SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo ..Učiteljskega društva za slovenski Šim."
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi lij Za oznanila se plačuje od navadne vor-uoli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stice, če se natisne enkrat 10 kr., dvakrat lctai 1 gld. GO kr.	II!	14 kr., trikrat 18 kr.
DoplNe sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Stnjer.w
Štev. ‘22. V Mariboru ‘20. novembra 1875. Letnik III.
Prva deželna učiteljska konferenca v Gorici.
(Spisal Antonij Leban-Mozirski.)
»Pas ABC des Schulmcisters ist wiclitigcr, als das Bajonet des Soldaton.“ Brougham.
Dnč 12. t. m. popoldne ob 2. uri so se zbrali učitelji v sobi c. kr. vadnice.
Predsednik, gospod Klodič, še enkrat pozdravlja učitelje, ter jih prosi ustrajno delati zato, da rešijo nalogo, za kojo so jih tovariši volili. — Na to so volili zapisnikarja. Po oddanih glasih je bil enoglasno izvoljen g. Dominko, učitelj na priprav-ljcuici v Kobaridu. Zapisnik se je moral nemško pisati, ker sc bode vladi predlagal.
Poslanci v deželno učit. konferencijo so sledeči gospodje učitelji: Cvek, nadučitelj v Sežani^ in Praprotnik, učitelj na Krasu, zastopata kraške učitelje. Sirca, nadučitelj v Cirknem in Dominko, nadučitelj na pripravnici v Kobaridu, za tominski okraj. Jug, nadučitelj v Solkanu in Komavec, učitelj v St. Au-drežu, za goriški okraj. Pich, nadučitelj na pripravnici v Ronchi in Makorig, učitelj v Muši, za Furlanijo. Goljevšček, vadniški učitelj v Gorici in Cej, učitelj na mestni šoli v Gorici, za Gorico. Gospod Goljevšček nij bil navzoč, ker je odrinil za ravnatelja na avstrijsko meščausko šolo v Carigrad, baš tako tudi gospod Makoriča ni bilo, ker je pri vojaških vajah. Navzoči so bili tudi gospod Rajakovič, ravnatelj c. k. preparandije, c. k. okraj, nadzornik Vodopivec, Žnidarčič in Culot. Mej raznimi gospodi dež. šol. sveta bilo je tudi lepo število profesorjev in učiteljev, kateri so se tudi kot — poslušalci seje udeležili. —
Gospod predsednik Klodič je imenoval za svojega namestnika g. Rajakoviča. — Potem je sledila volitev v stalni odbor. Nadzornik gradiščanskega okraja, gospod Culot prosi za besedo, ter pravi, da se lahko tudi nadzorniki volijo v stalni odbor, ne
22
samo učitelji. — G. vodja Rajakovič meni, da to ni res; da mora odbor obstati iz samih učiteljev, ter čita dotični paragraf iz postave. Gospod dež. nadzornik Klodič pojasnujc dotični paragraf, in pravi, da je paragraf dvoumen, a da se je kaj tacega pripetilo tudi na Štirskem pri dež. učit. kouferenciji, a da so bili tudi nadzorniki voljeni v odbor. — Sledila je potem volitev in voljeni so gg.: Dominkuš, Pick, Rajakovič in Vodopivec. — Gospod Culot je bil pred volitvijo predlagal, naj se volijo 2 Slovenca in 2 Laha v odbor, kar je bilo tudi sprejeto; na zadnje pa vendar nij tako ostalo kajti Dominko in Vodopivec sta Slovenca, Pich je Lah, g. Rajakovič se je pa izrazil, da mora biti Slovenec in Italijan, kot vodja slovensko-laške vadnice, kar je uzbudilo občni smeh mej navzočimi. —
Na to je prečital g. Dominko paragrafe, dež. učit. konfe-rencijo zadevajoče. Volili so na to komite obstoječ iz gg.: -.Ing, Žnidarčič, Praprotnik, Širca, Culot, Pich in Gej. Ti gospodje so imeli 3 dni odsekove seje o danih zadačah, in volili so referente. — Vprašanja so bila sledeča:
1.	a) Zgledni (normalni) učni črteži.
b) Bi bil v dobi postopanja iz sedanje vravnave ljudskega šolstva v tisto preuravnavo, ktero zgledni učni črteži nameravajo, strokovnjaški sistem v viših razredih ljudske šole primeren ali ne?
c) Kako treba ravnati tednik, oziroma na razdelitveni sistem, kteri se ima po zglednih učnih črtežih določiti in z ozirom na samodelalnost učencev, opirajoča se na ovi sistem? Kaj naj vse tednik obsega?
d) Katerih načel treba držati se, kedar so dajo naloge za dom gledč na direktni, po zglednih učnih črtežih določen podnk, kakor tudi glede na tisto samodelalnost v šoli? —
e) Kakošne učne knjige in kakošne učno pripomočke sploh so najpripravniši za izvrševanje zglednih učnih načrtov in ko bi sc ti, ki jih imamo, ne zdeli pristojni, po lcterih načelih bi bilo treba sestaviti nove učne knjige za vsak predmet. z ozirom na učni jezik, za razne vrste ljudskih šol in za razne učne stopinje. —
Po končauih odsekovih sejah bila je javna seja dne Iti. t,. m., katera seje pričela ob 10. uri dopoldne in trajala z malimi prestauki do polunoči. Poslušalcev je bilo vedno dosta, zlasti učiteljev. O prvi točki „zgledni učni črteži ‘ je referiral g. Žnidarčič, c. k. šolski nadzornik in duhovnik na Tolminskem. Ne bodem obširno poročal, kar seje vse pri tej točki govorilo, poudarjalo in debatiralo, ampak omenim naj glavno stvar o kateri sc jo precej dolga debata sukala: ali naj poduČuje podučitelj, ali nadučitelj — v prvem raz redu? Te debate so se udeležili Culot, Vodopivec, Žnidarčič i" Jug. Culot je dejal, da naj bodo najboljša učiteljska moč — p° njegovem mnenju nadučitelj — v prvem in podučitelj v višjem
razredu, kajti v višjem razredu je treba predavati realije; nadučitelj je pa navadno starejši učitelj, kateri nij prav dobro v realijah podkovan in učenci bi ne napredovali; a podučitelj je navadno mlad, komaj izšolan učit. pripravnik, tedaj za realije v višjem oddelku na pravem mestu. Dalje pravi, da tudi učiteljice niso za višji oddelek, ker so navadno prav slabe v realijah ; poleg tega ne more učiteljica v višjem razredu, kjer so odraščeni otroci, disceplino ohraniti, ter sklepa tako-le: nadučitelj naj bode v prvem, učiteljica v drugem in podučitelj pak v višjem oddelku. G. Vodopivec, c. k. nadzornik je tudi za to in podpira Culotov predlog. A g. Jug in Žnidarčič odločno protestirata zoper to, meneča, da naj bode vedno nadučitelj v višjem, podučitelj ali učiteljica pa v prvem razredu. G. Jug še dodaja, da bi bilo sramotno za vsakega nadučitelja, da bi ne bil toliko podkovan, da bi ne zamogel jih v višjem oddelku predavati, posebno v drugem in tretjem oddelku, ko se realije učijo na podlagi beril. (Prav „ suh ih beril. “ Pis.) G. vodja Rajakovič pravi, da niti prvo, niti drugo odobruje, ampak naj se učitelji pravilno menjajo, da bo vsak učitelj praktičen v vsakem razredu, kajti ako bode podučitelj ali pa nadučitelj vedno v prvem ali kakem drugem razredu, bode vse le mehanično učil in postane s časo ma za kak drug razred čisto nesposoben. (Goethejev izrek: „Die Kunst bleibt Kunst! der sie nicht durchgemacht, der dart' sich keineu Kilustler uennen“ je pač istina. Pis.) G. predsednik Klodič gospodu Rajakoviču pritrjuje. — G. Culot pravi dalje, da naj ne bode za drugo in tretjo leto poseben poduk, kajti v višjem oddelku otroci prav neredno šolo obiskujejo, in pravi dalje, da je sam našel v višjem oddelku po 2 ali 3 učence. —• Tedaj se učitelju ne splača, da bi podučeval le 2 ali 3 učence. (Kaj pa ko ima vadniški učitelj 15 učencev v šoli in vendar 1000 11. plače? Pis.)
