r J. I' ' I ■ g- Izdajajo Slovenski frančiškani. — Published by Franciscan Fathers. Po odloku kardinala JOHN FARLEY-j a je "Ave Maria" cerkven list in družba Sv. .. Rafaela cerkveno pripoznana in priporočena. a oMaterina nedelja. ' AKŠNA nedelja je pa to? Pa že zopet kak klerikalen humbug? Najbrže! Počasi, dragi prijatelj! Nikakor ne! Le poslušaj! Poznam družino iz starega kraja, ki ima več članov, bratov in sestra, v raznih krajih po širni Ameriki. Doma v starem kraju imajo staro mater, ki v solzah in grenkih skrbeh noč in dan premoli za te svoje otroke v daljni in nevarni tujini. Toda ti otroci niso ostali vsi hvaležni svoji dobri materi za vso nje obilno skrb in ljubezen, katero je imela do njih. Pozabili so na njo. Le eden ji je ostal zvest v stanovitni ljubezni. Približal se je materin god. Kaj naj stori zvesti sin materi za god, da bi jo z veselil? Ali ji naj pošlje vošilo in darilo za god? Ako on to stori sam, drugi pa se nihče matere niti spomnil ne bo za ta dan, ali ne bo njegov dar in njegovo voščilo matere le še bolj vžalostil?Pri sprejemu njegovega voščila in darila se bo le toliko žive j o spomnila drugih svojih otrok, katerih se je nihče ne bo spomnil in tako ji bo njegov dar povzročil več žalosti kot veselja! Kaj storiti? Nekaj mora storiti. Naj tudi sam pozabi na njo? Ne tega ne more! Aha, že ve, kaj bo storil, da bo spopolnil za ta dan veselje in srečo svoji materi. Z vso odločnostjo gre mej svoje brate in sestre in deluje na to, da bi tudi nje pridobil, da se bojo kolikor mogoče vsi pridružili njemu in materi skazali za ta dan svojo hvaležnost in ljubezen. Trud njegov je bil velik, pa, saj je bilo za mater. Sprejeti je moral marsikako o-sebno žalitev od nehvaležnih bratov in sestra, pa kaj to, saj je bilo za mater. Eden bratov ga je ven vrgel iz hiše, ko je prišel k njemu. Pa kaj za to, saj je bilo za mater. Sestra ga je zelo oštela in mu o-čitala vsemogoče hudobije. Pa kaj se je on zmenil za to, saj je bilo za mater. I)a, drugi ga je celo udaril. Pa vse je pretrpel mirno, saj se je šlo za mater. Dosegel je pa le veliko. Skoraj vse je pridobil, da so se pridružili njemu in se spomnili matere in njene ljubezni, pridobil jih je nazaj za mater. In vesel je bil sam in vesela je bila mati! Tako mu je bilo obilno poplačno delo za mater. * * * Dragi čitatelj, kaj druzega smo mi Slovenci, kakor Marijini otroci, sinovi in hčere. Ali poznaš kak drug narod, ki bi bil bolj udan Mariji, kakor naš slovenski narod1? Ko si potoval sem v Ameriko ali si našel kje deželo, kje zemljo, kje pokrajino, ki 1 >i bila tako lepo o-krašena s spomeniki Marijine ljubezni, kakor je naša slovenska zeni-1 "a; vsak griček ima tak spomenik, kakor "golobček sredi gora" "Cerkvico vrh gore, cerkvico belo". Glej osmi december se bliža, Ma- terin god, god brezmadežnega Spočetja nebeške naše matere Marije. Kaj misliš letos storiti za ta slavnostni dan? Vem, da imaš že načrt narejen, kako boš v svojem srcu proslavil ta dan in pokazal svoji nebeški Materi svojo detinsko ljubezen. Prav tako! < . > i x Toda, ali boš zadovoljen, ako boš sam pokazal materi svojo ljubezen? Mej tem ko vidiš, koliko stotin tvojih slovenskih bratov in sestra, enako ljubljenih otrok tvoje Matere, ni več udanih tvoji Materi, je več ne ljubi, so jo pozabili, jo morda zaničujejo, bero spise, ki napadajo in sramote njeno čast, njeno sveto ime, čast tvoje Matere, ime tvoje lastne nebeške Matere. Ali se ne bojiš po pravici, da tvoj godovni dar Materi ne bo napravil več žalosti, kakor veselja, ko boš morda sam, ali jih bo le malo, ki bojo s teboj Materi voščili, Mater na ta dan počastili? Ne, tega ne moreš storiti! Kaj naj pa storiš? Poslušaj! Kakor omenjeni sin, tako tudi mi Marijini otroci ne moremo biti mirni, dokler ne bomo pridobili vseh slovenskih bratov in sestra nazaj za ljubezen do Marije, ali pa vsaj kolikor jih bo le mogoče. Da, to moramo storiti, to čutimo vsi! Poglej, list "Ave Maria" je Marijin list, je apostol Marijine ljubezni mej slovenskimi sinovi in hčerami Marijinimi. Kdor izreče že samo ime lista, ne imenuje s tem, že samo imena svoje nebeške Matere, ampak jo že hote ali nehote takoj tudi pozdravi. Kdo pač bi mogel to sladko ime sam izreči, da Iti ga objednem ne počastil. "Ave, Maria!" "Zdrava! češčena Marija! Pozdravljena bodi naša nebeška Mati!" Zato je naš list nekako pisemce, katero pošilja Mati mesec za mesecem v skoraj triti-sočih iztisih mej slovensko ljudstvo po Ameriki. V skoraj tritiso-čili slovenskih hišah se oglasi ta list vsaki mesec in dobi do morda 20.000 slovenskih src, da se združijo v eno lepo harmonijo, ki se dvigne proti nebu v lepem angelskem pozdravu "Ave Maria!" "češčena Marija!" Tisoče nasprotnikov Marijinih prisili, da morajo vselej, kadar govore ali pišejo o našem listu ali proti njemu, objednem jo pozdraviti. Poleg tega naš list tudi od časa do časa navdušuje slovenski narod k ljubezni do Matere