDELAVE UMETNE SNOVI Učenec zna: • uporabiti ustrezne postopke obdelave. 63 KOVINE Učenec zna: • razdeliti kovine v skupine po znani klasifikaciji, • našteti skupne lastnosti vseh kovin, • uporabiti ustrezne postopke obdelave. LES Učenec zna: • opisati lastnosti posameznih vrst lesa, opisati pomen zaščitnih premazov za les, uporabiti ustrezne postopke obdelave. NAČRTOVANJE IZDELAVE Učenec zna: • razčleniti problem in poiskati rešitev za izdelavo preprostega uporabnega predmeta, • oblikovati in skicirati idejo za preprost predmet, • v grobem načrtovati izdelavo predmeta iz posameznih gradiv, • utemeljiti vlogo premazov za obstojnost in videz izdelkov, • utemeljiti prednosti uporabe ekološko prijaznih premazov, • izbrati ustrezna gradiva za izdelavo predmetov, • izbrati orodja in pripraviti delovni prostor, • preizkusiti ustreznost izdelka in ovrednotiti uspešnost dela. TEHNIČNA SREDSTVA Učenec zna: • opisati namembnost ročnega orodja za obdelavo obravnavanih gradiv, • opisati namembnost stroja, namembnost orodja ter motorja (vibracijska žaga, krožna žaga, brusni kolut, tračni brusilnik, vrtalnik idr.), • varno in pravilno ravnati z osnovnim orodjem, napravami in stroji, • na modelu ali sliki opisati delovanje in sestavne dele dvo- in štiritaktnega motorja, • opisati delovanje električnega kroga, • sestaviti električni krog in opisati vlogo elementov v njem. EKONOMIKA Učenec zna: • oceniti in izraziti posameznikov prispevek k uspešnosti skupine pri skupnem delu, • izračunati vrednost izdelanega izdelka. PROMETNA VARNOST Učenec zna: • razložiti pravilno ravnanje na poti v šolo in utemeljiti pomen uporabe varnostne čelade pri vožnji s kolesom, • razložiti pomen varnostne opreme kolesa za varno udeležbo kolesarja v prometu, • opraviti manjše nastavitve na kolesu, 64 • našteti prometne površine, ki jih učenec lahko uporablja za vožnjo kolesa ali drugih dovoljenih vozil, • našteti, pod kakšnimi pogoji lahko uporablja dovoljena vozila, • opisati varno uporabo kolesa ali drugih dovoljenih vozil, ki jih učenec lahko uporablja v prometu, • določiti prednost vozil v križišču, • opisati ravnanje kolesarja v križišču s krožnim prometom, • opraviti vožnjo po prometnih površinah v spremstvu učitelja, • vrednotiti svoje postopke v prometu. 65 4.2 MINIMALNI STANDARDI IN STANDARDI ZNANJA OB ZAKLJUČKU POUČEVANJA PREDMETA (po vsebinskih sklopih) (Minimalni standardi so napisane ležeče.) ČLOVEK IN USTVARJANJE Učenec zna: • predstaviti vsebino in cilje ter razložiti načine dela in ocenjevanja pri tehniki in tehnologiji, • varno in pravilno uporabljati orodja ter utemeljiti pravila in pogoje za varno delo, • utemeljiti vpliv delitve dela na učinkovitost, • pripraviti delovni prostor, • opisati vpliv tehnike na okolje, • utemeljiti vpliv tehnike na življenje. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA Učenec zna: • uporabljati miško in tipkovnico, • izvesti osnovne ukaze za delo z računalnikom in ustreznim programom za izdelavo tehnično-tehnološke dokumentacije, • razložiti vlogo računalnika pri krmiljenju strojev in naprav. DOKUMENTACIJA Učenec zna: • razložiti namen tehničnega komuniciranja, • skicirati preprost predmet, • brati osnovno tehniško in tehnološko dokumentacijo, • upoštevati velikostna razmerja pri izdelavi skice, • kotirati preproste like, • risati preproste like s programom CAD, • kotirati s programom CAD. GRADIVA IN OBDELAVE Učenec zna: • našteti področja uporabe predmetov iz različnih gradiv, • prepoznati različne vrste gradiv in jih poimenovati, • našteti vrste gradiv in opisati njihove značilnosti, • spoznavati, kako naravne zakonitosti uporabljamo v tehniki in tehnoloških procesih, • opisati uporabnost gradiv v vsakdanjem življenju in za izdelavo predmetov, • ob opazovanju poskusa ugotoviti lastnosti gradiv, • izbrati ustrezna gradiva za določen izdelek, • razvrstiti gradiva po znanih kvalifikacijah, • razložiti vpliv izbire gradiva na kakovost predmeta. 