CINKARNA PO SPREJETJI! STABILIZACIJSKIH UKREPOV
Pretekli mesec je zvezna skupščina sprejela nove ukrepe za stabilizacijo našega gospodarstva. Ker bodo novi ukrepi nedvomno vplivali na poslovanje sleherne gospodarske organizacije, smo za-prosili direktorja komercialnega sektorja tovariša Vilka Lipuša za krajši razgovor, v katerem nam je povedal, kako se bodo ti ukrepi odražali na poslovanje našega podjetja.
Kaj mislite o devalvaciji dinarja in kako se bo ta odražala na poslovanje Cinkarne?
Devalvacija kakršne koli valute je prašek proti bolečinam gospodarstva, ki brez temeljitih
zdravniških posegov nima daljšega delovanja. Pri rekonstrukciji stavbe gospodarstva je torej treba urediti temelje, da bi takoj nato prešli na druga konso-lidacijska dela. Država se odloči za devalvacijo svoje nacionalne valute zato, da obdrži sorazmerje denarja v obtoku z blagovnimi fondi. V nasprotnem
leto XVIII.
CELJE, 15. FEBRUARJA 1971
Številka 2
KAJ PREDVIDEVA NAŠ LETOŠNJI GOSPODARSKI NAČRT
Osnovna značilnost proizvodnega načrta za leto 1971, ki ga je Cps potrdil na zadnji seji v januarju, je občutno zmanjšanje udeležbe metalurgije v skupni vrednosti proizvodnje celotnega podjetja. Planirana udeležba vrednosti blagovne proizvodnje metalurgije (računano po stalnih cenah) v vrednosti celotne proizvodnje naj bi v letu 1970 znašala 63,1 %; dejansko dosežena proizvodnja v letu 1970 je bila udelež,ena le z 59,3 »/0. Metalurška proizvodnja, planirana za leto 1971 pa je udeležena v vrednosti skupne proizvodnje še z 50,9 %. To velja za metalurgijo kot organizacijsko enoto; v okviru katere predstavljata čisto metalurško dejavnost le še valjarna in proizvodnja cinkovega prahu. Vrednost te proizvodnje pa predstavlja le še 40 % vrednosti celotne proizvodnje Cinkarne, planirane za leto 1971.
Močno bo povečana udeležba grafike od 10,5 °/o v letu 1970 na planiranih 18,4 % v letu 1971, pri čemer je proizvodnja grafike III in IV le delno zajeta.
Udeležba kemičnega obrata III v Mozirju bo povečana od 6,6 odstotka, kolikor je znašala v letu 1970 na 6,9 % po planu za letu 1971. To povečanje predstavljata večja planirana proizvodnja vodotopnih barv in cin-kovih premazov.
Udeležba vrednosti proizvodnje kemičnega obrata I v skupni vrednosti proizvodnje, bo po planu povečana v primerjavi z letom 1970 za 0,3 % na 19,3 %.
Medtem pa bo ostala udelež-
PR0IZV0DNJ4 IN PRODUKTIVNOST V JANUARJI)
Vrednost blagovne proizvodnje, ugotovljena po stalnih cenah. je bila v januarju 1971 za 8,52 % večja od tiste, ki je bila dosežena v decembru preteklega leta in enaka tisti, ki je bila dosežena v istem mesecu leta 1970.
Vendar pa je bil osnovni plan za mesec januar dosežen le s 87.87 °/o, oziroma dvanajstina letnega plana le s 7,17 °/o (100 %> = 8,33 %).
(Nadaljevanje na G. strani)
ba kemičnega obrata II (organska kemija) nespremenjena 4.5 odstotka.
V letošnjem letu se bo vrednost blagovne proizvodnje gibala po naseldnjih indeksih (indeks 1970 = 100): metalurgija 96,98, kemija I 115,19, kemija II 114,46, kemija III 117,35, grafika 196,10; celotno podjetje 113,05.
Planirana proizvodnja cinkovega prahu na New Yersey napravi je manjša od tiste, ki je bila dosežena v letu 1970, ker je za leto 1971 predviden reden remont, ki ga je treba na tej napravi opravljati praviloma vsakih 18 mesecev. Planirana
(Nadaljevanje na G. strani)
primeru bi v državi nastala tako imenovana inflacija, tj. denar bi iz dneva v dan izgubljal svoje vrednost. Sedaj sprejeta devalvacija pri nas, in vsi ukrepi, ki ji bodo neposredno sledili, težijo k stabilizaciji, ki je nasprotje od inflacije.
Gospodarskim organizacijam, ki J.Htajo aktivno zunanjetrgovinsko bilanco, to so taka, ki vrednostno več izvažajo kot pa uvažajo, bo devalvacija prinesla višji dinarski efekt. To se pravi, da se jim bo zaslužek povečal. Vso težo devalvacije pa bodo nosila podjetja, ki več uvažajo, kot pa znaša vrednost njihovega izvoza. Če bo Cinkarna npr. uvozila 20.000 ton cinka, je nujno potrebno, da bo vsaj v tej vrednosti izvozila svoje izdelke. Preden se podjetje odloči za tako visok uvoz, mora brezpogojno imeti kupce oziroma sklenjene pogodbe v višini (vsaj) tega uvoza.
Ali je taka zunanjetrgovinska politika podjetja nujna tudi v normalni, tj. »stabilni« dobi?
Intenci j a države je vedno, da podjetja več izvažajo kot pa u-važajo, zato država predpisuje določene izvozno-uvozne režime, carine, uvozne davščine itd. Potemtakem podjetja, ki uvažajo surovine in polizdelke zaradi nadaljnje in dokončne izdelave, vedno nosijo na svojih ramenih veliko »državno« ali »kupno« breme. Vprašanje je samo, ali lahko to breme in v kakšni meri prenesejo na svoje odjemalce.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Naša nova tovarna titanovega dioksida
Sicer s precejšnjo zamudo, zato pa tem bolj izčrpno tokrat poročamo o izgradnji naše nove tovarne titanovega dioksida. Ideja o proizvodnji titanovega dioksida (TiCU) v Cinkarni datira nazaj v leto 1958, ko smo prvič navezali stike z našim licenčnim partnerjem v Franciji. Vendar kljub vsem prizadevanjem nismo mogli zagotoviti dovolj finančnih sredstev, da bi pričeli gradnjo. Se najbližje smo bili realizaciji leta 1965 takrat, ko je Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino že pristala, da kreditira dinarsko pokritje za devizne izdatke, nikakor pa nismo uspeli zagotoviti dinarskih sredstev za domače storitve.
Nekako deset let po prvih resnejših poizkusih pa smo v naši državi pričeli razmišljati o uvozu tujega kapitala. Cinkarna je na tem področju opravila pionirsko delo s sklenitvijo partnerske pogodbe za izgradnjo tovarne titanovega oksida z vzhod-no-nemškim združenjem proizvajalcev lakov in barv iz Berlina.
Istega leta, to je 1968, je Cinkarna nato podpisala še licenčno pogodbo s tovarno kemičnih izdelkov FPC iz Thanna, eno najbolj znanih evropskih proizvajalk tega plemenitega pigmenta.
Kaj je pravzaprav TiOs? Titanov dioksid je namlajši in hkrati najbolj razširjeni beli pigment. Svoj zmagoviti industrijski razvoj je pričel v tridesetih letih tega stoletja. Z njegovo u-’ vrstitvijo v proizvodni program bo Cinkarna efektno dopolnila svoj asortiman belih pigmentov,
ki ga trenutno sestavljajo lito-pon ter štiri kvalitete cinkovega belila.
In kaj je poleg dolgoletne tradicije v tej industrijski panogi (Nadaljevanje na 3. strani)
Skelet glavne hale novega obrata titanovega dioksida
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ker je s predpisi urejeno, da u-voznik plača blago vnaprej, do inkasa za svoje prodane izdelke pa pride šele po nekaj mesecih, mora angažirati svoja o-bratna sredstva v take uvoze, kar pomeni dodatno finančno obremenitev.
Ali ima Cinkarna dovolj o-bratnih sredstev za uvoz surovin?
Znana je splošna nelikvidnost naših gospodarskih podjetij. Ker nam kupci plačujejo naše dobave z veliko zamudo (tudi po 1 leto in več), nam nenehno primanjkuje obratnih sredstev, torej tudi sredstva za plačilo blaga iz uvoza.
Kako pa potem rešujete ta problem, ko redno prihaja material tudi iz uvoza?