Mariji, k stanovitnem njenem češčenju! Še bolj, kakor do sedaj, bo to delal v pri-liodnjosti. Za prihodnje leto pripravljamo daljši spis o Mariji, tako da bo v vsaki številki tudi kaj o naši Materi. Ali toraj ne dela za razširjenje ljubezni in časti do Marije mej svojimi brati, kdor razširja naš list "AVE MARIA"!? Ali imaš vspeš-nejše sredstvo vršiti apostoljsko delo za Marijo mej svojim narodom, kakor ravno, ako se trudiš za razširjanje lista "Ave Maria"? Gotovo ne! Kaj čuda, da vsi Marijini- časti vci že sedaj tako srčno žele, da bi se naš list še bolj razširil mej slovenskim narodom po Ameriki, da bi ne bilo slovenske hiše, kamor bi redno vsaki mesec ne zahajal! In tako je prav! To mora biti želja vsakega zavednega katoliškega Slovenca! Da bo pa naše delo vspešno, tre- ba nastopiti enotno. Kakor en mož moramo pri tem delu nastopiti vsi, ki smo že sedaj združeni v ljubezni z Materjo! Vsi, prav vsi brez razločka, kolikor je naše armade "Ave Maria", vse moramo poslati v boj, vse na delo in sicer vse en dan. . Zato pa s tem razpisujemo nedeljo 7. decembra t. m. to je na dan ] pred praznikom Marijinega brezmadežnega spočetja kot MATERINO NEDELJO, to je kot dan, ki mora biti vsem naročnikom in prijateljem "Ave Ma- / ria" posvečena edino delu za ma- \ ter Marijo, dan ko bomo vsi razvili živahno agitacijo, da podvojimo listu "Ave Maria" število naročnikov, kot dan, ki bo v resnici materin slavnostni dan, posvečen edino delu za njeno čast. Zato slovesno poživljamo vse svoje naročnike ši-rom Amerike, da na ta dan, t. j. 7. decembra: 1) sprejmo Mariji v čast sv. Zakramente in sicer v namen za slovenski narod, da bi Bog ohranil na priprošnjo Marijino mej nami naj- / dražji zaklad svete vere, 1 2) po maši pa, ha j d, vsi na delo, na junaško delo za Mater, na nevstrašeno delo za razširjanje našega lista "AVE MARIA" in sicer edino z namenom za Ma- 1 ter! na delo iz ljubezni in v ljubezni I za Mater! da ponesemo ta lepi list v vsako i slovensko hišo za Mater. \ da pridobimo kolikor mogoče vse brate in sestre po krvi, nazaj za Mater! Nič se ne bojmo truda, saj se gre za Mater! 200 f= Nič se ne bojmo nasprotovanja in preziranja, saj se gre za Mater! Ge nas tudi kdo ven iz hiše vrže, nič za to, saj se gre za Mater! Č!e nam tudi kdo čast izkaže s kakimi lepimi priimki, nič za to! Le naj jih! Saj se gre za Mater. Da, ta dan, naj bo dan za Mater! * * * Dragi čitatelj, na delo toraj! Tvoj sklep naj bo: vsaj tri nove naročnike moram pridobiti "Ave Ma-ria". * * * Da bo ta agitacija vspešnejša, da jo bo Bog blagoslovil in da jo bo naša nebeška Mati v resnici sprejela kot znak naše ljubezni in udanosti, za to bomo dne 7. decembra v naši samostanski cerkvi opravili za vse agitatorje tega dne slovesno sv. mašo. Vsak ki bo kaj storil ta dan za list, bo deležen te svete maše. * * * Da olajšamo delo našim agitatorjem, znižamo za ta dan in sicer samo za naročnike nabrane 7. decembra naročnino na list "Ave Maria" na 95c. In sicer za enega naročnika je 95c. za tri „ „ $2.75 za pet za deset * * >> $4.50 $9.00 Toraj, na delo, prijatelji in sicer na odločno in junaško delo! Naj nas stane kolikor hoče, naročniki lista "Ave Maria" se morajo pomnožiti na še enkrat toliko! To mora biti nas vseh skrb. In sicer, prosimo in vabimo na delo vse brez razločka! Lenuhov in brezbrižnih nemarnežev in sebičnežev na maramo mej armado naših prijateljev in čitateljev! Naš list je nesebičen, je odločen, je goreč, je nevstrašen! Kdor hoče biti naš, mora biti prav tak! Toraj, 7. (reci in piši sedmega) decembra je slovenska materina nedelja, je nedelja vsakega slovenskega srca, je dan ljubiteljev Marijinih! Hurrrrra! Na delo! Na delo za Mater! O, za Mater vse! Saj i ona vse je dala, žrtve za me se ni nikdar bala; dala mi je čas, skrbi, roke, dala meni celo svoje je srce, Želja njena bila je edina: "Vse za sina! Vse za sina!" O, zato: Z A MATER VSE! Fran Ksaver Meško: Ob večeru življenja. Tsksl'Rem uzore vise svojo življenje: okusil prevale le, bridko trpljenje! Ijjubav sem sejal, a žel sem sovraštvo, iskal sem značaje, našel veternjaštvo, in dobro, ki sem ga vedno želel, glej, ni-li ga svet prekrstil v hudo 1 lu če sem o svetili uzorih pel, v posmeh je to hinavcem bilo. O ljubezni do doma sem cesto bral, in mnogo sem slišal h njej govoriti, a ko sem jo v srcih in dušah iskal, sem moral se od bolesti solziti: "Kdor huje nas tepe, je naš vladar, kdor več nam plača, je naš gospod, telo in dušo mu damo v dar .. . Siij sili pod tujčevo peto naš rod!" To ranilo dušo, zmračilo oko, bilo je težko, a — miino je šlo. Glej, že se življenja dan tebi mrači, pozabi, srce, v Gospodu zaspi. ..J Vzemi in ben! ___. O g;; ■ 'iras-o- o^go Citatelji "Ave Maria", leto poteka b koncu; treba so bo ozreti nazaj, kaj smo storili dobrega v tem letu, koliko opustili, (iotovo, da brez dobrih del nismo, toda smo storili tudi poleg dolžnosti, kar je bilo v naši moči? Marsikdo