66 NAČRTOVANJE IN IZDELAVA Učenec zna: • razčleniti problem in poiskati rešitev za izdelavo preprostega funkcionalnega oziroma uporabnega predmeta, • oblikovati in skicirati idejo za preprost predmet, • načrtovati izdelavo predmeta iz posameznih gradiv, • izbrati ustrezna gradiva in polizdelke za izdelavo predmetov, • izbrati in uporabiti obdelovalne postopke posameznih vrst gradiv, • izbrati orodja in pripraviti delovni prostor, • razložiti namen zaščitnih premazov, • utemeljiti vlogo premazov za obstojnost konstrukcije in videz izdelkov ter poznati prednosti ekološko prijaznih premazov, • preizkusiti ustreznost izdelka in ovrednotiti uspešnost dela. TEHNIČNA SREDSTVA Učenec zna: • opisati namembnost ročnega orodja, • opisati namembnost stroja, namembnost orodja ter motorja, • našteti zaščitne ukrepe in zaščitna sredstva za varno delo z orodji, napravami in stroji, • varno in pravilno ravnati z osnovnim orodjem, napravami in stroji, • poimenovati vrste gibanja na različnih strojih, • opredeliti vzvod in os, • razložiti vlogo vzvoda in osi, • pojasniti namen gonil v napravah in strojih, • opredeliti posamezne vrste gonil, • razložiti spreminjanje hitrosti vrtenja s pomočjo gonil, • opisati namen ležaja in pojasniti pomen maziv, • po navodilih izdelati model predmeta, • opisati delovanje električnega kroga, • opisati namen robota, • opisati delovanje robota, • na modelu ali sliki opisati delovanje in sestavne dele dvo- in štiritaktnega motorja. EKONOMIKA Učence zna: • izdelanemu predmetu izračunati vrednost in določiti ceno, • našteti dejavnike, ki vplivajo na končno ceno, • oceniti in izraziti posameznikov prispevek k uspešnosti skupine pri skupnem delu. PROMETNA VARNOST Učenec zna: • prebrati prometnovarnostni načrt, • opisati nevarna mesta in varno ravnanje na poti v šolo, • opisati pravilno uporabo prometnih pravil pri vožnji kolesa v prometu, • varno, po predpisih uporabiti kolo v prometu, • razložiti pravilno ravnanje na poti v šolo in utemeljiti pomen uporabe varnostne čelade pri vožnji s kolesom, • razložiti pomen varnostne opreme kolesa za varno udeležbo kolesarja v prometu, • opraviti manjše nastavitve na kolesu. 67 5 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 5.1 Uresničevanje ciljev predmeta Za uresničevanje ciljev predmeta dajemo poudarek a) splošnim specialnodidaktičnim priporočilom in b) priporočilom za vključevanje elementov formativnega spremljanja. a) Splošna specialnodidaktična priporočila Tehnika in tehnologija v osnovni šoli s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom (NIS) je temeljni predmet, pri katerem se spoznanja, pridobljena pri naravoslovnih predmetih, udejanjijo v priročen izdelek, ki ga učenci izdelajo ob uporabi tehničnih sredstev. S tehniko in tehnologijo je močno povezana likovna vzgoja, saj je v sodobnem svetu estetski videz izdelka prav tako pomemben kot njegova funkcionalnost. Učenci ob praktičnem delu iščejo in spoznavajo odgovore na vprašanja, kako naravne zakonitosti uporabiti in spreminjati v človekovo korist. Tako med drugim nastajajo tudi delujoči modeli tehničnih naprav. Temeljno vodilo je opazovanje in preizkušanje v resničnem svetu tako lastnosti gradiv kot uporabe naravnih zakonitosti pri delovanju tehničnih naprav. Tehnološki preizkusi gradiv in s tem pridobljena znanja o njihovih lastnostih so pomembni za izbiro ustreznega gradiva za načrtovani izdelek. Opazovanju in preizkusu sledi razlaga in uporaba dejstev pri konkretnem delu v šolski delavnici. Tudi za učence s posebnimi potrebami je pomembno, da v svojem okolju zaznajo tehnični problem, ki ga rešujejo po uveljavljenem postopku: od