Prirodopisno natoroznansko polje. Kače. ^H Vsak iznied Tas je uže gotovo Tidel kačo, ako ne fcive, vsaj mrtfo ali ^Mbano. Kače imajo zlekneno, vaJjasto, zgoraj in ob straneh z luskami po- n&fto telo, ki neaia uolienih nog. Glavo imsjo inajlmo, a eeljusti takč raz- tezljive, da tudi take živali, ki so mnogo debelejše od ujih, leliko cele pogolt- nejo. Nestrupene ka6e pograbijo svoj plen veejidel naravnost s širokim žrelom ter ga živega pogoltnejo, a strupene ga poprej vsekajo, ter Lakajo, da ga strnp umori. Ko je žival jnrtva, potlej kar celo požrt. Vse strupene kače imajo v zgornjej Celjusti v majhuili mehurčkih smrten strup. Kadar vsekajo in ra- nijo, izpuste strup iz Totlih zob, da se razlije v SloreSko kri, od česar človek izboli in 1-mrje, ako se mu liitro ne pomaga. Strupjepro-zorna, m-menkasta tekoc!ina, katera v U-loctci ni6 ue žiodoje, a zmcšaca s krrjo naredi velike sja-bostiinTeč-krat mora človck u-mreti t ne-koliko mi-nobena kača za tipanje. ne more s svojun mehkim jezikom raaiti, ampak mitah. Je- zik imajo kače dolg, tenek in razcepljeu, ter ž njiin zol6 bitro gibajo, ka- dar je kdo razdražL NeTedni Jjudje na-vadno mi-slijo, da je jezik stru-pen, da kače z jezikom vsekajo, a to nij res, ker ima ga samo Kače imajo ognjene in precej Telike oči brez vejic, zato ae niorejo ni-koli zamižati. V živež jim so razlKne živali; veCina jih napada sesavce in ptice, a nekatere tudi kuSčarje, žabe, uiajkne libe, niehkužce, žuželke iix Srve. ifače žive najrajSe t vroCih dt-želah, kjer so tndi uajbolj nevarne. Po zimi se zarijejo v svoje luknje globoko pod ZBmljo, otrpnejo in leže tako do prvih pomladiuiskiii dni. Precej potem se kJvijo, t. j. do?je uovo fcožo j ki je rMlMno banre, včasih lepo pisana. Kače dalimo na dve Trsti: v strupeae ifl aestrupene. Najve^ja ia najljolj strupeue kače žife v rro^iii deželah, v Aziji, Afriki jfl Ameriki. Y našib krajih je gad najljtilj strupeua kača. Gad je majlien, ima rujavkusto kožo, po brbtu črao paso, iase zato tadiunenujn pisana kača. W se gri?je rad zia s»kcn pri pečevji iu grmovji. Zatorej nij Tarao_ otr«- kom se za grmovjeni blizn pečevja igrati; ako stopiš na gada, te bo vsekaL Gad se pogogtoma nahaja po aaSili hribih, posebno po kamenitih, solnčnatih bregorih, kjer ?e večkrat Tidi, ko se greji' na solnci na kakein kamnu ali porobku. Kadar je mrzlo Ltt deževuo vreme takrat se ne pokaže iz svoje luk-aje tet se sploh ogiba mokrih tal. Večkrat se zgodi, da gad Taeka kakega otroka, pastirja, drvarja, lesarja i. t. d. Ako je velika Tročina, večja je tadi nevaraost, ker strup ima Tečjo moč T Tročiiii in se tudi poprej združi s krrjo vsekanega floveka. Ako t« gad vseka, treba je tak6j izsrkati raao. To nij iiitakor nevarno, ako so usta zdrava iu nij koža razpokaaa. A premočno se ne sme srkati, ker bi snala kri teči iz zob. Gatiji strap v ustih ne škodnje, ker ga obdajajo sline, samo tedaj je Skodljiv, ako se zmeSa s knjo. Potlej je treba rano iz-rezati, obvezati jo in z gobo ali žarečun železom izžgati. V TToCih deželah južne Amerike, vzlasti v Braziliji in Gvijani, žm velikanska kača, tako imenorana boa ali ndnv. Ta kača jeiuvadno 3 do 5 metrov dol-ga ia Cez sredodebela kakor mož-ka noga ttad kolcnom. Glavapritej kafi je maj-heaain po-dolgastojaj-časta. Vrat jma tenak, a trnplo proti sredi zmi-roni debe-lejSe. Kep je kratek ia jej služi za OTijanjeino- prijemanje. Ta velikan-ska ka& jo lepo pisa&a, zn4 pl&ati inBeepretno orijati po drevesili. Zaradi tega se najrajSe klati po dre-Teaih, bodi-si, da se o- vije okoli kake veje, ali se pa po-prime z re-pom m visf s truplom navzdol. V vodo ne gre. Zanimno je to velikan- sko kačo gledati na Iotu. Akoje kako žival, katero si npa prevla- dati, ugledala, ne izpusti je vei! izpred oči. Kadar je nž» dosti bllzu te živali, .zažene se kakor blink na-njo, popade jo za glayo ali rat, ter se jej v tem hipu dvakrat ali trikrat ofije okoli tmpla, in jo stisne s tako niočjo, da jej rebra pokajo ia da ve5 dihati ue more. In ravuo zaradi tega, ker svoj plen poprej udavi nego ga zaeiie požirati. pravimo jej tudi u d a r. Kadar čuti, da se plon več ne ganeT odvije z njega svoje kolobare ter ga i&čne potem požirati cdega, kakor vse drugc kače. Tudi udaru se grdo raz-krdSijo fdjusti, vse žrelo se razšiii in obUaa polzka sliaa mi se cedi h žrela. 31 Udav napada navadno živali od mišje do zajčje vclikosti, a tudi se drane lotiti žirali od velikosti naSe srne. Denašnja podoba vam kaže udara v boji s Bgrom, kateremn se je dvakrat ovil okoli teleaa, ter ga teko stiska, da ae niti 7. mesta ganiti ne mcre. Ta velikanska kafa iznese blizu do 30 koiSnatih jajeo, a iz njih alegli mladiSi so po 2 centimetra debeli, 77 ctntimetror dolgi in Sivo pisaai. T Braziliji strojijo kožo t* veiikanske ka6e in izdelnjejo iz nje Skorne, sedla iii drage strari. Mast rabijo za zdraTila in vsakoršne mže. Otroei! fiodite Boga Ivaležni, da se nam v oašej domovini iiij treba t»ti tako hadili kač.