Sodelujemo z nekaterimi velikimi trgovskimi podjetji, ki prevzemajo naše izdelke in za protivrednost le-teh plačujejo naše uvoze. Seveda je tak način samo izhod v sili, saj je naša komerciala sicer sposobna direktno poslovati z dobavitelji in odjemalci. Precejšen izdatek, ki ga moramo plačati za taka po-, sredovanja, je posledica nelikvidnosti celotnega gospodarstva. Če ne bi uporabljali opisanega načina za nabavo določenih surovin, bi v današnjem stanju morali omejiti ali celo ukiniti proizvodnjo. Seveda bi se — preden bi ukinili proizvodnjo — morali odločiti za uslužnostno proizvodnjo, tj. prevzem tujega materiala na predelavo, kjer proizvodov ne bi več prodajali, ampak bi zaračunavali samo tako imenovano »predelavo-«.
Pravijo, da nekatera podjetja uvažajo določeno blago, tu ga konfekcionirajo in s tem dobro zaslužijo. Kako je s takšnim u-vozom?
Taka podjetja ne nosijo bremena uvoznih dajatev, ker jih prevalijo na kupca, ti pa so iz
široke potrošnje, torej izven »začaranega kroga nelikvidnosti«. Kupec iz široke potrošnje plača blago ob nakupu, naj'si bo to z gotovino ali s čekom, ki ga dobi pri banki na posojilo. V vsakem primeru pa proizvajalec-kon-fekcionar prejme denar takoj po prodaji in z njim lahko financira uvoz, ne da bi za to angažiral dragega posrednika in še dražjega financiranja.
Poznamo taka dobrostoječa podjetja, katerih konfekcionira-ne izdelke lahko kupiš v vsaki papirnici in samopostrežni trgovini, in pa taka podjetja, ki »izdelujejo« osebne avtomobile, ki jih ljudje iz široke potrošnje kupujejo za drag denar, vedno pa proti plačilu ob prevzemu.
Vsa ostala industrija, zlasti bazna, ki svoje proizvode prodaja drugim tovarnam za nadaljnjo predelavo, pa lahko pričakuje normalno poslovanje šele po realizaciji vseh stabilizacijskih ukrepov, ki jih prav sedaj na podlagi širokih pooblastil predpisuje zvezni izvršni svet.
Kako bo Cinkarna prebredla težave do prej omenjene normalizacije?
Podjetja, ki vlagajo velika finančna sredstva za nakup surovin (npr. pri nas za cink), v končnem izdelku pa dosegajo relativno majhen zaslužek, bi naj jemala surovine od strank na tako imenovano predelavo. S tem se izognejo velikim težavam pri financiranju nakupa surovin in prihranijo lepe zneske za o-bresti in posredovanja. Namesto da bi se podjetje, ki kupuje surovine, usmerijo na izpopolnitev tehnološkega procesa, na pocenitev proizvodnje, na razširitev proizvodnega programa, na osvajanje tržišča z dobro servisno službo, se izgublja v iskanju finančnih sredstev za kritje nakupov dragih surovin in potaplja v zgubah zaradi visokih o-bresti in dragih posredovalnin.
Pa še druge prednosti so pri podjetjih, ki predelujejo tuje blago. Sedanja stabilizacija ne-
dvomno prinaša gospodarstvu obremenitve. Teh težav pa se izognemo, če surovin ne uvažamo, kjer ne plačamo niti stroškov financiranja, niti carine, niti nas ne boli devalvacija dinarja itd. Ne vem, zakaj iskati najtežjo pot do dosega rezultata, v katerem pa ni nič čistega zaslužka. Menim, da je bolje imeti manjši znesek izvoza, kjer je izkazana samo predelava brez osnovnega materiala, ki pa bo zaradi manjših finančnih obremenitev prinesel vendarle tudi čisti zaslužek. Prepričan sem, da bo tudi Cinkarna prej ali slej uvidela, da je predelava tujega materiala edina rešitev iz krize — pa vse dotlej, dokler ne bo imela na voljo dovolj lastnih
Material s prvega posvetovanja so poslali vsem predsednikom ZM, direktorjem podjetij, osnovnim organizacijam ZK ter vodstvom sindiktaov v podjetjih, ki so jih izbrali; med ta podjetja spada tudi naše. Na njihovo pobudo ter s pristankom direktorja in družbeno političnih organizacij se je naš komite vključil v Akcijo 75, ki pa ima za nas nujno potrebne zamisli.
AKCIJA 75 pomeni sodelovanje mladinskih aktivov iz 75 podjetij iz Slovenije, vendar se je naknadno vključilo še 9 aktivov ZM, da sedaj šteje 84 aktivov in obsega naslednje točke s katerimi naj se aktivi ZM seznanijo:
•	Usposabljanje in izobraževanje mladine (možnosti za izobraževanje)
•	Razvojni načrt podjetja (ali obstoja in za kakšno obdobje; če je v izdelavi, ga je po-
obratnih sredstev za nakup surovin (cinka).
Ali so sedaj že znani vsi ukrepi, ki bi naj uredili gospodarsko poslovanje po novem?
Danes, ko teče ta razgovor (v začetku februarja op. ur.), nam manjkajo še mnogi kazalci za vsakodnevno sprejemanje takih poslovnih odločitev, ki bi šle zanesljivo v korist lastnega podjetja.
Od že objavljenih sprememb me je najbolj razočaralo znižanje izvoznih premij. Ena glavnih intencij stabilizacije je vendar povečanje izvoza. Z zmanjšanjem stimulacije pa gospodarske organizacije svojega izvoza prav gotovo ne bodo povečale.
trebno pospešiti; če ne obstoji, je treba zahtevati, da ga začnejo delati).
•	Samoupravljanje (seznaniti se z vodstvom in načinom u-pravljanja)
•	Kadrovska politika
•	Stanovanjska problematika
•	Telesna kultura in rekreacija.
Seznaniti se z možnostmi za šport in rekreacijo; ali imamo za takšno zvrst udejstvovanja sredstva (počitniški domovi).
Opaziti je namreč, da odstotek zdravih ljudi opada prav zaradi tega, ker se ne ukvarjajo s športom skratka, po delu se ne rekreirajo.
•	Mladi v sindikatu — razgovor z vodstvom sindikata in kako le-to gleda na mlade.
•	Mladi komunisti v aktivu — seznaniti se koliko jih dela v ZM in kaj.
Ce pogledamo še enkrat vse te točke, ki jih obsega AKCIJA 75, moramo priznati, da je to osnova s katero bi morai biti seznanjen vsak član kolektiva, ne pa samo mladinec oziroma mladinka.
Resnično si ne smemo dovoliti, da ne vemo kdo upravlja podjetje in kakšno je upravljanje. Dalje, ali so možnosti za izobraževanje, rekreacijo, kakšna je kadrovska politika, ali obstaja razvojni načrt podjetja ali ne, ker pomeni prav dober razvojni načrt podjetja u-speh podjetja.
Ivan Hrovatič
Sodeluj le v I (inkar- I n ar ju ■
Priprave za izdelavo novega pravilnika o delitvi osebnih dohodhov
Centralni delavski svet je na svoji izredni seji dne 30. decembra 1970 razpravljal o predlogu za izdelavo novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v našem podjetju. Osnovna ugotovitev na seji je bila, da preveč zaostajamaz lACf-iauiud a pipogop iiuiuqaso lunfziufeu ez ostalimi podjetji v naši občini.
Centralni delavski svet je imenoval tričlansko komisijo (Lebar Mihaela, dipl. inž., Slapnik Leopolda in Rant Miloša, dipl. inž.), ki je dobila nalogo, da pripravi osnovna načela za izdelavo novega pravilnika. Predsednik komisije, ing. Lebar, je na naslednji seji Centralnega delavskega sveta dne 29. januarja 1971 poročal o delu komisije. Po razpravi o delu komisije je centralni delavski svet sprejel naslednje sklepe:
•	najnižje ocenjeno delovno mesto naj bi bilo ocenjeno z 800 točkami,
•	razpon med najnižje in najvišje ocenjenim delovnim mestom naj bo 1:5.2 (dosedaj 1:6),
• vsa delovna mesta v podjetju bodo razvrščena v 23 kategorij (do sedaj 36 kategorij)
Centralni delavski svet je tudi razširil dosedanjo komisijo na seji dne 2. februarja 1971. V komisijo so bili imenovani še tov. Žele Pavle, Podpečan Danijel, dipl. inž., Žerjav Anton, dipl. inž. Enega člana komisije pa bo imenovala sindikalna podružnica podjetja. Komisija mora predložiti centralnemu delavskemu svetu predlog pravilnika o osebnih dohodkih do konca meseca marca 1971.