načrtovanja, izdelave skice, priprave (nabave) gradiv, priprave delovnega prostora, ustreznega in varnega rokovanja z orodji in stroji do vrednotenja opravljenega dela. Omenjene vsebine pri pouku smiselno vključimo v vzgojno-izobraževalni proces, ki se običajno začne s problemom. Učenci s posebnimi potrebami redko sami zaznajo problem ali potrebo po izdelavi izdelka. Problem ali predloge izdelka učitelj lahko predstavi ali pa organizira situacijo, v kateri učenci sami odkrijejo problem in se jim vzbudi želja po izdelku. Učitelj praviloma ne določi izdelka, ki ga bo učenec izdelal. Glede na želje in sposobnosti se vsak učenec odloči sam. Učitelj zgolj usmerja učence pri njihovi odločitvi, kadar je potrebno. Predstavi jim več izdelkov, ki so jim skupna gradiva in obdelovalni postopki, potrebni za izdelavo. Iskanje rešitev problema in odločanje za izdelek je najustvarjalnejši del, ki mu je treba posvetiti dovolj časa. Učencem rešitev ne ponujamo, temveč vsebine predstavljamo kot manjše probleme, ki jih rešujejo postopno, dokler ne pridejo do cilja. Pri tem učence spodbujamo, da iščejo nove rešitve in načine izdelave izbranega predmeta. Za učence je pomembno, da znajo svojo rešitev utemeljiti in prenesti na papir. V prilagojenem izobraževalnem programu z NIS tehnično risanje s svojimi pravili ni obvezna vsebina (čeprav je učence, ki so dojemljivejši, primerno seznaniti z osnovami). Zato je bistveno, da se učenci naučijo narisati skico. Pri tem upoštevajo velikostna razmerja in če je le mogoče, na skici označijo razsežnost predmeta. Učence vpeljujemo v uporabo računalnika tako, da uporabljajo konkretna orodja CAD in internetni brskalnik. S tem ko učenci v skladišču samostojno izbirajo gradiva, s preizkušanjem lastnosti utrjujejo in poglabljajo pridobljena znanja. Ob tem učencem privzgajamo skrb za racionalno porabo gradiva ter urejenost skladiščnih prostorov. 68 Praviloma in v okviru svojih zmožnosti učenci samostojno izberejo primerna orodja, pripravijo delovni prostor in uporabijo zaščitna sredstva. Med procesom izdelave predmeta se učenci naučijo manipulacije z orodji in stroji. Znanja o delovanju naprav in uporabi zaščitnih sredstev ne pridobivajo pred začetkom dela (na zalogo), temveč takrat, ko jih potrebujejo, to je ob praktičnem delu. Dobro jih je seznaniti z rednim vzdrževanjem osnovnega orodja, ki ga občasno pri pouku tudi opravijo. Zaradi različnih posebnih potreb od učencev ne moremo pričakovati, da bodo vsi opravljali enake delovne operacije, predvsem s stroji. Učitelj na podlagi individualiziranega programa oceni, katero delo je primerno, da ga opravlja posamezni učenec. Smiselno je, da učenci, ki lahko opravljajo zahtevnejša dela, ta opravijo tudi za ostale učence. Ti pa naj v tem času opravijo drugo delo, ki je enako pomembno pri izdelavi predmeta. S tem vse učence navajamo na strpno sodelovanje v skupini in privzgajamo zavedanje odgovornosti posameznika pri doseganju skupinskega cilja. Učenci, ki zaključijo prilagojeni izobraževalni program z NIS, večinoma nadaljujejo šolanje v nižjem poklicnem izobraževanju. Predmet tehnika in tehnologija ima v okviru poklicnega izobraževanja in usmerjanja ključno vlogo, saj učenci ob praktičnem delu pridobivajo nekatera znanja o poklicih, spoznavajo delovne postopke, delovne pogoje, praktično spoznavajo delovni proces in v procesu serijske proizvodnje predmeta opravljajo nezahtevna dela. Učni načrt ne vsebuje vsebinskih sklopov, kot so kmetijska mehanizacija, tradicionalne obrti oziroma obrti, značilne za določeno okolje, kljub temu da veliko učencev nadaljuje šolanje in najde zaposlitev v teh gospodarskih panogah. Zaradi različne regionalne porazdelitve gospodarskih panog ni smiselno, da bi te vsebine vključili v učni načrt enotno za vse učence. Zato je v učnem načrtu