G. Rajakovič odgovarja, da prvi in nižji razred moreta imeti poseben poduk, da to tudi postava veleva. G. predsednik potrjuje to in prosi, da, ker sta omenjena dva razreda najvažnejša je jako potrebno, da imata poseben poduk. Tudi prusko ministerstvo za uk in bogočastje je izdalo tak ukaz, da naj bode v prvem in v višjem razredu poseben poduk.
Na to sta brala g. Pičli in g. Žnidarčič referat o prena-redbi učnih načrtov. *
KoneČno predlaga g. Ž. v imenu odseka, naj otroci še le po končanem 7. letu pričnejo v šolo hoditi in naj jo obiskujejo do končanega 14. leta, a s tem pogojem, da naj zadnje 2 leti otroci v hribskih krajih le po zimi v šolo hodijo, ker jiji rabijo stariši poleti doma za delo. — G. Klodič meni, da na btirskem hodijo otroci z 6 in 7 letom samo po zimi v šolo. (V savinjski dolini menim nij taka, morda v goratih krajah Štajerja. Pis.*)
To velja za otroke v Iti. in 14. lotu.	Urcd.
22*
Dalje predlaga g. Ž., da naj se naprosi c. k. dež. šols. svet, da podeli učiteljem, kateri več ko 27 ur na teden učč, remune-racijo; — tudi naj se takim učiteljem remuneracija podeli, kateri bi v drugem, ne obligatnem jeziku, podučevali. (Ali bi ne bilo to za učitelja zapeljivo in bi se ne ugnezdil nemčurski duh mej učence? Pis.) G. Pich čita v italijanskem jeziku svoj referat, ter navede različne pomočke za kazalni nauk, katerih gotovo nij nikoli videl in tudi o njih čital, kajti ko je g. Rajakovič povdarjal, da so najboljši učni pomoček za kazalni nauk podobe od Tempskega in Schreiberja, ter ga nprašal kak razloček je mej onimi podobami, katere on misli in ovimi od Tempskeja in Schreiberja, je ostal na „cedilu.“ — G. Klodič pravi, da imamo prav slaba berila, a da dobomo počasoma nova (Uže dolgo mi kričimo po konfercncijah, a naš glas je le upijočega v puščavi; snov je bila od strokovnjakov uže spisana, a nekateri gospodje v Ljubljani so to zavrgli, češ, da nij dobra — in, čujte! — v „okorni slovenščini11 pisana. Pis.) On meni, da se bode več strokovnjakov za to delo volilo. — Vsak bode spisal snov v enem predmetu. Vso isto snov bode potem eden jezikoslovcev pregledal. Jedro odsekovega predloga je tedaj ta:
1. Strokovnjaki naj napišejo snov za berila za 8razreduo šolo; to snov naj eden jezikoslovcev pregleda, da ostane povsod enakost v izrazih in rabi tehničnih izrazov.
2. Ali naj bode „Abecednik1' spisan po tako znani: .^chreiblesemethode11 brez podob, ali uaj bode pri vsaki novi črki podoba, katera ime prične z črko njenega imena? G. Zni-derčie je za podobe. G. Rajakovič je temu nasproten, češ, da so kake podobe slabe, in preuzročijo pri detci krive predočbe.
Sprejeto s podobami.
3. V berilu naj bode literatura za ljudske šole zastopana. (Dobro, saj ima naša slov. literatura marsikaki list z zlatimi črkami popisan. Pis.)
4. Od četrtega leta (razreda) naprej naj bode slovnica za se predmet.
Sklenila je tudi konferencija naj se v onorazrednicah, v tujem jeziku ne podučuje, na dvorazrednici pa naj se prične še le v 4. razredu. (Dobro, inače bi otroci ne znali uiti euega, uiti drugega jezika. Pis.)
O drugi točki poroča g. Jug v imenu odseka, ter sklepa, da naj bode do petega razreda poduk strokovnjaški itd.
Tretji točki je referent g. Širca in pravi,’ da naj se pismene naloge za dom malo dajč, a iste naj sc dobro izdelajo, g. Rajakovič pravi: da je bolje „wenig aber oft“ tedaj majhne naloge, a te večkrat. — Daije pravi g. Širca, naj se koregiraue naloge prepišejo lepo v posebno knjigo.
O zadnji točki je govoril g. Culot in je sklepal tako-le:
1.	V vsaki šoli naj bode šolski kataster.
2. Imenik vseh za solo ugodnih otrok.
3. Predsednik kraj. šolsk. sveta naj bode župan.
4. Knjige za uboge naj dobijo le tisti učenci, kateri so res ubogi in radi obiskujejo šolo.
5. Duhovniki naj eno ali dve nedelje pred začetkom šolskega leta ljudstvu v cerkvi pridgajo o šoli, ter jih navdušč za šolo. (Izvrstno. Pis.)