se bo pri tem resnemu vprašanju izgovarjal češ, dosti je, kar sem storil; več, kar je moja stanovska dolžnost, ne more nihče zahtevati. Kes, najprvo je tvoj stan, a pomisli, dnigi naročnik, koliko si prizadeva tvoj nasprotnik za svoj cilj! On ne hrani niti denarja, niti časa samo, da svoje zlobne naklepe lahko uresniči. Če resno odpreš oči in pogledaš delo naših nasprotnikov, mislimo namreč verskih, potem boš prišel do zaključka, da se \i naših vrstaii stori še veliko premalo. Dosti ni, če si sam katoliškega prepri čanja in po njem živiš, tudi ni dosti če naročaš in čitaš katoliške liste, med tem I o okrog sebe vidiš polno brezverstva, ki se bliskoma širi med tvojimi sorojaki kot kuga. Poglej bogatina v; sv. pismu: bil je bogat sam za se, a na potrebnega Ui-zarja se ni oziral. Zaslužil si je z sebičnostjo pekel. Ti si torej veren, ali je veren tudi tvoj sorojak Slovenec, ki bere brezversko časopisje? Odgovori! "Ne", boš rekel, "011 zaničuje vse: cerkev, Boga, duhovnike in kar je sploh katoliškega!" Kaj ga je pripeljalo do tega? Srd, obrekovanje, laži nasprotnega berila in časopisja. Dii, dragi moj naročnik, v boju proti resnici napenja sovražnik vse sile, da izruje iz vernih src katoliška načela; debele knjige, male brošure, listi, časopisi, vse je dobro doš! i orožje. Dol ž nosi slehernega katoličana je da se temu veletoku laži protistavi. Naš list še ni velik, a dovolj velik bo postal, če boš le ti hotel. V letu 1914 bomo prinašali članke, ki bojo naravnost pobijali laži, ki naše ljudstvo najbolj zastrupujejo, in to so zgodovinske laži. "Zgodovina je učiteljica življenja" tako pravi znani rek. A kaj delajo brezverci s to učiteljico! Kakor ni poštenega duhovnika na svetu, ob katerega bi nasprotnik še ne bi obrisal svojega umazanega rokava, tako ni papeža, ni verske resnice, katere nasprotnik ne bi zavijal v v nesramne laži, ki jih poda v lepi obliki bralcu kot zgodovinske, da gotovo prej dobi srca zaslepljenih. Ker vidimo teh laži polno v slovenskih brezverskih amerikanskih listih, smo se od ločili našim rojakom priobčiti v vsaki številki eno teli laži, ki jih socijalisti ponujajo delavcu trpinu "v tolažbo". Moj Bog, kaka slepota, kaka brezvestnost! Ne tvoji žulji, delavec, ne skromna plača, ne obilno skrbi v družini, ne tvoje blagostanje jim je mar; verska zavest, Bog, v katerega veruješ, upaš in ga ljubiš, tega te hočejo oropati in s tim te hočejo "osrečiti"! Bralec, na agitacijo za list "Ave Maria"! Vsaka številka ti bo kot slika lažnjivih in krivih prerokov. Odpri oči s tem li stom zaslepljenim sirotam, storil boš veliko dobro delo na bljižnem. Ne bo treba velikega truda pri agitaciji, ker resnica ne potrebuje nikake sile, a vendar pokazati jo je treba pred oči. To resnico bo vsak našel v prihodnjem letniku "Ave Marin" v člankih, ki bodo razkrinkali iz protestanskovskih brošur prepisane laži. (ire si' z;i dobro stvar in časa je še malo do leta 1914, zato hitro na delo. ******************** I Naši "ta rdeči." * + + al« aii) »si« <4* <4* >4> *tlr> M/* M/" •>!/• >1> >Ai tfk Da, naši "ta rdeči", to je kuga mej našim narodom v Ameriki, to je nesreča za naše slovenske naseljence, to je največja nevarnost, ne za sv. katoliško cerkev, ne za sv. vero, ker to ni delo človeško ampak božje, katerega peklenska vrata ne bojo premagale, temveč za tisoče naših milih slovenskih naseljencev, katerim ta rdečkarija prinaša moralen in gmoten propad, časno in večno nesrečo. V letošnjem letniku smo podajali od meseca do meseca male slikice o teh naših "ta rdečih". Nismo jih napadali, nismo jih zmerjali. Ne, tega bi ne mogli, ker se nam te uboge žrtve krutih naukov preveč smilijo. Le kot dober prijatelj, kot skrben vodnik in pastir je naš list svaril v njih one, ki so že preslepljeni "ta rdeči", svaril one, ki so v nevarnosti, da se po-"rdečijo". Kakor v "moving pictureju" skušali smo predstaviti narodu natanjčno, a žalostno in resnično sliko našega rdečega socijalizma, da bi tako po malem, stopnjevaje spoznali nevarnost, v kateri so, ali v katero drve. Hvala Bogu in njegovi sv. Materi, ako smemo soditi po pismih, katere smo tekom leta sprejemali iz raznih naselbin velike Unije, naša prizadevanja, naš trud ni bil zastonj! "Bil sem socijalist"... "Sko-ro bi se bil dal zapeljati ta rdečim".... "pa sem bral Vaš list".... "pa mi je božja Previdnost poslala svarilnega angelja, ki mi je o pra- vem času odprl oči....." Tako nam pišejo. Deo gratias! To nam je v veliko zadoščenje in v obilno in sladko plačilo za naš o-bilen trud! Seveda pri rdečih smo naleteli. "Ave Mica", tako so spakedrali lepo ime našega lista. To pa seveda naravno za to, da bi z imenovanjem lista pravilno ne bili primorani ob-jednem pozdraviti svojo nebeško Kraljico. Kajpada! Ko je enkrat hudič v srcu, usta potem ne smejo in ne morejo pozdravljati Boga, Marije! Gospodar v srcu ne dovoli tega, ker je on neusmiljen in krut trinog. Kdor se mu