ostalo 20 odstotkov nerazporejenega časa, namenjenega vsebinam, ki jih učitelj izbere in vključi v letno pripravo po svoji presoji in v soglasju s šolo. Vse ure lahko nameni novim vsebinam ali pa razširitvi in poglabljanju tistih, ki so že v učnem načrtu. Čas lahko namenimo tudi podpori različnim dejavnostim, predvidenim z letnim delovnim načrtom šole (npr. izdelava novoletnih daril, izdelkov ob dnevu šole, spominkov udeležencem tekmovanj v organizaciji šole). Te vsebine učitelj načrtuje enako kot vsebine, predpisane z učnim načrtom, v svoji letni pripravi. Program teh vsebin potrjuje ravnatelj. Poudarimo, da imajo učenci svoje individualne posebne potrebe, čemur bomo v razdelku o individualizaciji namenili še posebno pozornost. Ob skrbi za njihovo znanje in razvoj tehničnih spretnosti je pomembna tudi skrb za razvoj njihovih čustvenih, socialnih in življenjskih veščin v najširšem smislu (npr. skrb za čim večjo samostojnost, zdravje, socialne spretnosti, vključevanje v skupino, dobro počutje), ki jih potrebujejo za čim boljše nadaljevanje šolanja in kakovostno življenje. Zato naj bo delo v razredu namenjeno razvijanju vseh potrebnih veščin v skladu z individualiziranim programom za učenca in ne samo pridobivanju znanja. Šola mora praviloma zagotoviti vse gradivo ter pogoje za praktično delo. Naloge, ki izhajajo iz pouka, morajo učenci opraviti v šoli. Priporočamo pridobivanje teoretičnih znanj ob sprotni potrebi pri praktičnem delu in aktivnost učenca v vseh fazah pridobivanja znanja. b) Priporočila za vključevanje elementov formativnega spremljanja Formativno spremljanje se je kot učinkovit pristop izkazalo tudi na področju spremljanja individualnega napredka učencev v prilagojenem programu z NIS. Pomembna sta 69 učiteljeva strokovna presoja in kakovostno načrtovanje, saj je vsak element formativnega spremljanja, ki ga učitelj uvede, treba prilagoditi sposobnostim učenca. Na kratko povzemamo elemente formativnega spremljanja5 s specifiko upoštevanja posebnih potreb učencev in ga apliciramo na učiteljevo delo pri tehniki in tehnologiji. Nameni učenja in kriteriji uspešnosti Učenec sodeluje pri oblikovanju namenov učenja in kriterijev uspešnosti. Nameni učenja so jezikovno preoblikovani cilji, ki učencu pomagajo razumeti, kaj se bo učil in katera znanja ter spretnosti bo razvil. Pomembni so tudi kriteriji uspešnosti, ki učencu odgovorijo na vprašanje, ali je dosegel zastavljene cilje ali ne. Učitelj pri tehniki in tehnologiji pozna značilnosti motnje učenca in vse našteto nenehno prilagaja njegovim sposobnostim. Sproti preverja razumevanje pričakovanih dosežkov. Upošteva pobude, interese in želje učenca. Povratna informacija Povratna informacija učencu sporoča, kje se nahaja na poti do cilja in kaj še mora opraviti, da bo dosegel cilj. Učenec v prilagojenem programu z NIS potrebuje konkretno, jasno, nazorno predstavljeno (npr. materialni pripomočki, primeri) povratno informacijo. Kadar povratno informacijo poskuša dati sam, njegovega odgovora ne vrednotimo (pravilno/napačno), ampak ga z dodatnimi vprašanji spodbujamo k nadaljnjemu razmišljanju. Če je izvedljivo, učence postopoma navajamo na medvrstniško povratno informacijo. Dokazi o učenju Dokazi o učenju predstavljajo učne dosežke učenca. Učitelj jih skupaj z učencem v daljšem časovnem obdobju zbira v neposrednem vzgojno-izobraževalnem delu na različne načine in na njihovi podlagi prilagaja proces poučevanja. Pri tehniki in tehnologiji je pomembno, da učitelj skupaj z učencem zbira dokaze, ki so prilagojeni učenčevim sposobnostim. V ta namen lahko oblikujeta t. i. mapo učenčevih izdelkov, ob kateri učenec na nazoren način dobiva vpogled v svoj napredek. Ob izdelku so možni še drugi dokazi, npr. tehnično-tehnološka dokumentacija, zapisi v zvezek, plakati. Učenje