6. Nobena tvornica ne sme imeti take fante, katere vsaj po uri na dan šolo ne obiskujejo. G. Klodič pravi, da bodo gotovo naredili tako imenovano „Gewerbegesctzl< in po tej postavi ne bode smel nobeden rokodelec sprejet fanta v rokodelstvo. kateri ne bi odpustnega spričevala imel. (To velja za mestne fante, kaj pa na kmetih. Pis.)
7. Naj služijo ovi vojaki, kateri ne znajo brati, eno leto več radi tega, ker niso šolo obiskovali. Ta predlog je padel, ker ne spada v učit. delokrog. (Saj nismo v državnem zboru. Pisat.) —
S tem je končala seja o polunoči. G. dež. šol. nadzornik se srčno zahvaljuje učiteljem za njih trud in z „živio-“ „eviva-“ klici smo zapustili dvorano.
Konečno naj bode omenjeno še to, naj bi se naši učitelji za prihodnjo sejo bolj pripravili, da bi bili pri seji bolj živahni za blagor narodnega šolstva. Sploh pa moram pohvaliti naše učitelje, da so se posluževali svojega materinega jezika, branili materini jezik, ter tako delali sebi in narodu čast.
Novi učni načrti za enrazredne ljudske šole na Kranjskem.
(Govoril pri okrajni učiteljski konferenci 29. m. m. v Postojni Ivan Grebcnec.)
(Daljo in konec)
Kaj naj storim? Al’ naj so oddahnem, al’ naj popravljam izdelke in naloge učencev, al’ naj se pripravljam za prihodnji dan, al’ naj pišem druge šolske reči, katerih se vedno kaj nahaja, al’ naj pregledujem knjige šolske bukvarnice, za koji obseg sem odgovoren, al’ naj čitarn pedagogične in druge knjigo in časopise, koje so za naš napredek ueobhodno potrebni, al’ naj obdelujem in vredujem v poletnem času šolski vrt itd. ?
In ker učitelji do sedaj še nikakor nismo udje kakega reda v kakem samostanu, pridejo vrh vsega tega še družbinske zadeve in skrbi, katere pri našej pičlej plači gotovo niso maj-heue. — In v četrtek popoldne, ko sem prost, al’ mar morem katerega tovarša obiskati, tor se z njim o tej ali onej šolskej zadeve kaj pogovoriti? Težko. — ln učni načrti določujejo vsakemu predmetu le po pol ure. A če na vrsti je telovadba ali
sadjereja, katera prostora sta malokje tikoma šole, mine mi ’/4 ure in več, predno pridem na dotična mesta, ter vredim otroke. Kje potem poduk, kje sad našega trudopolnega delovanja in žrtve? —
Za boga, na tak način moramo očividno pešati na duhu in telesu. Na tak način vkončati morajo se tudi najkrepkejši učitelji, i kaj še le bolj slabotni in celo učiteljice? A pogledimo te načrte malo dalje. Načrti vrcdujejo otroke po starosti in ne po znanosti in zmožnosti, kar je v popolnem protislovji s pravo pedagogiko.
Vzemimo na pr., da letos vstopi 27 učencev, to je prvo-letnikov v 1 pododdelek, ter računimo, kot navadno, da jih '/s vedno zaostaja. V teku G let bil bi tedaj od teli 27 učencev tak-le napredek:
1. leto v 1. pododdelku 27 učen.
2.	n	it	2.
3.		n	2.
4.	11	rt	1.
5.	n	n	2.
6.		n	2.
		Od	27
27	J)	a	med	njimi	18	dobrih,	9 slabih	
27			n		18	n	9	
27		>?		V	12	n	G	n
		9	prav	slabih				
27		a	med	njimi	i 8	dobrih,	4	slabi
		G	prav	slabih,		9 ničel		
27	J)	a	med	njimi	8 dobrih, 4		: Sli	ubi, G
		pr	av slabih,		9 ničel, ki		še	brati
		ne znajo.						
učencev zvrši mi tedaj tekoma G let le 8 vsakdanjo šolo vsi drugi, i pak zaostanejo, kakor zgoraj omenjeno.
Tak tedaj bil bi sad Gletuega delovanja!
In gledimo, 2. pododdelek in 2. nadocldolek morajo „vsi“ učenci ponavljati. Cemu le to? Ako vdobi mi učenec uže prvo leto v enem oddelku zadosti znanosti, čemu ga potem še 1 leio v istem oddelku pridržati? Ali mar za to, da sc dolgočasi ter nemir povzročuje pa zlati čas trati in veselje do šole in učenja izgubljava? Zakaj ne sme tak učenec, k oj i zvrši nalogo svojo, vstopiti v daljni višji oddelek, kjer vdobiva za svoj duh zopet nove hrano, za kojo je uže itak sposoben?
Ne bilo bi mar v vsakem oziru bol pripravno, da bi učenci, koji so dovršili nalogo svojo, vsako leto vstopili v višji oddelek, ter tako mesto sedanjih G, le 4 lota vsakdanjo šolo obiskovali? Ne bi li potem takem tudi starši otroke priganjali, da bi sc tudi doma učili, ter jim prej kaj doma pomagati mogli? Gotovo, prav gotovo.
A pogledimo malo učečo so mladino.
Na več krajih so otroci tako oddaljeni, da imajo po 1 uro in še več hoda v šolo. Oni morajo tedaj uže ob 7. in še prej v šolo. O tem času pa je po zimi še tema in najhujši mraz. Celih G ur morajo potem v šoli mirno sedeti, pazljivo poslušati ali izdelovati, kar so jim pač ukaže in od 4.—5. ure popoldne
prilezejo zopet domu. O poldne prosti so po eno uro, da po-jedb košček kruha tisti, kateri ga imajo — kajti znano je, da v več krajih so kmetje tako revni, da le o velicih praznikih pekb kruli kateri ga pa nimajo, delajo se jim pajčevine po trebuhu, ter milo gledajo tovarše bolj premožnih staršev, ki jedo vsak svoj košček kruha ali kako suho hruško.