O delu komisije bomo bralce Cinkarnarja obveščali sproti.
M. Rant
AKCIJA 75
Oktobra lani je republiški komite Zveze mladine v Ljubljani organiziral posvet s predstavniki največjih podjetij v Sloveniji. Vsi navzoči so se strinjali z zamislijo republiške konference Zveze mladine Slovenije o AKCIJI 75.

NAŠA NOVA TOVARNA TITANOVEGA DIOKSIDA
Za konec še nekaj tehničnih podatkov o naši novi tovarni.
Za gradnjo bomo porabili 3.500 ton jekla. Oprema zanjo tehta 7.000 ton in bo vsa izdo-bavljena letošnje leto od našega partnerja.
Dajala bo letno preko 20.000 ton titanovega dioksida, zaposlovala pa bo kljub visoki stopnji mjJjeniziranosti okrog 300 ljudi. Imela bo lastno proizvodnjo pa-
Priprava temeljev za novi obral
Dekantcr
(Nadaljevanje s 1. strani)
vodilo Cinkarno k izgradnji te nove tovarne? Predvsem izhodišča, ki je skupno vsej dosedanji anorgansko kemični proizvodnji — namreč žveplena kislina.
Na tem mestu se moramo ustaviti ter spregovoriti nekaj besed o postopkih za proizvodnjo titanovega dioksida.
Obstajata namreč dva. Pri prvem sta osnovni surovini ilme-nit in žveplena kislina. Ilmenit je ruda z vsebnostjo okoli 50 % TiOi, ostalo pa so v glavnem železovi oksidi. Z žvepleno kislim ali sulfatnim postopkom odstranimo vse primesi kot sulfate, titanov dioksid pa oborimo iz očiščene raztopine. Pri obar-janju in nato še pri kalciniranju vodimo proces tako, da dobimo kot končni produkt enega od obeh osnovnih tipov: anatas ali rutil.
Drugi postopek je mlajši in zanj sta osnovni surovini naravni rutil ter elemntarni klor.
Mineral rutil je visokoodstot-na titanova ruda s preko 90 °A> Ti02. Balasta je torej znatno manj. S kloriranjem rutila prevedemo vse njegove sestavine v zmes hlapnih kloridov, te pa za-
vajalcev titanovega dioksida, saj so le redke tovarne zrasle ob surovinski bazi. In če pogledamo, kolikšen delež od vrednosti gotovega produkta odpade na ilmenit, se temu niti ne bomo čudili. Za proizvodnjo ene tone titanovega dioksida, ki stane v povprečju preko 6.000,00 dinarjev, potrebujemo približno dve toni ilmenita, ki staneta dobav-
radi razlike v vreliščih ločimo v čisti titanov tetraklorid ter ostale kloride. Sledi sežig titanovega klorida v titanov dioksid, pri tem pa se sprošča klor, ki ga vračamo v proces. Nekaj časa je izgledalo, kot da je že z razvojem kloridnega postopka sulfat-nemu odbila poslednja ura, saj so v preteklih petih letih npr. v ZDA gradili nove kapacitete
postopek.. Saj ima žveplene kije Cinkarna odločila za sulfatni sline dovolj, poleg tega pa bo z novo proizvodnjo dobavljala še nekaj drugih artiklov (cinkov prah, cinkovo belilo ter natrijev sulfid).
Ilmenit bo seveda treba uvažati, ker ga doma ni. Toda to počenja ogromna večina proiz-
TISKOVINE ZA OTROŠKI DODATEK
Obveščamo vse upravičence otroškega dodatka, da si morajo takoj nabaviti tiskovine, obrazec DZ št. 8,40 »IZJAVA V ZVEZI Z UGOTAVLJANJEM UPRAVIČENOSTI DO OTROŠKEGA DODATKA ZA LETO 1971« v knjigarni.
Tiskovine je treba oddati v obračunskem oddelku do 28. februarja 1971.
Kdor do tega roka ne bo dostavil v obračunski oddelek »IZJAVE«, mu bo s 1. aprilom u-kinjen otroški dodatek.
izključno za proizvodnjo po novi tehnologiji. Pa tudi kvaliteta dobljenih pigmentov je bila boljša. Toda prav zaradi tega so nastopili novi momenti, ki so ponovno spremenili razmerje šil med obema tehnologijama.
Zaradi nenehno naraščajoče potrošnje naravnega rutila je pričelo te surovine primanjkovati, njena cena pa vrtoglavo naraščati.
Po drugi strani so zagovorniki sulfatnega postopka z vztrajnim razvojnim delom kvaliteto pigmentov postopoma tako izboljšali, da so ponovno nadvse u-spešno posegli v boj za tržišče.
Glede surovin pa je sulfatni postopek slej ko prej na boljšem saj so zaloge ilmenita praktično neizčrpne.
Povrnimo se zdaj na domača tla. Povsem jasno je, zakaj se
Tako je izgledalo zemljišče, kjer danes stoji skelet hale novega obrata titanovega dioksida
Oprema za nov obrat stalno prihaja
ljeni v tovarno okrog 800,00 dinarjev.
Donosnost takšne proizvodnje je torej na dlani, če v našem primeru ne bi imela lepotne napake. In ta je v dejstvu, da gradimo praktično vse na kredit. Najeli smo kredite v znesku 150 milijonov dinarjev, za vsak sposojeni dinar pa bomo morali v prihodnjih 15 letih vrniti okoli' 1,75 dinarja.
re, za primer izpada električnega toka lastne generatorje z močjo 900 kW. Da držimo potrošnjo vode čim nižje, se bo skozi povratni hladilni sistem pretakalo 800 m3/m. Če bo šlo vse posreči, bo proizvodnja stekla v prvem polletju prihodnjega leta. Držimo pesti!
Z izredne seje republiškega sveta
Predsedstvo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na izredni seji dne 27. januarja 1971 razpravljalo o aktualnih vprašanjih v zvezi z devalvacijo dinarja. Izhajajoč iz dejstva, ki ga devalvacija postavlja je sindikat do nekaterih zadev sprejel svoja stališča. Med sejo in objavo teh stališč v našem časniku je približno tri tedne, zato je potrebno upoštevati vse dopolnilne predpise, ki nujno spremljajo take ukrepe. Stališča v veliki meri zadevajo tudi v položaj cinkarniškega delavca, zato menimo, da je taka objava tudi v na-
šem časniku umestna.
Ob izvajanju teh stališč in že napovedanih ukrepih bo vloga sindikata toliko zahtevnejša, predvsem v cilju zadržanja standarda vsaj na istem nivoju. Kolikor sploh hočemo v Cinkarni uspeti in izvajati tudi ta stališča, pa moramo biti tudi mnogo enotnejši v svojih ukrepih in hotenjih v podjetju samem.
• Iz gradiva ZIS, ki nam je na razpolago, sklepamo, da so vse priprave k temu izjemno pomembnemu ukrepu bolj u-
smerjene na to, da bi vzpostavili že dalj časa porušeno ravnovesje in realnejši odnos jugoslovanskega gospodarstva navzven, da pa je očitno premalo kazalcev predvidevanj in ocen o tem, kakšne posledice bo imela devalvacija na notranje razmere, zlasti na socialne odnose in standard. Zato čutimo potrebo, da se ekonomske in politične sile v Jugoslaviji, zlasti pa v republikah, bolj organizirajo, da bi ustrezno politiko lahko uspešno in ,racionalno razreševale zaostritve, ki bodo nastale, če nočemo že od vsega začetka devalvirati devalvacije in se odreči pozitivnim učinkom, ki jih hočemo z njo doseči.
Največ socialnih in političnih pretresov, ki bodo neizogibni, pričakujemo v industrijskih središčih, še zlasti, če je njihova industrija tehnološko vezana na uvoz reprodukcijskega materiala.
Podobno velja za tiste delovne organizacije, ki zaostajajo za povprečno produktivnostjo dela, če upoštevamo, da svoje nižje produktivnosti ne bi smele kompenzirati s povečanjem cen.