učencev od učencev Učitelj učno okolje in vzgojno-izobraževalno delo organizira tako, da učenci sodelujejo in se učijo drug od drugega. Učitelj pri tehniki in tehnologiji tovrstno medsebojno učenje uvaja postopoma na podlagi poznavanja značilnosti motnje učencev in njihovih sposobnosti. Vrednotenje in samovrednotenje Pri formativnem spremljanju vrednotenje pomeni vrednotenje znanja in dosežkov učenca. Pri tehniki in tehnologiji se učitelj tudi pri tem osredotoča na vsakega učenca in ga glede na njegove sposobnosti in na prilagojen način spodbuja k temu, da razmišlja, kaj se je naučil, kako se je počutil in kje bi pridobljeno znanje lahko uporabil v svojem življenju. 5 Povzeto po viru: Rogič Ožek, S. in Dobravc, S. (2019). Formativno spremljanje kot podpora učencem s posebnimi potrebami. Zavod RS za šolstvo. 70 5.2 Medpredmetne povezave Tehnika in tehnologija se že v temelju medpredmetno povezuje z naravoslovnimi predmeti. Močna povezava je z matematiko in naravoslovjem. Povezave so seveda tudi z likovno umetnostjo. Poglobitev in nadgradnjo nekaterih temeljnih znanj tehnike in tehnologije omogočajo izbirni predmeti obdelava gradiv. V prihodnje je treba razmišljati o večji povezanosti z družboslovnim področjem, kar od nas zahteva prihodnost v smeri trajnostnega razvoja. Varovanje okolja je vsebina, ki se lahko povezuje z vsemi predmeti. Preden načrtujemo medpredmetno povezovanje, je dobro, da vemo, katera znanja in veščine so učenci že pridobili (npr. pri spoznavanju okolja v nižjih razredih so učenci spoznali snovi in njihove lastnosti ter obdelovalne postopke rezanja, striženja in spajanja). Posebno pozornost moramo nameniti medpredmetnemu povezovanju pri razvijanju komunikacijskih veščin, veščin sodelovanja, ustvarjalnosti, inovativnosti, kritičnega mišljenja, reševanja problemov in strategij obvladovanja čustev. Poleg učinkovitosti učenja je cilj medpredmetnega povezovanja tudi gospodarnejše ravnanje s časom. Tako pridobljeni čas lahko izkoristimo za obravnavo ali utrjevanje znanja. Povezovanje z drugimi predmetnimi področji je lahko tudi pri dnevih dejavnosti, interesnih dejavnostih in v delu razširjenega osnovnošolskega programa, kot je šola v naravi. Medpredmetne povezave naj bodo smiselne in so prepuščene avtonomni izbiri učitelja. 5.3 Individualizacija in diferenciacija Prilagajanje pouka posameznemu učencu je potrebno v vseh fazah, tako v fazah načrtovanja, organizacije in izvedbe kot tudi v procesu preverjanja in ocenjevanja znanja. Pri tem je treba upoštevati posebne potrebe in druge značilnosti učencev v prilagojenem programu z NIS. Pogosto se srečujemo z učenci priseljenci ali pa z učenci, pri katerih se težave in/ali motnje sopojavljajo, kar terja dodatne prilagoditve. Vsi učenci v prilagojenem programu z NIS imajo individualiziran program, v katerem strokovna skupina šole vse posebnosti učencev upošteva in na podlagi tega individualizira in diferencira delo. Učitelj tehnike in tehnologije individualizira in diferencira delo z učenci tako, da upošteva njihova šibka in močna področja ter interese. Spremlja napredek vsakega posameznega učenca z namenom, da se razvijejo njegove optimalne zmožnosti. Posebej pozoren je na motorični razvoj učenca, njegovo socialno in čustveno odzivanje in morebitni razvoj poklicnih interesov na področju tehnike in tehnologije. V skladu z opažanji lahko še intenzivneje individualizira delo z učencem in strokovni skupini sporoča svoje ugotovitve, ki lahko vplivajo na pomembna področja učenčevega celostnega razvoja, na primer na njegovo socialno vključenost, samostojnost, samopodobo, samozavest, poklicno usmerjanje. 