Da, v mestih je to vse drugače. Tam so otroci dobro oblečeni, najedo se do sitega prodno gredo v šolo, potem o poldne in bog vč še kolikokrat. Al’ na kmetih povžil je marsikteri preduo je šel od doma malo kislega zelja ali repe, v katerem najdel se je kak fižol itd. ter je ob tern gladen, da se skoz njega vidi in v uajhujšem zimskem mrazu komaj na pol oblečen ob
4.	ali 5 uri domu prileze. In doma čakati mora večerje ali pa zavžiti mrzlo jed, ki se mu je morda o poludne pustila. In tak revček naj se sedaj doma uči in ponavlja, kar se je v šoli učil, ali pa izdeluje, kar se mu je ukazalo?! No, če imel bi še svojo sobico, bi sem ter tjc malo šlo, a pogledimo zimski večer v kmečko hišo. Na mizi brli stara leščerba, ali pa mesto te stara ženica na klopi pri peči terske žge, ter črne ogorke v škaf otrinja. Krog peči sedč ženke, ter med govorjenjem in smehom vrte cvileči kolovrat. Možki krog zopet svoje burke vganja in mali otroci v zapečku ali na peči po svoje muzicirajo". Ali se more v takih okolščinah otrok doma kaj učiti? Gotovo ne. Ali pak morajo učenci sedanjim tirjatvam uže s tem zadostovati, kar se v šoli nauče? Ne. A Če pride nadzornik v šolo in otroci dovolj znali ne bodo, kdo bo kriv?
Učitelj, ubogi učitelj odgovoren bo za vse iu postava, ta neizpeljiva in nepraktična postava, ta bo vedno dobra in popolnem nedolžna.
In če pogledamo našega kmeta, bo li mar on sedaj rad otroke v šolo pošiljal? Ne. Zuano je dovolj, kako ubogi kmet težko pričakuje, da mu otroci vsaj toliko vzrastejo, da morejo manjše otroke varovati, živino pasti, itd. (Da, v mestih so starši veseli, da se otrok znebijo.) Al sedaj kdo bode ta posel opravljal, ko njegovih 6—12 let starih otrok, skoro bi rekel, od zore do mraka, doma ne bode? Ali naj si preskrbi pestruo in pastirja? No, bi dobro bilo, a kje jih dobiti, ko morajo vsi taki otroci v šolo, in kje dobiti njim plačilo?
S čim sc bodo potem takem kmet preživel, s Čim plačeval ogromne davke, s čim sploh preskrbel družino svojo?
Bode sc li v tem slučaji blagostanje kmetovalca kot sploh države s takimi pretiranimi zahtevami kaj zboljšalo? O ne, tem več smo vsled teh načertov preobloženi preveč učitelji, učenci in starši, ter vsled tega šolstvo nikakor napredovalo ne bo, tem več bolj iu bolj hiraralo — šlo bo rakovo pot — saj uže pregovor pravi, da se preveč napeta struna vtrga.
Opiraje se na ravno povedano, moramo učitelji vsaj en dan v tednu prosti biti, predlagam sledeče:
Ponavljevalna šola naj se popolnem opusti, ter mesto nje 12—141etna mladina le ob nedeljah po 2 uri pa celo šolsko leto podučuje. — (Več drugih pričetih člankov končamo še le prihodnjič.)
Dopisi.
Iz Šturije pri Vipavi dne 25. oktobra 1875.*) Učitelji Postojnskega okraja imeli smo dne 29. septembra t. 1. v Postojni učiteljsko konferencijo s sledečim dnevnim redom:
1) Volitev predsednikovega namestnika in dveh zapisnikarjev.
2) Poročilo predsednikovo če/, to, kar jo opazil v šolskem letu 1874/5 pri nadzorovanji ljudskih šol v Postojnskem okraju.
3) Kako naj učitelj pozornost učencev v šoli budi in ohrani?
4) Kako naj so podučuje v risanji, da bode imela ljudska šola v njem kak vspoh ali korist?
5) Kateri učni predmeti se morejo v spodnjem, — kateri pa v zgornjem razredu ljudsko šolo s podukom v branji združevati? —
6) Kako naj učitolj šolsko poslopje in njemu v varstvo izročene učne pripomočke škodo varuje? —
7) Prosti nasveti soudeložiteljev učiteljske konforencije in čitanje morebitnih pismenih referatov taistih v šolskih zadevah.
8) Poročilo predsednika in blagajničarja o stanu okrajno učiteljsko bukvarnice; — volitev odbora za pregledovanje bukvarničnih računov.
9) Volitev enega zastopnika učiteljskega stanu v c. kr. okrajni šolski svet.
10) Volitev stalnega odbora za šolsko leto 1875/6.
Obravnavo.
Zborovanje prično gosp. okrajni nadzornik Dragotin Demšar kot predsednik s prijaznim pozdravom navzočim učiteljem, katerih se je k tej konfcronciji 25 zbralo.
Pričetek zborovanja bil je okoli poluonajste uro predpoldnevom, kateri čas jo večina učiteljev na kraj zborovanja došla.
Pri zborovanji bil jo naš, za šolo vodno skorbtio vneti e. kr. okrajni glavar, gospod Anton Globočnik vos čas navzočen.
Pri pervi točki dnevnega reda poroča gospod predsednik o tem, kar je pri nadzorovanji šol v preteklem šolskem letu zapazil. Njegovo precej obširno poročilo glasilo se je sploh prav povoljuo, kor šolsko obiskovanje se je v primeru s poprojšnimi loti zdatno zboljšalo, dasiravno jo bilo več šol brez učitoljov.
Učenci so so v šolskem lotu 1874/5 skoraj na vseh šolah večinoma v vseh predmetih, katero nova šolska postava predpisuje, z dobrim vspohom podučovali.
Po nekaterih šolah bilo je šolsko obiskovanjo v naj boljšem redu.
*) Kadi pomanjkanje prostora malo zakasnil.
Urod.
Poroča, da je za Zemon-Vrbovo neobhodno in nujno potrebno stalno ljudsko šolo v postavnem smislu osnovati.
K sklepu svojega govora opominja še gospode učitelje, da naj mu na prašanja v šolskih zadevah stavljena, — vselej kolikor mogoče nujno in temeljito odgovarjajo, da bode mogel tako svoja sporočila vselej broz ovir in zadržkov o pravom času višjim šolskim gosposkam predlagati.
Pri drugi točki voli gospod predsednik za svojega namestnika gospoda Franjo Meroina-ta.
Kot zapisnikarja volita so od skupščino gospoda J. Adlešič in M-Kant enoglasno.
O tretji točki pri pervem prašanji referira gospod Rozman prav dobro. Ves svoj govor opira na glavna metodična vodila. Ne s palico, krikom, zmirjanjem itd. naj učitelj budi pozornost učencev pri poduku( nego z ljubeznijo, s katero naj jo skuša tudi ohraniti in utrditi. Kar mir med otroci zadeva — naj ne bodo učitelj preveč ekstremen, ker skušnja uči, da so ravno nemirneži čestokratov navadno bolj pazljivi, nego oni, ki se držč kot namalani svetniki. Dalje povdarja, da je nazorni nauk edon najboljših pripomočkov pozornost pri učencih buditi in jo ohraniti. Učitelj naj vsak dan vse učence, ako je le mogoče, o vsem izprašuje, kar jim je ravno razlagal, — toda ne po versti, nego v mešanem redu; — veči nemirneže tudi po večkrat.