Vse pozitivne učinke devalvacije lahko kaj hitro razvrednotimo, če ne bomo pospešili uresničevanja tudi drugih ukrepov stabilizacije. Sem spada potreba, da čimprej izoblikujemo in uveljavimo nov ekonomski in politični sistem, ki mora opredeliti več pristojnosti, pravic,
4 CINKARN
dolžnosti in odgovornosti združenemu delu. To pa vključuje tudi drugačno vlogo in mesto republik in občin v samoupravljanju združenega dela in pri načrtovanju ekonomske politike. Večja disperzija pristojnosti in odgovornosti za družbeni in gospodarski razvoj, suverenost samoupravljalcev in nacionalnih skupnosti — to je lahko tista pot, ki bo zagotovila večje učinke in najracionalnejše rešitve.
Po kanalih federacije — s koncentriranimi pristojnostmi v njenih organih — smo že poskušali izvesti reformo. Znano je, da nismo povsem uspeli. Zato je tokrat uspeh gospodarske stabilizacije in reforme sploh življenjsko vezan in odvisen od tega, kako hitro in koliko dosledno bomo izvajali družbeno reformo v smeri oblikovanja polne veljave samoupravnih subjektov, občin in republik, ki naj žanjejo uspeh svojega dela, nosijo pa naj tudi tveganja neuspešnega poslovanja.
• Nekaj dni po devalvaciji je predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije lahko spoznalo in ocenilo zlasti tele posledice in njene vplive na socialnem področju:
— devalvacija pomeni prenos bremena nekega temeljnega neravnovesja v gospodarskem življenju (deficit plačilne bilance, visoka stopnja inflacije,
nepokriti notranji dolgovi) na vse vrste potrošnje: investicijsko, osebno in splošno. Vprašanje gospodarske in družbene politike ter njenih instrumentov pa je, kako to breme razpo-deliti in kakšne rezerve imamo, da ne bi že čez kratek čas imeli ponovnega neravnovesja, seveda na višji ravni.
Porast cen, ki sledi postopoma vsaki devalvaciji, se namreč kaže na vseh oblikah potrošnje. Pozitivni učinek devalvacije je odvisen zlasti od večje družbene produktivnosti dela, ki jo moramo spodbujati na vseh ravneh.
— Posledice razvrednotenja dinarja bodo vsekakor vidne tudi na osebni potrošnji in standardu prebivalstva. Porasle bodo cene uvoznega blaga, predvsem repromateriala, ki ga v veliki meri uvažamo; pa tudi nekaterim uvoznim živilskim
pridelkom. V kasnejšem obdobju se bo to primarno povečanje cen nujno kazalo na vseh stopnjah nadaljnje predelave, posredno pa tudi na cenah najrazličnejših storitev.
Predsedstvo meni, da imajo družbeni organi na vseh ravneh, ki bodo odločali o ekonomski politiki (zlasti o politiki cen v bližnjem obdobju, izredno odgovornost. Gre za odločitve, s kakšnim tempom, obsegom in na podlagi kakšnih analiz se bodo odločali za usklajevanje cen. Še zlasti pričakujemo polno odgovornost pri spremembah cen proizvodov in storitev, ki z verižno reakcijo povzročajo splošno naraščanje cen, in na cene tistih proizvodov, katerih občutno in naglo povečanje bi neposredno ogrozilo življenjski standard od take mere, da bi se zaostrili socialni konflikti. Preračunana in jasno začrtana politika na tem področju cen nas lahko obvaruje sicer možnih socialnih in političnih zaostritev, ki bi jim kasneje morali popuščati na škodo stabilizacije.
Menimo, da mora biti odnos do premikov cen zadržan in diferenciran čim dlje je mogoče. Če bodo s tem v zvezi na področju cen potrebni trenutni in kratkotrajni administrativni ukrepi, jih bomo podprli. Izhajajoč iz tega, ocenjujemo že najavljene podražitve neposredno po devalvaciji za elektritko, gorivo in prometne storitve kot neprimerne.
— Lahko pričakujemo, da bodo nekatere delovne organizacije poskušale izboljšati svoj položaj zlasti s takojšnjim povišanjem cen svojih proizvodov in storitev — pod »firmo« tako imenovanega usklajevanja. Prav zato je zadrževanje porasta cen lahko učnikovita »prisila«, da delovne organizacije usmerijo svoja prizadevanja na druga, trajnejša področja, ki jim lahko zagotovijo večje dohodke. To se pravi, da morajo pogledati, kaj je z njihovo produktivnostjo, organizacijo dela, izkoriščanjem kapacitet, skratka, kaj lahko storijo za racionalnejšo gospodarjenje. Zave-
damo se, da je to mnogo težje, je pa prav takšna usmeritev zanesljiva pot k stabilizaciji. Samo računsko usklajevanje cen nam v zelo kratkem času lahko razvrednoti vse pozitivne učinke devalvacije.
— V sintetičnem gradivu ZIS se omenja potreba, da se mora zlasti v prvem obdobju po devalvaciji zadrževati porast cen nekaterih osnovnih in za življenjski standard pomembnih proizvodov kmetijskih, živilskih). Pri tem lahko samo ponovimo že znano stališče sindikatov Slovenije, da je treba zaradi zaščite minimalne življenjske ravni preprečevati prehitro naraščanje cen osnovnih proizvodov za zadovoljevanje življenjskih potreb, proizvajalcem teh proizvodov pa razliko v ceni nadomestiti.
— O vprašanju sredstev za to nadomestilo doslej ni bilo govora tudi v gradivu ZIS ne. Sodimo, da emisija ne pride v poštev, če nočemo razvrednotiti pozitivnih učinkov devalvacije. Zato je treba ta sredstva najti med obstoječimi ali pa z najemanjem tujih kreditov oziroma s prolongacijo obveznosti, ki iz nje izhajajo. Znano je, da smo se ob devalvaciji leta 1965 v znatni meri oklenili te možnosti.
Nadaljnja možnost je porazdelitev obstoječih notranjih sredstev. To lahko dosežemo z raznimi ukrepi ekonomske politike, kot npr. z zmanjševanjem stroškov za družbeno režijo (splošno potrošnjo), predvsem upravo, ob konceptu vseljudske obrambe tudi za vojsko
itd.), izkoraščanjem proračunskih presežkov, z večjim obdavčenjem luksuznega blaga, s carinsko politiko, z ukrepi kreditno monetarne politike itd. Te možnosti bodo pristojni organi morali nemudoma preučiti in ustrezno ukrepati.
V interesu življenjske ravni delavcev z nizkimi osebnimi dohodki so potrebni ukrepi, ki bi delovali diferencirano. To velja tudi za upokojence, štipendiste, socialne podpirance itd., ki bi bili ob nediferenciranem delovanju posledic devalvacije socialno ogroženi.
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je zadolžilo komisijo za življenjske in delovne pogoje in komisijo za ekonomske odnose in ekonomsko politiko, da pripravita podrobnejšo analizo e-konomskih učinkov devalvacije in sprememb ter program ekonomsko socialnih ukrepov, za katere se bodo zavzemali sindikalni organi in organizacije.
zveze sindikatov Slovenije
— Delno je porast življenjskih stroškov mogoče kompenzirati z vzporednim naraščanjem osebnih dohodkov. Menimo, da je načelno mogoče zagovarjati zahtevo, da nominalni osebni dohodki rastejo vzporedno z naraščanjem življenjskih stroškov, vendar tako, da je naraščanje osebnih dohodkov, vsaj v prvem stabilizacijskem obdobju, manjše od naraščanja produktivnosti dela. Seveda velja to za gospodarstvo kot celoto.
V primeru neobvladovane in neorganizirane rasti cen pa bodo sindikati nujno v položaju, da se bodo zavzemali za temu ustrezen porast osebnih dohodkov.
Za preprečevanje ekscesov, ki izvirajo iz monopolnega položaja nekaterih panog in delovnih organizacij in iz drugih posebnih možnostih gospodarjenja, so družbeni in samoupravni dogovori zelo pomembni, saj se sicer ne bomo mogli izogniti ne le začasnega, marveč tudi trajnejšega urejevanja tega tako pomembnega vprašanja.
— Pri zaščiti delavcev z naj-nižjimi osebnimi dohodki je treba vztrajati na zagotavljanje minimuma, čigar višino je treba realneje oceniti. Kot je znano, smo se na junijski konferenci zavzeli, naj najnižji osebni dohodki ne bodo manjši od 800 dinarjev. Ta spodnja meja že danes postaja prenizka zlasti še zato, ker jo instrumenti socialne politike ne podpirajo v zadostni meri (npr. otroški dodatki oziroma sploh otroško varstvo, še vedno nediferencirano subvencioniranje stanarin).