enkrat da v službo, hoče potem celega človeka rabiti za svoje orodje. Oči, jezik, ušesa, roke, noge, miselj, govor, pero, vse, vse, kar ima človek, vse, vse more služiti potem le .njemu — hudiču... gospodarju srca. Zato ne "Ave Maria!" temveč "Ave Mica!", ne "Sveta Barbara!" ampak "Barbara". Bog se jih usmili teh modernih sužnjov! Kdo bi se ne zjokal toraj nad temi našimi nesrečnimi brati, nam tako dragimi, našimi po krvi in jeziku! O, veliki Jeremija, daj nam tvojo harfo, da na teh strašnih duševnih razvalinah v mnogih srcih naših bratov zapesnimo žalostinke, žalostneje, kakor si jih ti zapesnil, ko si sedel na razvalinah rodnega mesta Jeruzalema, da bojo pretresle vse te nesrečne duše, vsa ta nesrečna zapeljana srca, da se lotijo dela ter si postavijo nazaj lepo me- sto srečnega in poštenega krščanskega življenja. Ne, ne! Nismo zmerjali ta rdečih! Nismo se jezili nad njimi! Nismo jih hoteli žaliti. Vsaka beseda v teh člankih je bila kakor krvava solza, ki nam je kanila iz srca, solza sočutja z nesrečnimi zasužnjenimi brati, solza ljubečega strahu za brate! O, nesrečni bratje! Ali smo morda v teh člankih branili sebe? sv. cerkev? sv. vero? Kmalu po Kristusovem vneb< »hodu so imeli judovski velikaši zborovanje, kako bi uničili apostole in vero v Jezusa, Križanega Nazaren-čana. "S silo moramo zatreti to sekto", so rekli. A^stal je pa Gamaliel in rekel mej drugim: "Če je to delo od ljudi, se bo razdrlo, če je pa od Boga, ga ne boste mogli razdreti". Judje so mu sicer prav dali, vendar so začeli preganjati apostole in s silo uničiti delo Jezusa in njegovih učencev. Pa ni šlo. Vera je zmagovala in ostala, njih jeza in preganjanje kristjanov je le priklicalo jezo božjo na celi narod in povzročilo prepad celega naroda. Vera je pa zmagala. Je pač stvar srca! Poganski vladarji so se skozi tri stoletja borili proti veri in cerkvi. Toda vspelii teh bojev? Zadnji teh preganjavcev, Julijan Odpadnik, je umirajoč vrgel pest svoje srčne krvi, ki mu je tekla iz rane, dobljene v boju proti krščanstvu, proti nebu in v smrtnem srdu zaklical: "Zmagal si, Galilejec!" V srednjeveški "temi" je zašel moralni propad tako visoko mej vodniki cerkve, da je bil oneč aščei i celo sam stol sv. Petra v Rimu po nevrednem papežu. Pa sv. cerkev, sv. vera ni propadla. A ko je ta cerkev že tolike p< »sku- šnje prestala zmagovito, ali bi mi ne bili neumni, ako bi hoteli mi, pritlikavci, to veliko delo božje vsemogočnosti braniti pred napadi naših rdečkarjev in ga rešiti propada z našim malim lističem? Ako bi to bilo človeško delo, bi bilo naše delo zastonj, ker smo pre-mali, sovražniki premočni in pre-številni. V tem slučaju bi sv. vera, sv. cerkev res pešala in pešala in gotovo tudi propadla vkljub našemu lističu. Ako je pa cerkev, vera delo božje, bi pa grešili zoper božjo previdnost in mogočnost, ako bi hoteli to poskušati, ter bi s tem več škodili, kakor pa koristili. Kaj pa mi hočemo? Kaj mi branimo? Narod! Da, le naš mili, dobri slovenski narod, našo ubogo slovensko rajo, naše slovenske izgnance iz rodne grude sem v tujino, te branimo! Ti se nam smilijo! Tem preti nevarnost! Tebe hočemo braniti, mili brat, tvoje srce, tvojo srečo časno t. j. v življenju, in večno, po smrti. Le ta je v nevarnosti! Peša, peša, toda le tvoja sreča, tvoja blagostanje, mili slovenski narod, mili proletarec, ta peša, kolikor bolj se širi socijalizem. • • Rdeča barva je barva nevarnosti. Brzovlak drdra po gladkem tiru proti postaji. Stotine potnikov se mu je zaupalo, da jih prenese iz kraja v kraj. Naenkrat opazi strojevodja rdečo barvo, rdečo lučko na signalu. Stoj! Nevarnost! Pogin, ako greš naprej po tem tiru! Vstavi stroj! In gorje potnikom, ako strojevodja prezre to rdeče znamenje, ako ne zapre takoj pare in ne napne vseh zavir, da vstavi vlak o pravem času, predno trešči ob drugega! Vzemimo: strojevodja je prezrl signal. Strašen ropot! Voz se vspne na voz, lesovje hreščeče poka, železje udarja na železje, da se krešejo iskre. 0-bupen krik iz stotine smrtno ranjenih grl in v malo trenotkih leže stotine potnikov mrtvih ali ranjenih pod ponesrečenim vlakom. Gorje ti, strojevodja! Ti imaš na vesti vsa ta življenja! Tvoja nepaznost je kriva vse nesreča! Toda prepozno je vse! Prepozen kes! Rdeči signal si prezrl in zakrivil nesrečo toliko ljudi j, ki so se ti zaupali. Rdeča barva je na signalu sedanjega časa! Krvavo rdeča svetilka — nauki socijalizma — sveti nasproti toku sedanjega sveta, sedanjega mišljenja in stremljenja! Nevarnost! Stoj! Stojte narodi! ne naprej! Stojte, človeška srca! Stojte mase narodov! Nevarnost, pogin preti po tem tiru! Rdeča barva je v signalu! Rdeča internacijonala! Stojte ljudstva. Nevarnost preti! Pogin preti in sicer ne železni cesti, ne postaji, ampak edino tebi, narod, tebi človeško srce! Ta, rdeči signal, vidimo mi, strojevodje, mi voditelji, mi pastirji ljudstev. Stoj! Stoj! Nevarnost! Pogin! Vstavi tok narodov, tok