Njegov daljui govor povdaija, kako naj učitelj pri posameznih predmetih pozornost učencev budi. Učiteljeva razlaganja naj bodo kratka, temeljita in mikavna, toraj otroškemu umu lohko umljiva. Pri obravnavah berilnih sestavkov nasvetuje analitično-sintetično metodo. Za računstvo naj jemlje učitelj primerne naloge iz domačega življenja, — a pri malih učencih colo iz njih okrožja. Jezikoslovje naj bode v spodnjem razredu le praktično, a v zgornjem praktično-tooretično. Sploh pa naj bodo učitelj za predmet, katorega ravno obravnava, popolnoma vnet. Prava ljubezen učiteljeva za stvar budi gotovo pri učencih pozornost in jo noovergljivo tudi ohrani. Ves govor so od skupščine povoljno brez debate odobri.
O četcrti točki pri drugem vprašanji poroča gospod Pernč. Njegov govor se glasi:
„Že lanska učiteljska skupščina je imela ta predmet (risanje) v razgovoru. Odobrila se je takrat metoda na podlagi „Kopšičevih stigmo-grafičnih“ risank. Tildi so je sklepalo o tem, kako naj se obseg omenjenih sešitkov na posamezne razrede in oddelke štiri-, dvo- in enorazrednih ljudskih šol razdeli.
Kar smo vlani za dobro spoznali in sprejeli, upati je, da letos—stig-inografična metoda v risanji — ako se kaj boljšega ne nasvetuje — svoje poterdilo najde.
Namen, kojega postava od 20. avgusta 1870. lota ljudskim šolam podaja, ima v zadevi risanja nalog, oko in roko nčencev vaditi, učence k zapopadku in razločitvi oblik in mero napeljevati, — to je užc glavni povod, kako bi so smoter risarskega poduka v prid ljudske šolo dosegel.
Dosedaj smo imeli navado „Kopšiča“ rabiti, kakoršen je; on nam poda svoj sešitek in učencem bi se reklo: Risajte, saj obliko imate pred saboj!
A po tem načinu se ne bode dosegel postavno zaželjeni smoter ovega predmeta.
Kakor pisanje, tako i risanje nema v predstavi oblik, katere učenec v svojem zvezku v porabo najde, zadostnega gotovega poduka.
Pismenka (čorka), katero učitelj na tabli dostojno razlaga, najde gotovo urednejšega posnemanja pri učencih, kakor najboljše predpisjo v tako zvanih „priviligiranih tekali11. Ravno tako se godi z risanjem. Učitelj, ki bodo obliko na tablo narisal, jo vsestransko razjasnjeval, bo imol pre-pričalno zavest, da njegovo početje pri učencih dobrodejnega posnemanja najde. —
Pri tej priliki vadi se oko enakomerno v primerjalnej daljavi.
Obl.ka naj bode v vedno enaki kvadratni raztegi. Treba je, da se učencem zaukaže Imeti kaka dva decimetra dolgo ravnilo — in če toga pri vseh mogoče nij — vsaj iz papirja zloženi pripomoček, ki jej bo vadil premeriti vsako obliko v vedno enačeni kvadratu.
S tem so prav za prav oko vadi naravno, v življenje vpeljano mere. Kaj pomaga razkladati: Meter ima 10 decimetrov itd., nko se učenec dejansko mere ne privadi, se je tudi pri risanji dejansko ne uči V —
Da pa tudi roka no zaostane, jo treba joj pripomoček preskerbeti. Ravnilo naj jej bo začetkom sredstvo; — saj taisti, ki so z ravnilom dosti opraviti imeli, so se tudi navadili pošteno črto pozneje prosto napraviti.
Da bi učenci precej mahoma znali ravno črto s prosto roko vleči — toga si pri risanji vendar ne bodo nijeden nadejal. In, da so tudi stigmografiške pike blizo druga druge, so prepogostokrat zgodi, da so še predaleč, ako so risanska dela učencev pregledujejo.
Ceniti mora se sleherni pripomoček, kateri težavo z lohkoto tiado-mestuju.
Da se pa stigrnografiška metoda po navedenem načelu izgotovi, mora tudi učitelj svoje sredstvo, to je — stiginografično tablo imeti. Tako tablo si vsaka šola, posebno sedaj, ko so šolski proračuni jako ugodni, lehko za male stroške omisli.
Se vč da morajo stigmografiške kvadratne pike v taki primeri biti, kakor so v navadnih risanskih zvezkih.
Mar ne bode potem učitelj z lohkoto in veseljem risal in razkladal všečno in učencem primerno obliko? —
Koliko več vesolja za risanje bode sc zbudilo pri učencu, ko bodo videl svojega učitelja marljivo vleči črte od pike do pike, narojati kote, sestavljati oblike, katerih se učenec semtertja spominja, da jili je tu ali tam nže opazil in videl. Primerjal bo v spominu enakost in različnost med tem in onem, — vse ga bodo zanimalo. Tako vajo vzbujajo mlademu učencu živost duha, predstavljajo mu mnogo stvari, na katere bi sicer opazovaje še mislil ne bil. Učitelj bode pa priliko imel po tem načinu mlade talente opazovati; marsikak učenec dobil bodo nagon za prihodnjega zidarja, tesarja, mizarja, malarja itd., ki bode, kot izučen pomočnik — dovršeni mojstor — svoja dola lično in z vspehora izvrševal.
Ali so risanke s predstavo oblik noobhodno pri tem poduku potrebne? — Bi rekel, da ne. — (V tej zadevi je g. Ivan Zarnik v 20. štev.
»Učiteljskega Tovariša" od 15. oktobra t. 1. ne popolnoma poročal. Pisat.) Zadostil bi zvezek s čistimi pikami. Marsikateri učitelj, ki je risanja popolnoma zmožen, bi morda želel, da bi so ta ali ona oblika iz predstav izpustila in bi on kako drugo po svoji previdnosti bolj praktično si nadomestil. Saj na tem ni ležeče, ako učenec vse predstavljene oblike, ki se v zvezkih nahajajo, risa, — s tem še ne bode izgotovljen risar, ravno tako ne, kakor da bi tisti, kateri vso „Pokorni-jevo“ pisanke izpise — liže dovršen krasopisec mogel biti.