Čeprav nosi taka politika o-sebnih dohodkov nevarnost težnje zmanjševati upravičene razpone, je v taki situaciji kot začasna in predhodna najbrž nujna. Seveda pa je treba v tem najti pravo mero, saj sicer lahko prav takšna politika prispeva k nadaljnjemu odhajanju kvalificiranih strokovnih delavcev v tujino.
— Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na podlagi opozoril iz osnovnih organizacij izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije predložilo osnutek zakona o začasnem dovoljevanju za izjemno povečanje osebnih dohodkov, da na podlagi 3. člena zveznega zakona o začasnih ukrepih pri omejevanju rasti osebnih dohodkov predlaga skupščini SR Slovenije, naj po hitrem postopku sprejme republiški zakon; ta naj bi v ekonomsko u-
pravičenih primerih pooblastil izvršni svet, da bi lahko dovolil tudi višjo rast kot 11 %. To pooblastilo, ki naj bi bilo uporabljeno v resnično izjemnih primerih, je po našem predlogu vezano na vsakokratno soglasje vseh treh partnerjev, ki so določeni kot podpisniki družbenega dogovora o usmerjanju delitve dohodka, torej na soglasje sindikata in gospodarske zbornice. Tak predlog smo poslali izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije in pričakujemo, da bo v najkrajšem času sprožil postopek za sprejem.
— Opozarjamo, da bo imela devalvacija tudi pozitivne učinke, ki bodo nastali zaradi ugodnejšega položaja izvoznikov; to bo deloma tudi kompenziralo naštete negativne učinke. Ob tem pa kaže opozoriti, da lahko tudi pospešen izvoz nekaterih, na domačem trgu deficitnih artiklov, poveča blagovno nepokrita povpraševanja, kot bi se to lahko zgodilo npr. pri izvozu mesa, če bi njegova proizvodnja prepočasi naraščala.
Nekatere delovne organizacije — zlasti izvozniki — bodo zaradi realnejšega tečaja dinarja, prišle v ugodnejši položaj.
Sekretar organizacije Zveze komunistov Leopold Slapnik je v svoji razpravi ocenil delo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov; med drugih je dejal: »Prepričan sem, da je dejavnost družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v našem podjetju zelo enotna in imamo zelo podobne cilje, vendar jih skušamo doseči z različnimi metodami, ker je tudi sama strategija družbenopolitičnih organizacij različna. V zadnjem obdobju smo usmerili našo aktivnost predvsem na tiste probleme, ki se nanašajo na gospodarski poloržaj in perspektive podjetja. Ce se dotaknem dela organizacije Zveze komunistov, moram poudariti, da je le-ta prenesla težišče svojega dela na konkretno okolje in probleme in se je aktivno vključila v njihovo reševanje. Izredno pomemben element aktivnosti družbenopolitičnih organizacij je, da se pri svoji dejavnosti v odnosu do članov kolektiva niso omejevale le na to, da jih informirajo o raznih vprašanjih, temveč so sledile javnemu mnenju v kolektivu tako, da smo imeli ob sprejemanju sklepov izdelano popolnoma jasno oceno javnega mnenja in smo lahko sprejemali ustrezna stališča. Pri naših skupnih akcijah smo si med drugim prizadevali zagotoviti enotnost dela v podjetju na vseh nivojih odločanja. Ob tem, da smo zagovarjali enotnost ciljev, smo jasno postavili nujnost, da se vsak zaposlen član kolektiva polno aktivira pri izvrševanju svojega dela. Zato je bilo naše stališče, da je odgo-
Ta položaj, izražen v povečanem dohodku, je treba izkoristiti za ekspanzijo proizvodnje. Prav ti naj s podporo naše ekonomske politike postanejo pomembni nosilci preusmerjanja blagovne proizvodnje in spreminjanja tehnologije tudi pri tistih, ki se bodo znašli v težavah. Od njih pričakujemo nova delovna mesta, ki' naj omilijo položaj v tistih delovnih organizacijah, ki bodo postopno prisiljene preusmeriti in opuščati dosedanjo nerentabilno proizvodnjo.
Predlagamo, da zaradi različnih ocen o posledicah in u-činkih obveznih depozitov za uvoz blaga ustrezne službe republiške uprave pripravijo a-nalizo učinka tega ukrepa. Takšna analiza nam bi omogočila tudi diferencirane administrativne ukrepe v primerih, ko so delovne organizacije depozite ob pričakovani devalvaciji špekulativno uporabile na škodo drugih.
— Ob devalvaciji leta 1965 smo opravili revalorizacijo hranilnih vlog tako, da smo jo pokrivali v glavnem iz emisije; to je vplivalo inflacijsko na gospodarski razvoj. Tega ne smemo ponoviti in je sredstva za to
vornost. dela nedeljiva in velja za vse člane kolektiva, menili pa smo, da se odgovornost stopnjuje z delovnim mestom, na katerem posameznik dela.«
Odraz teh stališč lahko zasledimo v vrsti sklepov, ki jih je v zadnjem času sprejel centralni delavski svet, v katerih so bile jasno določene naloge posameznikov in odgovornost za njihovo uresničenje.
Tovariš Slapnik se je v svoji razpravi dotaknil tudi problema nagrajevanja zaposlenih v našem podjetju in dejal, da je ta problem rešljiv le na podlagi izboljšanja kvalitete dela in večje produktivnosti dela.
Predsednik centralnega delavskega sveta Viktor Skale, zastopal nas bo na drugem kongresu samoupravljalcev, je v uvodu razprave dejal, da se samoupravljanje v naši družbi vedno bolj uveljavlja, zanj pa so pokazali izredno veliko zanimanje tudi drugje. Drugi kongres samoupravljalcev bo pomenil velik preobrat na področju samoupravljanja, določil naj bi mu tisto mesto in vlogo, ki mu pripadata, le pod tem pogojem bo dejansko zaživelo. »Pri sprejetju zakona o samoupravljanju sta Zveza komunistov in sindikalna organizacija jasno določili, kdo naj kreira politiko družbe in sta s tem zakonom dali delavcem tisto moč, s katero so si zagotovili vpliv na proizvodne procese,« je dejal tovariš Skale. Poudaril je tudi, da je samoupravljanje v svojem dvajsetletnem obdobju naletelo na številna nasprotovanja predvsem v visoko izobraženih strokovnih
treba poiskati drugod. Mnenja smo, da je revalorizacija hranilnih vlog nujna, če nočemo zavreti varčevanja. Še zlasti je to pomembno za stanovanjsko varčevanje.
— Posebna oblika omiljeva-nja težav na področju življenjskega standarda je skupna potrošnja. Tu je treba povečati diferencirano benificiranje na raznih področjih, zlasti pri pokojninah, socialnih podporah, zdravstvu itd. Glede na to je potrebno, da tudi drugi dejavniki pripravijo programe.
Pred nami je zahtevna politična in ekonomska naloga, da v stabilizaciji uspemo. Devalvacijo razumemo kot enega od poglavitnih ukrepov na tej poti. Ker je politično razpoloženje danes manj ugodno, kot je bilo leta 1965, terja to toliko bolj premišljeno angažiranje vseh dejavnikov, tudi sindikatov.
'Zato predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije predlaga, da skupščina SR Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije in družbeno politične organizacije uskladijo svoj odnos in akcije zlasti na področju politike cen, osebnih dohodkov in drugih ekonomsko 'socialnih ukrepov.
krogih, ki so zatrjevali, da delavski razred ne bo kos tako zahtevnim nalogam. Taka mnenja so marsikje povzročila zelo negativne posledice. Tovariš Skale je tudi opozoril na nujnost doslednega spoštovanja samoupravnih dogovorov na vseh nivojih naše družbe.
»Nujno je potrebno, da se tudi v našem podjetju pred kongresom samoupravljalcev poživi politično delo, da vsi člani kolektiva sodelujejo pri razpravah, ki bodo sledile v prihodnjem obdobju — do kongresa samoupravljalcev, ki bo predvidoma v mesecu maju. Le na ta način bomo lahko aktivno prispevali k hitrejšemu razvoju samoupravljanja v podjetju,« je dejal tovariš Skale.