sedanjega mišljenja! Na drugi tir! Ta tir ni pravi! Po tem tiru je samo en konec — strašna narodna katastrofa, pogin tisočev! Zato smo celo leto v vsaki številki obesili pred naš narod ta signal, napeli vse moči, da vstavimo tok, da odvrnemo narod od preteče nevarnosti, da spravimo nazaj na pravi tir, kjer visi bel signal, kjer gori bela lučka, kjer sije tako milo, tako ljubeznjivo, tako vabljivo zvezda Danica, Jutranja zarja, "Ave Maria". To je bil naš namen pri teh člankih, to prepričanje, ta strah pred propadom naroda nam je potisnil pero v roke, da smo pisali članke "Naši ta rdeči". Ali smo mogli drugače? Ali ni bila to naša dolžnost? Da, gorje vam strojevodjem, voditeljem, pastirjem, ako ste molčali, ako -ste prezrli rdeči signal, ako niste storili svoje dolžnosti! "Gorje Vam, mutasti psi, čuvaji Sijona!" Zato k sklepu teh člankov še enkrat, na ves glas, iz vse duše zakli-čemo vsej slovenski javnosti po vsej širni Ameriki: Rdeči signal je zunaj! signal preteče katastrofe! Stojte! Nevarnost preti narodu! Nazaj na pravi tir! Hitro! Kajti pred nami stoje: Naši ta rdeči! jjlyo^oo oofo™ France Bevk: Moja Božična pesem. Or000 Kaj je vzdrhtelo skoz nočno tišino? Tajni glasovi božičnih zvonov--- Zopet in zopet me prosijo, vabijo, da bi povrnil pod rodni se krov... Pa, da bi znali, kako mi je tuje vse, kar sem izgubil brezskrbni smehljaj! -zunaj v življenju še moli drugače se, zunaj drugačna sta pekel in raj... Da bi se vrnil — kot dete nedolžno padel pred jaslice, sklenil roke, daroval Bogu vse sladke obete, klical jecljaje njegovo ime — — Pojte zvonovi skoz nočno tišino! — • morda povrnem i jaz se domov, morda boni molil kot dete nedolžno, morda ne bo spoznal rodni me krov... -Aa.. O l<=»f|i=iMc_ ..........ioi->||c: n □ Na sveti večer. Črtica. — D. 0. |1=|||1_J||<-IOI=-,||r- o Visoko nad strmim prepadom, ki ga je izjedel močan gorski potok, stoji bela hičica in gleda radovedno na tilio vas v dolini. Vsa osojna rebra so še pobeljena od novopadlega snega, le prisolnčna pobočja kažejo jesensko, a v zimi dobro-dejno lice. In na takem jesenskem pobočju se smehlja ta hišica vtaškemu zvoniku, katerega ni že dolgo obsijalo bo) 110 solnce. Pot do tega tihega domovanja ne pelje v dolgih in položnih ovinkih, ampak je izklesana skozi strmo in dolgo serpentino iz živega skalovja. Tudi do-linci, ki imajo gozdove na vrhovih, ne poznajo druge poti. l'o tej so hodili leta in leta in po tej vlačijo še sedaj bremena v dolino. Veliko krajša je, a tem nevarnejša, kakor pripoveduje znamenje, ki visi na gladki steni. Deska je izprana in nejasni obrisi nekdanje domače umetnosti pojasnjujejo nesrečo, ki se je zgodila na tem mestu. Dobro se že pozna prepad, v katerega pada neprimerno velika moška oseba. Nad sliko ko še razločne črke: "Tukaj se je ponesrečil Andrej Kobe, ko se je vračal na sveti večer iz Amerike. Popotnik, ki greš mimo, zirio-li en očenaš za njegovo dušo!" Pod sliko pa je pritrjena v skalo okroglo opog-njena žica za steklen lonček, v katerem gori vsako leto na dan nesreče majhna lučka, ki je prižgana v znak ljubezni do ponesrečenca in v znak vere do Boga. To znamenje je postavila mlada vdova takrat, ko je izgubila ljubljenega moža. sebi v spomin na molitev za verne duše, hčerki v spomin na požrtvovalnost očetovo do svojega doma. In ko sla šla ob nedeljah mati in Tončka k svieti maši v dolino, sta postala vsaki-krat pred znamenjem in mati je dejala: "En Očenaš za očeta, Tončka?" Ob-sta molili s solzami: mati po izgublj«. nem možu, hči pa, ker je videla inater-ne solze. Bila je nedelja. Bolno solnce se je nagnilo za goro, od vshodne strani pa se je valil mrak in ž njim rezka megla, ki je v kratkem času napolnila dolino. Mraz se je vedno bolj ovijal gorskih u-dov in vse je kazalo, da sveta noč bo prinesla nov bel pajčolan. Mati Kobetoma je zdaj pa zdaj pogledala skozi vrata na nebo, kakor da bi se zelo bala tega vremena. Tončka pa je pela v sobici pod streho pesem o pastircih in iskala v orehovi skrinji zimski šal. "Tončka!" Tončka je vtihnila, zaprla skrinjo in prišla z lučjo v hišo. Dolg pramen, ki je prej sijal skozi okno v dolino, je izginil in spet posijal skozi vrata na veži. "Tončka. Ti se tudi ničesar ne zmi-sliš! Vedno moram imeti vse jaz v glavi." "Kaj pa?" "Nocoj je sveti večer. Lučka pri znamenju mora nocoj goreti." "Ali, še danes jo prižgem." "Sedaj misliš iti tja? Steza je nevarna in na njej leži zmrznjen sneg. Ko bi šel vsaj kdo s teboj! Saj vidiš, da jaz ne morem." Mater Kobetovo je bolelo v kolenu. Ko je vlekla na saneh nabrane snope suhega dračja, je spodrsnila in zadela s kolenom ob drevesni štor. Od takrat ni mogla iz hiše in tudi k polnočnici ni u-pala iti. "Se vsako leto sem bila v dolini. Ljubi Bog hoče tako in Njegovo ime bodi počaščeno I" "Ni daleč. V desetih minutah som tam spodaj. Prižgem in bom spet tu." Tončka je imela šele petnajst let. Bila je čvrsta in zdrava, pa