Učitelj naj toraj individuelno po svojoj razumnosti na podlagi apro-biranih metodičnih vzorov pri tem poduku postopa, da doseže žaželjeni smoter v svoje veselje, v prid ljudske sole, naroda in države.
Zatoraj nasvetujem v preudarek:
1) Učitelj naj kaže in razjasnjuje risarske oblike pervotno na pripravni stigmografiški šolski tabli.
‘2) Učenci naj se poslužujejo stigmografiških risank brez predstav s prjpomočjo metričnega merila.
3)	Pri tem poduku naj se posebno ozir jemlje na geometrične vzore dejanskega življenja.
Gospod poročevalec je pravi terain zvolil, kajti njegov govor z nasveti vred bil je enoglasno odobren in sprejet.
O peti točki poroča gospod M. Zarnik. Njegov referat glasi se, kakor sledi: »Abecednik* in »Berilo* ste knjigi, kateri se po pravici smete imenovati »universalloksikon* ljudske šole, kajti na podlagi teh knjig so ne uči samo čitanje in jezikoslovni nauk, nego učč se tudi vse realije, katero zahtevajo novi učni črteži. — V spodnjih razredih 8e učenci vadijo pisajc brati. Kar pišejo, to bero, in nasprotno — kar bero, to tudi pišejo. Pisanje in čitanje si tii vzajemno roko podajata. Ker se »slovnica* v spodnjih razredih sama za-so teoretično ne uči, je tedaj potrebno, da se z »Abecednikom* in »Berilom* tudi družijo oblikoslovne jezikove vajo. To pa se doseže, ako učenec trdno ohrani v glavi besedne oblike, katere mu v borilnih vajah pridejo na vrsto. Tukaj pa se je treba prizadevati in na to delati, da se učenčevi opazovalni dar ostri, misli bistrijo tor spomin krepča. .Sicer se v teh razredih vse, kar učenec čita ali piše, poočitajo z nazornim podukom, kateri vselej sledi za berilnimi in pisnimi vajami. V soglasji s kazalnim podukom se posebno obdeljnjejo realije. Učitelj na deželi naj se pri tacih prilikah s posebnim pozorom bavi s tistimi naravnimi stvarmi, katere se tičejo kmetovanja; nasprotno naj pelje učitelj v mestu učenca na podlagi »Berila* do najbolj razširjenih naravnih prirodnin. Obdelovaje naravoznanske spise v »Abecedniku* in »Berilu* razjasnjujejo naj so otrokom najbolj navadni naravni prikazki. — Pove naj se, kako se voda po naravnih zakonih v sopar spremenja da se iz tega sopara nareja v ozračji megla in oblaki, iz katorih roslja rodovitni, dobrodejni dež; časih se vsiplje pa tudi toča in sneg. Pove naj so učencem, kako nastane rosa in slana. Dalje naj se jim pove, da iz vlažne zemlje pulite plinovi, kateri so v zraku vnemajo, ter sem in tja švigajo, kakor svitlo lučice. Kazloži naj so učencem, kako nastane blisk, grom in mavrica.
Daljo naj se opozorujejo otroci, da ima sopar v mnotno napravljenih cevih v hlaponih in parnih strojih velikansko moč, da je pod zemeljsko skorijo še obilo zakladov skritih, — in da se iz sredine in globine zemljo dvigujejo plameni iz žrelov ognjenikov. Omenja naj so učencem tudi kaj o berzojavu. Pri razlaganju naravoslovja ima učitelj prilike dovolj, da trebi izmej ndroda ali ljudstva vražo in prazno vere. Dalje naj so kažejo učencem tudi evotieo in drugo rastlino, ter so jim pove, da so no-katore mej njimi hudo strupene, a v mnogoterih boleznih prav koristno zdravilo. —
V višjih razredih je „BeriIo“ v prvej vrsti podlaga in središčo jezikoslovja. Kar je telo ali prikazen v naravi za prirodopisni nauk, to je „Berilo“ v višjih razredih za jezikoslovno razvijanje. Slovnična pravila in njih razumevanje mora učenec vsled umnega napeljevanja učiteljevega sam najti, kajti tako jo „Berilo“ zares podlaga čvrstemu in obrazujočemu jezikoslovnemu poduku. Vrh tega se v višjih razredih z branjem obde-ljujejo tudi rcalije, t. j. prirodopisje, naravoznanstvo, zemljepisje in zgodovina. —■
Gledč na vse to in opiraje se na nove učne čerteže stavim tedaj sledeči predlog:
Okrajna učiteljska skupščina izreka:
V spodnjih razredih se s čitanjom strinja pisanje in kazalni poduk oziraje se po mogočnosti na realije, — v višjih pa jezikoslovje in roalije.
Se soglasno brezdebato odobri in sprejme.
(Dalje in konec prih.)
Iz Središča. (Šolsko poročilo narodne šole o lotu 1875.) Podučevalo je na našej trirazrednej ljudskej šoli pet učiteljev in sicer: trije so podučevali posvetne predmete, a dva veronauk. Ilazen tega jo še podučevala nadučiteljeva sopruga dekleta drugega in tretjega razreda o ročnih delih. Dečki drugega in tretjega razreda podučevali so se tudi v sadjoreji in sicer v zimskem času teoretično v učilnici in v poletju praktično v šolskej drevesnici. Za drevesnico je darovala vrla in šoli prijazna občina Središka precej velik kos pašnika, katerega jo dala lepo z latvami obiti in zemljo dobro prekopati. V komaj tri leta starej drevesnici se naluya čez 1500 jabolčnih in hrušovih, eno-, dve- iu triletnih /. t h v'a • r drevosc in med tomi čez sto že požiatuenih. Šolsko	leto seje začelo 3.
vffibiV	Hstopada p. I. s sveto mošorfjji	zahlavuu. posilijo.	Uk se je pričel o zim-
skem času o 9, uri, v pomtnem o 8. uri dopoldan. Popoldan pa skozi js *r\£-v 5 ^oio ieto o 1. uri. Šolska mladina jo hodila vsak teden od 1. vel. travna iv--*. >' *	začenši dvakrat, k sv. moši.	Podučevalo so je	v	slovenskem jeziku;
, ....	nemščina je bila lo predmet.	Ta se je začela	v	tretjem šolskem letu
in to vsled sklepa krajnega šol. sveta dne 12. vol. travna 1874, št. 25. Med letom jo krajni šolski nadzornik g. A. Zanjkovič trikrat nadzoroval posamezne razrede. Obiskal je šolo tudi kraj. š. prvoseduik g. K. Vonigorliolz, kateri jo zavoljo zaslug pri šolskem delovanji in sploh kot pospešitelj šolskega napredka dobil od okrajnega šolskega sveta dne 26. sušca 1875, štev. 50. pohvalno pismo. Med letom so imeli učitelji tudi svojo lokalne konference. Za šolo ugodnih otrok je bilo 352, od teh jih
je obiskovalo šolo 249 in sicer prvi razrod 117, drugi	81	in	tretji	51.