Glavni direktor našega podjetja Franjo Klinger, dipl inž. je orisal gospodarski položaj našega podjetja v devetih mesecih preteklega leta. Med vzroki za negativno poslovanje v preteklem letu je med drugim omenil podražitev surovin in reprodukcijskega materiala (v devetih mesecih smo zaradi podražitve le-teh plačali 1,9 milijarde več kot v istem obdobju pred enim letom), nadalje izpad proizvodnje v valjarni, pomanjkanje o-bratnih sredstev itd. Ko je govoril o finančnem planu za letošnje leto, je dejal, da temelji na proizvodnih in prodajnih zmogljivostih vsakega proizvodnega obrata, mora pa biti tak, da nam bo zagotovil pozitiven zaključek poslovnega leta.
(Nadaljevanje na 6. strani)
INKARNARi 5
Razprava na občnem zboru sindikalne organizacije
Kaj predvideva naš letošnji gospodarski načrt
(Nadaljevanje s 1. strani) proizvodnja cinkovega prahu in trdega cinka je manjša od dosežene, ker je odpadla proizvodnja finega cinka.
Na cinkovi liniji žveplene kisline je predvidena le proizvodnja kisline, ki bo pridobljena pri uslužnostnem praženju cinkovih koncentratov, in sicer le za količino le-teh, ki je bila poznana ob sestavljanju plana.
Proizvodnja cinkovih čašic bo manjša od tiste, ki je bila dosežena v letu 1970, ker je tovarna »ZMAJ« iz Ljubljane že pričela z lastno proizvodnjo.
Gospodarski načrt za leto 1971 predvideva 16 % večji celotni dohodek od tistega, ki ga bomo predvidoma dosegli v letu 1970 (ocena na podlagi rezultatov enajstih mesecev in realizacije decembra — ker zaključni račun še ni izdelan). V primerjavi s planiranim celotnim dohodkom za leto 1970 pa naj bi le-ta v letu 1971 porastel za 19,3 %.
V letu 1970 je bil dosežen večji celotni dohodek od planiranega kljub manjšemu fizičnemu obsegu realizacije, ker so bile dosežene višje prodajne cene od planiranih.
Struktura planiranega
Za leto 1971 načrtujemo večji fizični obseg proizvodnje in realizacije od tistega, ki je bil dosežen v letu 1970, kljub zaustavitvi talilnice in obrata za proizvodnjo finega cinka, ker ta dva obrata praviloma nista proizvajala za tržišče, temveč za ostale predelovalne obrate. Domači cink bo nadomeščen s kupljenim, s čimer ostaja blagovna proizvodnja predelovalnih obratov (valjarna, belilo, cinkov prah) neokrnjena. Izpad blagovne proizvodnje nastaja le zaradi izpada proizvodnje žveplene kisline na cinkovi liniji in dela cinkovega prahu, ki je odpadel v zvezi z ustavitvijo talilnice. Planirano povečanje proizvodnje in realizacije v ostalih obratih pa je znatno večje od omenjenih izpadov.
Gospodarski načrt predvideva doseganje višjih prodajnih cen za proizvode iz cinka in svinca, ker so bile le-te spremenjene v drugi polovici novembra preteklega leta in doseganje višjih izvoznih cen za valjanje proizvode od tistih, ki so bile dosežene v preteklem letu. Izvoza žveplene kisline ne načrtujemo.
celotnega dohodka po organizacijskih enotah za leto 1971
Organizac. enota		Vrednost celot. doh.	% deležbe
Metalurgija Kemija I Kemija II Kemija III Grafika Usluge’ — ostalo		162.667.802 63.993.228 14.749.862 22.625.983 48.601.811 8.058.389	50,72 19,95 4.60 7,05 15,16 2,52
320.697.075	100,00
Vsega:
Udeležba izvoza v neto realizaciji gotovih izdelkov in uslug je planirana s 23 %. Plan izvoza v USA S znaša 5,161.000. Od tega zneska je planiranih 4,415.000 S na konvertibilno tržišče — to je 85,5 %.
VARIABILNI IN FIKSNI
STROŠKI
Variabilni stroški so v strukturi celotnega dohodka po planu za leto 1971 udeleženi z 71,7 odstotka, fiksni stroški z 22,3 %.
Po planu za leto 1970 je bila udeležba variabilnih stroškov planirana s 70,4 %, fiksnih pa z 33,9 %.
Po obračunu za enajst mesecev leta 1970 je znašala udeležba variabilnih stroškov v celotnem dohodku 75,2 % (več kot je bilo planirano), fiksnih stroškov pa 32,4 %, kar pa je manj kot je bilo planirano. Ta odnos se po zaključnem računu ne bo bistveno spremenil.
Zaradi spremenjene strukture proizvodnje (ukinitev talilniške proizvodnje) prihaja do znatnega premika udeležbe variabilnih stroškov celotnega dohodka v primerjavi z letom 1970.
Padec udeležbe fiksnih stroškov v strukturi celotnega dohodka ni samo posledica povečanja obsega poslovanja, temveč v večji meri posledica planira-
nega zmanjšanja fiksnih stroškov v primerjavi s preteklim letom. Planirano je zmanjšanje stroškov vzdrževanja, osebnih dohodkov, zmanjšani so absolutno fiksni stroški zaradi izvršenih odpisov nekaterih obratov ter ostalih relativno fiksnih stroškov, ki so odpali v zvezi z zaustavitvijo talnilniških obratov.
FINANČNI REZULTAT
Po pokritju obveznosti iz dohodka in izgube za leto 1969 (razmejitev na 6 let, ker še ni pogodbe) ostaja za bruto sklade 5,533.939 dinarjev.
Osnova za ugotovitev finančnega rezultata je plan blagovne proizvodnje, prodajne cene, ki jih je komercialni sektor planiral v svojem planu realizacije ter nabavne cene, ki so veljale v decembru 1970. Normativi surovin in ostalega materiala so ostali nespremenjeni.
Letošnji gospodarski načrt je sicer dobro zastavljen, toda zaradi že znanih gospodarskih u-krepov (devalvacija) bo naš dohodek za 450 milijonov dinarjev manjši, kakor smo predvideli. Predvidena podražitev transportnih stroškov, električne energije in verjetno še česa se bo^ na vsak način negativno odražala na našem dohodku, poleg tega pa nam še ni znano, kakšne bodo cene surovin, ki jih uporabljamo. Pri vsem tem moramo o-pozoriti še na dejstvo, da je pre-
mijski sistem za izvoz zopet močno zapostavil barvasto metalurgijo in kemijsko industrijo — obe nimata dodatne premije, čeprav so le-te za druge panoge precej širokogrudne. Ce bi hoteli vse podražitve kompenzirati, bi morali povečati cene naših izdelkov na domačem tržišču za 5—6 odstotkov.
PROIZVODNJA IN
(Nadaljevanje s 1. strani)
Po osnovnem planu planirane proizvodnje nismo dosegli pri naslednjih proizvodih: pri cinkovi žici, cinkovih anodah, za-ma’k cinku, ameriških trakovih, cinkovem sulfatu, ultramarinu, svinčevih oksidih, superfosfatu, modri galici, anilinskih barvah in pomožnih sredstvih, organo-lih, premazih na bazi minija, kemolit ploščah, mikrocink ploščah in tiskarskih barvah.
Vzroki za nedoseganje plana proizvodnje v kemiji (z izjemo superfosfata) so v pomanjkanju obratnih sredstev, zaradi česar nismo mogli pravočasno plačati surovin. Cinkov sulfat smo ustavili, ker je največji odjemalec tega proizvoda popolnoma nelikviden in ne more poravnati računov.
Zaradi sezonskih vplivov je mesečni plan izvoza dosežen le s 67,2 % v primerjavi z istim mesecem preteklega leta pa je izvoz vrednostno manjši za 22,2 odstotka. V januarju 1971 smo
Razprava na občnem zboru sindikalne organizacije
(Nadaljevanje s 5. strani)
V zvezi s preorientacijo proizvodnje je poudaril, da je le-ta v bazični industriji zelo zahtevna in da mora biti sleherna odločitev temeljito pretehtana, preden se zanjo odločimo — preusmeritev moramo iskati v prvi vrsti na osnovi dosedanje lastne proizvodnje (finalizacija).
Predsednik Občinskega sindikalnega sveta Ivan Kramar je pozdravil prizadevnost naše sindikalne organizacije zlasti v preteklem letu in poudaril, da je v tej težki situaciji odigrala zelo pomembno vlogo.