tudi pridna in pobožna. Velikokrat je že pohodila to steno, ko je šla v šolo; zato ni poznal ti nevarnosti. Mati je je bila vesela, a vendar jo je varovala kakor punčieo svojega očesa. "Ne! Sama vendar ne moreš tja. Tema je že gosta in bo skoraj snežilo. Boš pa jutri prižgala." "Še vsako leto je gorela na sveti večer, llekli ste, da je oče umrl na sveti večer." "Seveda je. Zato je tudi lučka gorela." "Potem me pa pustite! Vzamem luč v seboj in kmalu bom tu." Tončka je snela skrbno proti vetru zavarovano svetilko s peči in jo priž gala zgorečo tresko. Z omare je vzela žveplenke in dušico in oboje vtaknila v žep — "Ostani vendar in ne bodi v tem vremenu !'' "Boste videli, da se kmalu vrnem." »Skočila je veselo čez prag in odšla po stezi. Medlo je osvetljevala svetilka strmo stezo in se tresla v šibki roki. Od Od vslioda je zdaj pa zdaj potegnil lahek sunek, da je morala Tončka skriti svetilko v prepasnik. Takrat je vselej postala, kajti pred očmi ni bilo steze in vse je spet zakrivala tema ... Vdova Kobetova je postajala nemirna. Minilo je pol ure in minilo tri četrt ure, a Tončke od nikoder še. Veter piha in Tončka ne more prižgati, je ino-mislila. Pa je spet vtstal dvom. Vendar bi morala že priti', tudi, ako je pri znamenju molila. Deset minut tja in toliko nazaj. In je še mislila na nesrečo. Bo že prišla si je dejala potem iz prižgala lučko pred starimi jaslicami. Zunaj se je; lovil vshodni veter, a vedno tiše in padati so začele snežinke. Vse pa je bilo tiho in skrivnostno, kakor da bi mati potihnila s pravljico o svetem večeru, (""as je hitel. V materinem srcu se je nekaj zganilo. Zakaj si jo pustila? In se s počasnimi koraki šla čez vežo proti vratom. Odprla jih je in zaklicala: "Tončka!" Blizu je že morda »li pa je zgrešila pot nazaj. Slišala bo glas in prišla na ravnost k nji. Tako je mislila in spet zaklicala. Glas se je razlegal vi tiho noč, a ni dobil odmeva. Nemirno je začelo biti materino srce in vest se je vedno glasneje oglašala: Zakaj si jo pustila? In hotela jo je potolažiti: Saj je sama odšla in ji nisem dovolila. A vest se je vseeno še oglasila: Otrok je in doma bi morala biti. In jo je potolažila: Kakor me noga boli, tako bom šla, da jo privedeni. Težko bo, a Bog bo pomagal do nje! Pa je spet pomislila. Enajst let ji minilo ravno danes na sveti večer, ko se je Andrej ponesrečil. Takšno je bilo vreme, kakor danes, lil danes je šla Tončka tja! "Ne, ne!" je dejala pol tiho, "tega ne smem misliti. Tončka ---" Ovjila se je z gorkim šalom in iskala luči. A bila je edina luč ob takem vremenu, katero je Tončka vzela. "Bom pa bakljo napravila!" Razcepila je v hitriei poleno, ga ovila sč smolo in prižgala. Priprla je vrata in šla počasi v noč. Baklja je veselo plapolala in osvetljevala sneženo pobočje, a poti ni bilo nikjer. Snežinke pa so padale vedno gosteje. Šla je polagoma, ker ji je bolna noga delala težave, a vest ji je dajala novih moči. Vsaka minuta je bila dragoce-'** na. Da bi jo le dobila! Hodila je in hodila. Noge so bile trudne, baklja v roki je dogorevala, cilja pa nikjer. Spet je /■> klicala: "Tončka!" Vse tiho! Zašla sem morda, ker ni videti steze. V dolini sem in lučko, ki jo jc prižgala Tončka pred znamenjem, I>i morala že videti. A okoli in okoli je bila tema. Da bi vsaj luč imela: baklja dogo-ri, kaj potem? Na to ni mislila prej. Grenko ji je postalo pri srcu in solza je zalila oči. Maklja pa je res dogorela in velik ogel je padel v sneg. Takrat pa je obupno vskliknila: "Tončka!" In spet je bilo vse tiho. Le sneg je padal v debelih postnih ... • • Lovski čuvaj, ki je prišel drugega dne čez planino po stezi ob znamenju v dolino, je prinesel žalostno vest: Mater Kobetovo je dobil nezavestno v sncg»i ne daleč od prepada. Zadel jo je in nesel v njen dom. Ko se je zavedla, je popra-ševala po Tončki. Še le po dolgem času je razumel, kaj bi se moralo zgoditi z o- trokom. Šel je iskat tudi njo. Tik pred znamenjem so se poznali še odtisi majhnih nog in na robu prepada je ležala svetilka. Po strmem pobočju pa se je zdrknila Tončka v prepad. Čuvaj se ni upal v prepad. Prišel je v dolino po po- Tilio drsata nekaj časa dalje drug zraven druzega po trdi sneženi skorji. Kar se nebo v daljavi na obzorju lepo zjasni iti barvani žarki švigajo kot kače po nebu in razsvetljujejo vso okolico. "Severni sij!" vsklikne misijonar. "Kaj lie oče," vpraša Tahko, "to pomeni, da sva na pravi poti?" "Dragi moj," odvrne mu duhovnik, " kdor ima mirno vest in čisto srce in dela po volji božji, je lahko vedno brez skrbi,,ker ga Dog vodi po pravi poti, zato se dnu ni treba ničesar bati." '!(pripomni Tahko nekam boje ■V, "jaz upam, da imam čisto srce, pa v . dar sem žalosten." 