5.4 Preverjanje in ocenjevanje znanja Preverjanje in ocenjevanje izvajamo skladno s pravilnikom, ki ureja ocenjevanje znanja. Učitelj ob ocenjevanju ugotavlja, v koliki meri učenec dosega standarde znanj oziroma minimalne standarde znanja iz učnega načrta. Minimalni standardi znanja so označeni z ležečim tiskom. 71 Vrednotenje in ocenjevanje učenčevega dela vpliva na njegovo ravnanje pri pouku in učenju. Z oceno opišemo učenčevo znanje in spretnosti, ki se izražajo kot:  govorno, pisno in grafično sporazumevanje ter delo po navodilih,  proučevanje in preizkušanje,  sprejemanje odločitev, načrtovanje, iskanje informacij in reševanje problemov,  uporaba opreme in orodja ter telesna koordinacija,  poznavanje in razumevanje ter  vrednotenje izdelka, dela, ekonomsko in ekološko vrednotenje. Pri ocenjevanju iščemo predvsem močna področja učencev. Znanja in spretnosti ocenjujemo na podlagi procesa dela, izdelka in vsebinskega znanja. Teoretične vsebine lahko ovrednotimo ob učenčevi ustni predstavitvi projektne naloge, izdelka, konstrukcije ipd. Med rezultate dela uvrščamo izdelke, konstrukcije, tehnično in tehnološko dokumentacijo, poročilo, plakat ipd. Pri izdelanem predmetu ne ocenjujemo estetskega videza, ocenimo lahko samo posamezne elemente, ki vplivajo na estetski videz (npr. poravnanost robov, nanos lepila, površinska obdelava). Končna ocena naj bo preplet vseh elementov (znanja, procesa dela in rezultatov dela). Za preverjanje in ocenjevanje znanja naj učitelj za vsak kriterij (standard znanja) izdela opisnike, s katerimi bo določil stopnjo učenčevega znanja. S standardi znanja in opisniki morajo biti učenci seznanjeni na začetku učnega sklopa. Pred ocenjevanjem mora učitelj opraviti preverjanje znanja in pri tem dati ustrezno povratno informacijo o trenutnem učenčevem znanju. Ocenimo lahko samo znanje in veščine, ki smo jih predhodno preverili in utrdili, da ga učenec obvlada vsaj na ravni minimalnih standardov znanja. Pri ocenjevanju znanja uporabimo raznolike načine ocenjevanje znanja. Uporabimo tiste, s katerimi lahko ocenimo doseganje tistih standardov znanja, ki so ključnega pomena pri predmetu. Temeljno načelo vrednotenja in ocenjevanja naj bo: učencu je treba omogočiti osebni uspeh in doživljanje zadovoljstva ob uspehu. 5.5 Digitalna tehnologija Digitalne veščine učenci pridobivajo z uporabo digitalne tehnologije pri učenju. V pouk vključujemo dejavnosti za pridobitev digitalnih veščin na naslednje načine: upravljanje z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, upravljanje z digitalnimi vsebinami, iskanje in selekcioniranje informacij, digitalno komuniciranje in sodelovanje, deljenje podatkov in digitalnih vsebin z drugimi. Zelo pomembna je izbira digitalnega orodja, ki ga izbiramo glede na vsebino, cilje in namene učenja. Učenci lahko ustvarjajo lastne digitalne vsebine in pri tem upoštevajo vsa pravila objave. Pri tehniki in tehnologiji je zelo smiselna raba digitalnih tehnologij na področju 3D modeliranja, risanja tehničnih risb, pri izračunih ekonomske vrednosti izdelkov, simulacijah tehniških sredstev in iskanju informacij s področja teoretičnih vsebin predmeta. Učitelj lahko sodeluje z učenci tudi prek spletne učilnice. Digitalno tehnologijo naj smiselno uporabi takrat, ko razvija določene kompetence, prihrani čas, omogoči varnejši oziroma nazornejši pogled v delovanje stroja, sledi modernim trendom itd. Vsekakor pa ni smiselno v celoti zamenjati digitalnih tehnologij na račun razvijanja ročnih spretnosti. 72 ZNANJA IZVAJALCEV PREDMET IZVAJALEC ZNANJA Znanja s področij visokošolskega Tehnika in tehnologija Učitelj izobraževanja defektologije ali specialne in rehabilitacijske pedagogike Znanja s področij visokošolskega izobraževanja:  defektologije ali specialne in Tehnika in tehnologija rehabilitacijske Tretje vzgojno- Učitelj pedagogike izobraževalno obdobje  tehnike  proizvodno-tehnične vzgoje  elektrotehnike  strojništva  lesarstva 73