Ko je govoril o nagrajevanju, je dejal, da se celjski sindikati zavzemajo, da ne bi nihče izmed zaposlenih na celjskem območju prejemal manjše osebne dohodke od 800 dinarjev. V zvezi z nadomestilom osebnega dohodka v času bolezenskega izostanka je podčrtal stališče konference občinskega sindikata, ki predlaga najmanj 70 % nadomestilo do 30 dni in najmanj 80 % nad 30 dni. Naš sistem regresiranja letnega oddiha, ki določa strogo namensko uporabo teh sredstev, je ocenil zelo pozitivno.
Nanizali smo torej vrsto problemov, zato lahko pričakujemo, korekturo našega finančnega plana, in sicer takoj, ko bo situacija znana. Ukrepati bomo morali hitro, da bomo preprečili nastajanje izgube, kajti računati moramo tudi s tem, da bodo nekaterri obrati postali nerentabilni.
PRODUKTIVNOST
izvozili le za 289.281 g. 97,68 «/o vrednosti izvoza je bilo prodanega na konvertibilno področje in le 2,32 % na vzhodnoevropska področja.
Število zaposlenih je bilo v januarju 1971 v primerjavi s poprečnim številom v januarju 1970 zmanjšano za 485 oziroma za 23,13 %, vrednost blagovne proizvodnje pa je ostala na ravni tiste, ki je bila dosežena v januarju preteklega leta, (ker je talilnica cinka pretežno proizvajala za metalurške predelovalne obrate in ne za tržišče). Produktivnost dela merjena z vrednostjo blagovne proizvodnje na zaposlenega je porastla v primerjavi z istim mesecem preteklega leta.
Novo vodstvo sindikalne organizacije
Na nedavnem občinskem zboru sindikalne organizacij so delegati izvolili v predsedstvo osnovne organizacije sindikata naslednje člane: Martina Andre-jaša iz kadrovsko-splošnega sektorja — za predsednika, Antona Franceta iz K. I. M. Stanka Celestino iz grafike, Franca Grabarja iz transporta, Hinka Haasa iz plan-sko-analitskega oddelka, Hinka Jordana iz investicij, Marjana Lebana iz merilnega oddelka, Jožeta Ljubiča iz kemije I, Franca Pokl-ška iz metalurgije, Mileno Raznožnikovo iz OTK in Zlatka Šentjurca iz kadrovsko-splošnega sektorja.
V konferenco osnovne organizacije sindikata pa so bili izvoljeni poleg članov predsedstva še: Ivan Fegeš iz kadrovsko-splošnega sektorja, Anton France iz KIM, Dušan Horvat iz grafike, Peter Pcjanovič iz kadrovsko-splošnega sektorja, Ivo Ramšak iz mehanične delavnice, Janko Rebov iz kemije II, Franc Smeh iz OTK, Rudi Šibli, dipl. inž. iz razvojnega sektorja, Leopold Šmon iz OTK, Martin Šoštarič iz valjarne, Lina Turnšek iz grafike, Ivan Veranič iz PiK in Marjeta Žele iz tajništva.
Slavnostni zaključek sindikalnih športnih
iger
V torek, tlne 26. januarja je bil v veliki dvorani Narodnega doma slovesen zaključek sindikalnih športnih iger 1970. Občinski sindikalni svet je prire-
dil prijeten večer s kulturnoza-bavnini sporedom, v katerem so sodelovali vokalni in instrumentalni ansambli — ponovno je po skoraj desetletnemu premoru
Mira Cerarja so gledalci navdušeno pozdravili
Kolesarska ekipa (člani) se je uvrstila na 3. mesto
Tovariš Hrovatič se je udeležil tekmovanja gledalcev; za uvrstitev na tretje mesto je dobil skromno nagrado
Naši nogometaši
nastopil priznani plesni orkester »Žabe«, ki je navdušil poslušalce v dvorani, le-ti so tudi prisrčno pozdravili navzočnost znanega športnika Mira Cerarja, ki je, na uho povedano, pred kratkim postal Celjan.
Na lanskih sindikalnih športnih igrah je sodelovalo 44 sin-diklanih orgranizacij z 243 moškimi in 46 ženskimi ekipami, ki so se pomerile v smučanju, namiznem tenisu, streljanju, odbojki, kolesarjenju, kegljanju, nogometu, malem nogometu • in šahu ;skupno je sodelovalo i291 moških in 140 žensk.
Po končanem lanskoletnem tekmovanju so se v skupnem plasmanu ekipe razvrstile takole (skupno število točk);
Člani: 1. EMO (189), 2. Železarna Štore (180), 3. Cetis (165), 4. Libela (161), 5. Cinkarna (160) itd.
so zasedli prvo mesto
V posameznih panogah so se naši športniki uvrstili takole: Člani: smučanje 7., namizni tenis 10., šah 2., kegljanje 19., nogomet 1., streljanje 13., kolesarjenje 3. in rokomet 7. mesto.
Starejši člani: smučanje 5., namizni tenis 5., mali nogomet 4., streljanje 8., kolesarjenje 3. mesto.
Članice: namizni tenis 5., odbojka 7.—8., kolsarjenje 1. mesto.
Nogometna ekipa Cinkarne je za doseženo 1. mesto bila nagrajena s posebno nagrado- za nabavo športnih rekvizitov v višini 400 din.
Občinski sindikalni svet pa je pohvalil tovariša Marjana Lebana za njegovo prizadevno delo na področju športne rekreacije.
Naš »odgovorni« za šport, tov. Marjan Leban sprejema priznanje za dosežke naših športnikov
Starejši člani: 1. EMO 87,5), 2. Železarna Štore (71), 3. Cetis (70), 4. Klima (60), 5. Cinkarna (48) itd.
Članice: 1. Ingrad (59), 2. Železarna Štore (54), 3. Prosveta (44), 4. Kovinotehna (35,5), 5. Šavinja (35), 6. Toper (33,5). 7. EMO 26),	8.-9. Cetis (24,5),
8.—9. Cinkarna (24,5) itd.
KRONIKA
Minilo je leto, bilo je težko, o Bog, kaj šele v bodočem bo.
Denarce smo letos res težko skupaj dobili, da smo lahko si skromne plače delili.
Iz pisarne se čulo je nenehno cingljanje, vmes pa spraševanje:
»Halo, halo, kako je z računom, kakšno danes je stanje?«
Če vedel si to, bil si šokiran, saj račun večkrat bil je blokiran.
Ob koncu leta bilo je težko, o tem je vedel zunaj marsikdo.
Za staro železo smo plače dobili, tako so drugi o nas govorili.
Mi temu na tihem smo se
smejali,
saj vedeti vsakomur treba ni, kam med mesecem smo rezervo
dajali.
Ce v letu tem narobe je kaj
bilo,
pozabimo zdaj vsi na to.
Deta novega na tihem se
veselimo,
zato na zdravje, srečo — eks — izpijmol
Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali od 15. februarja do 15. marca 1971.
Kino Union
Od 16. do 19. februarja »KJE JE JACK?«, angleški barvni film
Od 20. do 22. februarja »MOST NA REKi KWAI«, ameriški barvni film
Od 23. do 24. februarja »VELIČASTNI NORCI NA LETEČIH STROJIH«, ameriški barvni film
Od 25. do 28. februarja »NEPREMAGLJIVI«, ameriški barvni film
Od 1. do 3. marca »ODISEJEVE PUSTOLOVŠČINE«, italijanski barvni film
Od 4. do 7. marca »M. A. S. H.«, ameriški barvni film *
Od 8. do 11. marca »PEKLENSKA STEZA INDIANO POLIS A«, ameriški barvni film
Od 12. do 15. marca »DEVICA IN VOJAK«, danski barvni film
Kino Metropol
Od 15. do 18. februarja »MOŽ IZ OKLAHOME«, ameriško-italijanski barvni film
Od 19. do 22. februarja »ZELENA NEVARNOST«,	ameriško-japonski
barvni film
Od 23. do 24. februarja »ZAKON BREZZAKONJA«, ameriški barvni film
Od 25. do 28. februarja »NEZNOSNA LETA«, ameriški barvni film
Od 1. do 3. marca »BABJE POLETJE«, jugoslovanski barvni film
Od 4. do 7. marca »IN NE VPELJI ME V SKUŠNJAVO«, francoski barvni film
Od 8. do 11. marca »ŽENSKE«, francoski barvni film
Od 12. do 15. marca »VITEZ BU-RIDAN«. nemško-italijanski barvni film
Kino Dom
Od 15. do 19. februarja »REBUS«, angleško-italijanski barvni film
Od 20. do 23. februarja »SIROTA S ČUDEŽNIM GLASOM«, nemški barvni film
Od 24. do 28. februarja »DIRKA S ČASOM, angleški barvni film
Od 1. do 3. marca »PROFESIONALCI«, ameriški barvni film
Od 4. do 7. marca »SEDEM ŽENSK ZA SEDEM KAVBOJEV«, italijan-sko-španski barvni film
Od 8. do 10. marca »NENAVADNA ZGODBJ. EDDIJA CHAPMANA«, francoski barvni film
Od 11. do 15. marca »MAMILO«, francoski barvni film
Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo.