'Z.iutij to, dragi moj?" '•'Ker se bojim, da bodo čarovniki tudi InaiH-e odvračali od tebe in tvojih naukov. Ali ne bi mogel česa darovati neveščemu Očetu, da jim pošlje smrt?" ojffo T>e,. Tahko," odvrne duhovnik, "rajši davtijva Bogu kaj s tem namenom, da se. izpreobrnejo.'' '.'Toda jaz nimam ničesar," de Tahko. "Pa vendar lahko veliko Bagu daruješ, vse najdražje, vse najlubše." "Najljubše in najdražje, kar imam, sta moj oče ni moja mati;" odvrne deček, "teh pa vendar ne moretn darovati." "Toda imaš srčno željo, da bi jih našel, jeli Tahko?" vpraša zopet oče Martin. "Da, oče!" "Dobro! In če bi Bog hotel, da ne najdeš na zemlji več svojih staršev, ali ne bi bila to zate velika žrtev?" "O gotovo, oče! To bi bilo največje hudo." "Dobro, torej, dragi moj! Moli vsak moč. Tistega popoldne pa je našel mož, ki se je spustil v prepad. Tončko pokrito z novim snegom. Ko je odgrnil sneg raz obraz, je videl smehljaj na njenih ustnicah, kakor da bi sanjala o svetih nebesih. V resnici pa jih je že vživala... dan takole: Ljubi Pog, če je tvoja volja, da najdem svoje starše tu na zemlji, .se ti srčno zahvaljujem, če pa je tvoja volja, da jih šele v nebesih zopet vidim, potem ti pa darujem svoje hudo za izpreobr-nenje Inancev." "Oče, ali veš že moje sanje?" vpraša Tahko. "Kake sanje pa?" vpraša oče Martin. In tedaj začne Tahko pripovedovati svoje sanje, kako je videl svoje starše v mrtvaški krsti in kako so mu zaklicali: 'Na svidenje v nebesih!' Oče Martin pazno posluša, in ko Tahko konča, mu reče: "Vse sanje pač niso od Boga; toda vendar je razodel Bog egiptovskemu .lo žefu bodočnost v sanjah. Le moli vsak dan pobožno, kot sem ti rekel." "Gotovo, gotovo, oče, storim to z velikim veseljem," zagotavlje Tahko in zo pet se pomikata mirno in tiho drug poleg drugega po trdi sneženi skorji. Več dni in več tednov sta potovala že obreki Inani, ne da bi doživela kaj posebnega. Vsak večer sta se malo usta vila in tedaj je napravil Tahko po ta-mošnji navadi ogenj in skuhal gorko večerjo. Po večerji sta se pa vlegla v odejo zavita k ognju in skrbni misijonar je še dolgo poučeval dečka o naukih sv. vero in njenih resnicah. Nazadnje od molita še kleče večerno molitev in sladko zaspitn, dokler ju ne zbudi mrzli sever in se ne odpravita dalje. Tahko se je verskih naukov in resnic tako lahko urno naučil, da se je misijonar zelo čudil; zato reče nekoč: "Tahko, ti boš postal gotovo še mali misijonar in mi boš pomagal pri izpre-obrnjenju Indijancev." "Toda oče," odvrne Taliko, "potem pa gotovo ne najdem več svojih staršev." "Kakor je božja volja," mu odvrne pobožni duhovnik. Nekega dne vozita ob robu reke po ledu, ker je tu bolj ravno kot po polju. Tahko stopa kot vodnik pred prvimi sanmi, misijonar pa sedi na zadnjili, ker je že zelo truden od težavnega in napornega pota. Kar skoči ravno pred duhovnikovimi sanmi iz luknje zajec in steče po ledu na drugo strane reke. Prvi psi ga niso zapazili in so mirno nadaljevali svojo pot, oni pri misijonarjevih saneh se pa obrnejo v hipu za zajcem in jo uberejo za njim. Oče Martin skuša s palico ustaviti pse, a vse je zastonj, sani drče vedno hitreje in vedno nevarneje po ledu. Tahko sliši, da kliče we Martin ng pomoč, se obrne in vidi, v kako veliki ne varnosti je misijonar, da se udere led in se potopi v mrzlih valovih. Vendar dospe srečno na drugo obrežje od tu pa po majhnem griču navzgor in kmalu izginejo vsi skupaj njegovim očem ... Zelo je potrt in vznemirjen vsled tega; priveze svoje pse za drevo in išče, kje bi mogel iti čez reko na 0110 stran, a ni bilo nikjer mogoče. V sredi se je namreč udri led in izginil po vodi. Žalostno, skoro obupan se vrne k sanem in premišlja kaj naj stori. Kar ga nekaj zelo iznenadi in preneseti. Pri saneh, zapazi kopo Indijancev, ki ga hočejo okrasti. Tahko se jim približa in ti ga nagovore v svojem jeziku kot ga govore doli ob Tnani. Tahko jim odvrne v istem jeziku in jim povo, da je njihov rojak. In tedaj ga naprosijo : "Jedi-imaš na saneh j daj nam jih ma- 1 lo, sicer pomrcmo "vsi od lakoto." In res zapazi Tahko, kako izstradani so ti ubogi ljudje. Poved6 mu, da niso 11a lovu že dolgo ničesar ujeli in ne ustrelili, vsledtega so se razdelili v dva dela; ot.ro-" ' ke in ženske imajo zadaj V| šotorih. Prosi jo ga, naj jim da torej malo, ker sicer mohijo poginiti. In tedaj spozna Tahko, da ga je pripeljal sani Bog semkaj, da reši svoje ro- jake gotove smrti. Brž gre ž njimi k šotorom v tabor in razdeli vse mednje, kar ima kruha in rib. Hvaležno mu poljubljajo žene in troci roko, kar je Tahka zelo veselilo. Obenem se spomni, da je videl prošnji dan v ledu sledove divjačine; zato pove to takoj okrog njega zbranim možem. Ti pa mu žalostno odvrnejo: "Ali, to nam malo pomaga, ,če smo pa od lakote že preslabi, da bi mogli doiti žival na begu; da bi jih .pa iz. daljave streljali, nam manjka pušk." ■ "Jaz imam pa veliko pušk," de Tahko, razdeli med nje puške in patrone in jih pelje nazaj do gozda, kjer je videl omenjene sledove. In še tisti dan ustrele 30 jelenov, da so za prvo silo preskrbljeni. Med potjo pa, ko se vračajo z bogatini plenom domov, jim pripoveduje, da je imel še