Nekateri so obiskovali tudi iz Presike na Medjimurskera.
V dveh letih nam jo pokosila nemila smrt tri	ude krajnega	šolsk.
sveta	iu sicer: č. g. Jož.	Vrbnjaka, župnika, Janeza	Terstenjaka in	And.
Praprotnika. Male spremembe nam protijo sedaj za naš šolski okraj. Deželni šolski	svet v Gradcu jo	namreč sklenil dne 7. vel.	srp. 1874 štev.	6546,
da se	nam izšola občina	Šalovee v šolo na Holm.	Dotična občina	je še
o pravem času rekurirala pri dežel. šol. svetu; a kako	ta	tam ukreniti
misli, no vemo, ker nijsmo še dobili niti od ene niti od	druge	strani	ka-
kega poročila.
Vsekako pa bodo imeli mali otročiči v šolo na Holm jako slabo pot, saj v zimskem času. Ukaželna mladina Šalovska ima prekoračiti tri potoke, preko katerih peljajo le slabe bervi in sicer tako nizke, da bode treba o zimskem času in v času deževja večkrat mladež v lahkih čolničkih prevaževati. V svojo domačo ljudsko šolo pa hodijo po lepej poti, katera peija popotnika od Sredmča Č3z sv. Miklavž, ljutomersko gorice v Ljutomer. Središče, dne 23. vinotoka 1875. Štefan Kovačič, nadučitelj.
(Za več dopisov nam je prostora zmanjkalo.)
Šolske novice i« drobtine.
(Iz štajerskega deželnega šoskega sveta). V seji 30. sept. se je več volitev učiteljskih zastopnikov v okrajne šolske svete poterdilo in dovolila nova učiteljska mesta za ročna dela na narodnih šolah v Konjicah, Siovonski Bistrici in pri sv. Jurji na južni žoleznici. Na znanje se jo vzelo poročilo o nadzorovanji šol v okraji Friedberg in Slovenska Bistrica, ter se določile potrebne naredbe o tein. V seji 7. oktobra so je tudi več volitev učiteljskih zastopnikov poterdilo in dovolilo več službenih doklad iu pokojnin udovam. V seji 14. oktobra se je vsled' nekega slučaja, ko je predsednik krajnega šolskega sveta brez položenja računa odstopil, določilo, da mora vsak ud krajnega šolskega sveta pri svojem postavnem izstopu iz korporacije svojo dolžnost storiti, t. j. izročiti akte, blagajnico, račune, pobotnice itd. Ako krajni šolski svet spolnovanje takih dolžnosti od strani odstopivšega uda pripozna, oberue naj se za pomoč na politično gosposko. — Na vprašanje, ali naj otroci, stanujoči zunaj štajerske meje, pa obiskujoči štajerske šolo, šolnino plačujejo, odgovorilo se je negativno z ozirom na postavo, ki pripoveduje pobiranje šolnine na Štajerskem. — Osnovanje privatnih kmetijskih kurzov na Laškem, v Terbovljali in Hrastniku so dovoli. Šolama v Ljutomeru in Lipnici se dovoli 7. učiteljska moč. — V soji 21. oktobra so se po-terdile nekatere volitve učiteljskih zastopnikov v okrajne šolske svete. Poročila o nadzorovanji šol so se vzela na znanje in potrebne naredbe ukrenile. Ivan Brašič imenoval se je učiteljem pri sv. Lorencu pri Prošinu.
(Iz ormužkega okraja) se nam poroča, da tudi volitev nadučitelja, g. Štefana Kovačiča v okrajni šolski svet ni potoHena, kakor ni bila poterjena narodnega učitelja, g. Sijanca. Nova volitev bode v kratkem.
(Iz Ljutomera) smo izvedeli, da sl. deželni šolski svet v Gradci ni poterdil volitve nadučitelja, g. Iv. Lapajne v ljutomerski okrajni šolski svet. Zakaj ne? to utegnejo čitatelji našega lista vedeti ali misliti si. Nov zastopnik se bode 1. decembra volil.
(G. Franju Robiču), glavnemu učitelju v Mariboru, je nadzorništvo v okrajih: Maribor (okolica), Slov, Bistrica, sv. Lenart, Cmurok in Radgona — začasno izročeno.
(Kranjska postava), po kateri bodo učiteljice iste plače uživale kakor učitelji, je od cesarja poterjena
(Po novi goriški postavi) bodo učitelji in podučitelji dobivali po 80 gld. odškodnino za stanovanje.
(V ljubljanski okrajni šolski svet) so volili učitelji ‘28. in. ni. g. Fr. Raktelja, mestnega učitelja.
(Imenovanja.) G. I. Kristan, dosedaj učitelj na vinorejski šoli v Slapu in urednik „Kmetovalca“, je imenovan za profesorja za naravoslovje in kmetijstvo na učiteljskem izobraževališču v Kopru. — G. K. je izverstna. pa delalna moč. čestitamo! — Za isto učiteljiščo jo imenovan kot prof. g. Belušič, dosedaj vodja nautične šole v Novogradu in goriški rojak, g. Križnič in na goriško dekliško šolo je imenovana za učiteljico neka gospodična Wallor iz Tirolskega. —
(Iz Kopra.) Na novem učiteljišči jo 115 kandidatov; stanovanja so tako draga, da nij shajati. Velika pomanjkljivost je še pri učiteljskem osobji. vTako so nam poroča.
(Štajerski „Lehrorbund“) bodo predložil deželnemu zboru obširno spomenico, v kateri bode prosil: 1) Da se krajnim šolskim svetom odvzame pravica kaznovanja radi neopravičenih šolskih zamud; ‘2) da ostane imenovanje učiteljev pri okrajnih šolskih svetih; 3) da bode narodno učiteljstvo štajersko dva svoja zastopnika v deželnem šolskem svetu imelo; 4) da so starejim učiteljem, pod prejšnjo šolsko postavo služečim, vsa službena leta pri pokojnini vštevajo; 5) da se tudi učiteljem enoraz-rednic opravilne doklade dajo; G) da sc učitelji brez njih dovoljenja iz službenih ozirov ne prestavljajo, sicer pa le takrat, ako je njih krivda po disciplinarni preiskavi dokazana.