KADROVSKE V ES T I
■f-	___
V	MESECU JANUARJU 1971 SO PRIŠLI v PODJETJE: Soline Slavica, Djokovič Dragica, Bručan Vladimir, Kalinšek Teodor, Solman Zlatka.
ODŠLI IZ PODJETJA:	Pavšner
Rozalij.’!, Mlakar Štefka, Kompan Hilda, Zorko Martin, Kolar Adolf, Zavšek Stanislava, Jekoš Jana, Štros Pavel, dipl. oec., Majcen Jožica, Tankosič vida, Volasko Janez, Krofi Martin, Zorko Ivan, Zavec Stefan, Matko Avgust, Kores Janez, Plahuta Jože, Leder Anton, Jazbinšek Alojz, Berčnik Silvo, Ivunstek Ivan, Vrzdovnik Karl, Romih Robert, Kolar Ivan, Orličnik Ivan, Vešligoj Leopold.
V	JLA SO ODŠLI: Golc Jože, Repar Dušan.
UMRL JE: Verbovšek Ivan.
V	POKOJ JE ODŠEL:	Strmšek
Ivan.
Izdaja Cinkarna, metalur-ško-kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški od bor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 22. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje
Izplačila nadomestila osebnega dohodka
Obveščamo vse tiste člane kolektiva (invalide II. in III. kategorije invalidnosti), ki so upravičeni do nadomestila osebnega dohodka zaradi nižjega osebnega dohodka na sedanjem delovnem mestu, da bo blagajna to nadomestilo odslej izplačevala 27. v mesecu, to je na dan izplačila akontacije, ne pa 24. v mesecu kakor doslej.
Konferenca samoupravi javcev-proizvajalcev umetnih gnojil
V	Subotici bo dne 4. in 5. marca 1971 prva konferenca samoupravljalcev — proizvajalcev umetnih gnojil, katere se bodo udeležili izvoljeni delegati iz desetih podjetij, in sicer iz: Kemične industrije »Zorka« iz Subotice, Kemične industrije »Prahovo« v sklopu rudnika in talilinice bakra iz Bora^ Kemične industrije Pančevo«, Koksarsko kemičnega kombinata iz Lu-kavca, Petrokemije INA iz j Kutine, Kemične industrije »Zorka« iz Sabca, Metalurško kemičnega kombinata »Trepča«, »Radonje« iz Siska, Tovarne dušika iz Ruš in Cinkarne iz Celja ter poslovnega združenja »Agro-hemija« iz Beograda.
Poleg omenjenih delegatov se bodo konference u-deležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz teh podjetij, direktorji ter delegati za drugi kongres samoupravljalcev, vabljeni pa bodo tudi predstavniki vlade, zveznih in republiških družbenopolitičnih organizacij.
Na konferenci bodo ocenili samoupravne in družbenoekonomske odnose v preteklem obdobju, posebno pozornost pa bodo posvetili ekonomskem položaju celotne skupine proizvajalcev umetnih gnojil, možnostim poslovno tehničnega sodelovanja in integracijskim možnostim v sami skupini.
V	našem gospodarstvu predstavlja skupina proizvajalcev umetnih gnojil pomemben gospodarski delež, saj znaša celotna vrednost letne proizvodnje preko 2,5 milijarde dinarjev, zaposluje pa okoli 7.500 delavcev.
Na zadnji seji, to je 2. februarja, je centralni delavski svet izvolil naslednje delegate za to konferenco: Jožico Farčnik-Mrvar, dipl. inž., Jožeta Hrovatina, Jožeta Ljubiča, Viktorja Ska-leta (lc-ta je tudi delegat za drugi kongres samoupravljalcev), Leopolda Slapnika, Zlatka Šentjurca in Pavleta Zcleta; konfe-renen pa se bosta udeležila tudi glavni direktor podjetja Franjo Klinger, dipl. inž. in Martin Andrejaš — član odbora za pripravo konference.
Z.S.
Izračun nagrajevanja po delu za januar	1971	g|a
Vrednost točke za celotno	podjetje	1,00 din “ S 5
2 o«
I.	METALURŠKA PROIZVODNJA	o T! 3
1.	Talilnica — — — — — — — — ____	_
2.	Keramika	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
3.	Plinarna	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	——	17,50
4.	Pražarne in kisline — novi obrati—	—	—	—	—	—	18,00
5.	Pražarne in kisline — stari obrati	—	—	—	—	—	17,51
6.	Cinkovo belilo — — — — _______	6.70
7.	Rafinacija — cinkov prah — — —	—	—	—	—	—	12,40
8.	Baterijske čašice — — — — —	—	—	—	—	—	9,90
9.	žičarna —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	12,00
10.	Zlebama	—	—	—	—	—	—,	—	_	—	—	_—	19,30
II.	Valjarna — — _____ — — — — —	10,00
11.	KEMIJSKA PROIZVODNJA
1.	Barvila Celje —	—	—	—	—	——	—	—	—	—	17,00
2.	Barve Mozirje —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	18.00
3.	Soli in pigmenti	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
—	Cinkov sulfat — ___ — — — ___	20,40
—	Kromov	galun	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	23,50
—	Modra galica —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	19,20
—	Natrijev	sulfid	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	22,30
—	Barijev	sulfid	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
—	Svinčevi	oksidi	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
—	Ultramarin —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1,00
—	Litopon — —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	11,50
4.	Gnojila in zaščitna sredstva — — — — — — —
—	Superfosfat —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	12.30
—	Modri baker —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	4,00
III.	GRAFIKA
1.	Vodstvo grafike in	CIRG	—	—	—	—	—	—	—	—	17,40
2.	Kemolit plošče —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	24,00
3.	Mikroclnk plošče	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	9,00
4.	Preparati za grafike — — — — — — — — —	20,00
IV.	VZDRŽEVANJE
1.	Priprava dela —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	10,70
2.	Strojni obrat —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	12.10
3.	Elektro obrat —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	10,90
4.	Gradbeni obrat —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	19,90
5.	Merilni obrat —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	9>29
6.	Obrat energetike	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1.30
V- TRANSPORT — — — —	—	—	—	—	—	—	—	9,75
VI.	TEHNIČNA KONTROLA —	—	—	—	—	—	—	—	4.90
VII.	UPRAVA — — — — —	—	—	—	—	—	—	—	4,35
VIII.	KOMERCIALNI SEKTOR	—	—	—	—	—	—	—	5,90
IX.	FINANČNI SEKTOR — —	—	—	—	—	—	—	—	4,35
X.	KADROVSKI SEKTOR —	—	—	—	—	—	—	—
1.	Kadrovska in pomožna služba
ter družbeni standard — —	—	—	—	—	—	—	—	4,35
2.	Samski dom — — — — —	—	—	—	—	—	—	—	3,95
3.	Pralnica in šivalnica — —	—	—	—	—	s-	—	—	3.94
XI.	RAZVOJNO INVESTICIJSKI SEKTOR	—	—	—	—	4,47
Vodje proizvodnje, obratovodje in glavni inženir metalurške ter glavni inženir kemijske proizvodnje oblikujejo svoj osebni dohodek z ozirom na poprečni doseg norm pripadajočih obratov. Ta doseg se še pomnoži s faktorjem razmerja med planiranimi mesečnimi skupnimi režijskimi in planiranimi mesečnim variabilnimi stroški ter dejanskimi mesečnimi skupnimi režijskimi in dejanskimi mesečnimi variabilnimi stroški za mesec november 1970.
Vodstvo transporta pa oblikuje svoj osebni dohodek z ozirom na pokritje celotnega podjetja ter na skupne režijske stroške v mesecu novembru 1970.