(Mariborsko učiteljsko društvo) zboruje‘2. decembra; vabijo se uljudno vsi udjo.
(Javna zahvala.) V podporo naši besedi v Colji so bili darovali sledeči gospodje v Mariboru ti-le zneske; dr. Dominkuš 5 gld., profesor Robič I gld., Ivan Kastelic ‘2 ghl., Ferk '2 gld., Mikložič ‘2 gld., profesor Valeušak '2 gld., Rapoc 2 gld., Rupnik 1 gld., dr. Habjan i gld., Koser 1 gld., Kodella ‘2 gld., dr. ltadey 2 gld., Majciger 1 gld. in Abram 2 gld. Vsem tem gosp. šolskim prijateljem se izreka najpriseronejša zahvala.
V Ljutomeru 1. novembra 1875.
Odbor „Učiteljskega društva za slovenski Staj er.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Podučiteljska služba v Poličanah (2 r. š.) s 400 (330) in stanovanjem, tor 70 gld. doklade do 25. novembra na kr. š. svet.
Na Kranjskem: Učiteljska služba v Sorici s 400 gld. in stanovanjem do 15. decembra na kr. š. svet.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Iv. Koprivnik (iz Maribora) namostni učitelj na vadnici mariborski; g. Dav. Plan ker (iz Brunna), učitelj v Brozuli pri Mariboru; g. Dav. Jezernik (iz Ruš), podučitelj v kolonijski šoli pri Mariboru; g. L. Tribni k (iz Poličan), podučitelj v Brunndorfu pri Mariboru.
i 3 Podubileljslia služba
ua uaroduej šoli v Konjicah k služnino 480 H., oziroma 400 II. i prostim stanovanjem se razpisuje.
Prositelji zmožni slovenskega i nemškega jezika imajo svoje prošnje potem predstavljene šolske gospodske do 20. listopada t. 1. vložiti pri krajnem šolskem svetovalstvu v Konjicah.
Okrajni šolski svet Konjiški, dnč 23. vinotoka 1875.
Prvosednik: Man* I. r.
J*o tl ui'iteIJs/m služba
na narodnej šoli v Srnarji pri Jelšauah z dohodki 480 fl., oziroma 400 fl. in prostim stanovanjem se razpisuje do konca meseca novembra t. 1.
Prošnje se imajo oposlati krajnemu svetu v Srnarji pri Jelšanab. (St. Marein bei Erlachstein).
Okrajni šolski svet Šmarski, dne 18. oktobra 1875.
2—3	Prvosednik: Hhmm 1. r.
2-3	EMotl uritel,} s/,’a	služba
na narodnej šoli v St. Pavlu poleg Prebolda z dohodki 480 forintov, prostim stanovanjem in kurjavo se razpisuje.
Prositelji zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru i pisavi imajo svoje prošnje potem predstavljene šolske oblasti vposlati do konca\ mesca listopada 1875 krajnemu šolskemu svetovalstvu v St. Pavlu poleg Prebolda.
Okrajni šolski svet Celjski
dnč 11. oktobra 1875.
Predsednik: IlaaH 1. r.
V podpisani kujigarnici in pri vseh bukvarjih se */
dobiva
„Mali prirodopis"
s podobami.
Spisal dr. Netolizcka, poslovenil Lapajne.
Ta knjiga, ki obsega živalstvo, rastlinstvo in rud-ŽH niustvo, je najboljša tega zaderžaja, ter v nemškem j) ginalu že od sl. ministerstva odobrena.
Priporoeuje se narodnim učitel jem iu učencem, SA učiteljskim in šolarskim bukvarnicam, ter vsakemu, po večji izomiki v tej stroki hrepenečemu.
('vini no tir.
rud- (ft ori- (s
2 -JO
Busak-ova & Irrgang-ova m
knjigarnica v Bernu.	A
razstava na
XXVI. skupina.
Priznalna diploma.
1873. Založena dela.
Založba l
Mer-ja j
bukvarja v Bernu,
Ferdinandovo ulice
štev. 3.
razstava na
XII. skupina.
Priznalna n diploma.
Zi> 1873.
p.
in pisnnskc
V založbi podpisano knjigotržnice so prišle vsled izražene želje mnogih gospodov šolskih predstojnikov in učiteljev že v nemškem in češkem jeziku popred izdane načertane pisanke zdaj tudi s slovenskimi napisi na svitlo, in sicer:
Št. 1. Pisanka za nemško lepopisje (9 verst, široko dvoj-nato načertanih.)
Št. 2. Pisanka za slovensko lepopisje (8 verst, široko dvojnato načertanih.)
Št. 3. Pisanka za slovensko pravopisje (12 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka oblika v četverki.)
Št. 4. Pisanka za nemško pravopisje (14 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka četverka.)
Št. 5. Pisanka za pravopisje in spisje (14 verst, s prostimi čertami; visoka četverka.)
Št. 6‘. Računska pisanka (kvadrati, visoka četverka.)
Navedene pisanke, ki so narejene iz dobro limanega papirja, so vpeljane v nemškem in češkem jeziku v muo-gih šolah in zadostujejo v vsakem obziru ukazom slavnih gospodsk, in podpisana knjigoteržnica jo pripravljena, željam p. n. gospodov kupovalcev v vsakem obziru vstrezati.
Cena pisank je za eno rizmo = 240 kosov 2 gld. 80 kr. av. v. netto v gotovem denarji, in posamezne številke se tudi na dalje na ogled pošiljajo.
Tudi je v podpisani zalogi na svitlo prišlo:
Prvi nauk v lepo- in liitropisji. Nemško sestavil in pisal Jožef Pokorny, poslovenil Anton Lčsar. Sešitek 1.—12. k 2 kr. pr. Riess 4 fl. 80 kr. netto 3 11. 15 kr.
Karteln zu Prufungsschriften mit blauen Liuien und Raud-verzierung in 4° a. Briefpapier it 1 kr., 100 St. 75 kr. n.
Lčsar Ant,., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Za gimnazialno, realno, in sploh odraslo mladost. 18G3. 1 fl.
Naročila naj se franko pošiljajo na
Karol illuiker-Jevu založnico in prodajalnico knjig v Bernu (Brtlnn) 6—6	Ferdinandovo ulico št. 3.
Lastništvo „Učiteljsko društvu za slov. Štajer.“
Za urodn. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk ova tiskarna v Mariboru.