enega gospoda sabo, ki se mu je pa izgubil. In ko jim pove natančno kje in v kateri smeri je izginil, mu povejo, da je ostala tam za hribom njihova polovica in da jih skoro gotovo najde. In pristavijo še, da so one družine še ve liko na slabšem, ker razsaja poleg lakote še neka druga huda bolezen — mrzlica. Veliko jih je že umrlo, tudi njegov oče in mati sta bolna. Tahko se bridko zjoče in moli: "Ljubi Bog, daj, da najde oče Martin moje ljube starše in jih krsti, »redno umr6, da pridejo v nebesa." Najrajši bi kar takoj preplaval reko in poiskal starše ter duhovnika, toda visled preveč narastie in preveč deroče vode mu to ni mogoče. Čakati mora torej, da pritisne iznova mraz in, da zamrzne reka. Ta čas porabi Tahko v to, da pove ljudem vse, kar je doživel in kar je vse vdel zadnji dve leti. Zlasti .veliko jim pove o naukih, ki jih uči. beli jpipijonar. Indijanci ga radi poslušajo, in rečejo končno: ... .,.> », "Kar pripoveduješ o pravem potu v nebesa, mora biti dobro; kajti Nog, ki ga moliš, te je pripeljal ■ semkaj,,da nas rešiš. Prav radi ti verjamemo." Čez nekaj dni pa gt-edo čez zamrzje-no reko in kmalu najdejo svoje sosede. Krt siwTahko s svojimi spremljevalci bliža vasi, pride jim nasproti velik i/prevod žensk in mož, ki se vije ppoti- malemu holmčku. Spredaj nosi deček lep križ, vsi Indijanci pa nosijo v rokah goreče sveče in baklje. In pridejo možje, ki nosijo dve krsti, za njimi pa stopa počasi in dostojno v duhovniški obleki misijonar. Tahko steče z glasnim vslikom k njemu, ga objame in vpraša: "Moj oče? Moja mati?" "Da," odvrne misijonar gin jen, "da, ubogi moj Tahko, tvoj oče in tvoja mati sta. A umrla sta kot kristijana, ker sem ju pred smrtjo še poučil v pravi veri in ju krstil. V nebesih ju boš zopet videl." .lokajoč, a vendar nekoliko potolažen, se pridruži misijonarju in stopa prvikrat za krščanskim pogrebom. In vse Indijance gane ta prizor. Ko sta zvečer Tahko in duhovnik sama v sobi, de misijonar: "Glej, dragi moj! Veliki izgubi sledi velik dobiček. Bog ti je vzel starše, zato te je pa izvolil za rešitelja tvojih rojakov; pripravil je njihova srca vsprejem-ljiva za resnico, tebe pa je odločil za malega misijonarja." "Da, oče Martin," odvrne Tahko, "ljubi Bog je vse dobro pkrenil in jaz ostanem sedaj vedno pri tebi in ti hočem pomagati po svojih skromnih močeh in svojim rojakom kazati pot proti nebesom." In sedaj je konec pripovedke o Tahku, mladem indijanskem misijonarju. Še vedno je pri očetu Martinu, mo pomoga kot katehet pri pouku indijanskih otrok in mu streže pri službi božji, zraven pa ga spremlja, da mu kaže pot po vseh indijanskih misijonih po snežni Alaski. Odločilna bitka med Konstantinom in Maksencijem 1. 313 na Milvijskem mostu je bila res čudežna: malo v orožju neizur-jenih Konštantinovih vojakov premaga mogočno sovražno četo, ki sama pripoz-na, da na Konštantinovi strani se bojuje nevidni Vojvoda vojskinih trum. Bojeval so je res sam nebeški Kralj, Če gar pota in načrti so čudni. Namen Njegov pa je bil določen. On, ki ni prišel na svet zato, da bi tu ustanovil posvietno kraljevstvo, se je hotel poslužiti poganskega vladarja Konstantina, da bi na zemeljski obli po njem zasadil nepremagljivi Križ. Tako se jo tudi zgodilo! Četa za četo sovražnikov je padala pod orožjem boril-eev svetega Križa; kar jih pa ni zadela roka, jih je izginilo in se vtopilo v valovih reke Tibere. Trinog sam ko vidi, da se nevidni moči zmagovalcev no moro več ustavljati, izpodbode konja in se hoče rešiti preko roko Tibere. A zaman. Tudi on izgine v valovih pred očmi Konstantina samega. » Posledice sijanje zmago Križa so bih nepregledne. Narodi so se udajali Kon- štantinu drug za drugim in ko je Daja, vladar na vshodu, zatisnil oči, je Konstantin postal gospodar vsega ogromnega rimskega cesarstva. Te vielike časti se je izkazal tudi vrednega z očetovsko skrbjo, ki jo je imel do vseh podanikov brez razlike. Sloga in mir med različnimi narodi je po tolikem ča-mu zavladala šele pod njegovim vladanjem. Vzljubil je posebno kristijane, ki so mu bili že poprej zelo pri srcu. Sam je priznal, da le Križani je pripomogel do slavne zmage in bas zato je spomeniku, ki mu ga je ljudstvo postavilo v Rimu, ukazal dejati v roke križ z napisom: V tem zveličavnem znamenju sem jaz osvobodil Vaše mesto Rim". Že leta 312 je izdal ukaz, v katerem so bili kristjani razglašeni kot pravi državljani, kakor oni drugih veroizpovo-danj. Na podlagi tega ukaza so se morali kiristijanom tudi vrniti vse cerkve in posestva, katerih so bili oropani. S tem ediktom je zasijala preganjani katoliški Cerkvi prava svoboda. Vojsku joča so cerkev je postala zmagovita. Za žil sramovani Križ je zablestel. p.o večnem mestu, po celem cesarstvu in po vsem tedaj poznanem svetu. Nepopisno veselje je zavladalo med krj. stijani; zgodovinarji nazivajo one dni "dnove sreče in zmage". Evzebij, cezarejski škof in očividce veselih trenotkovl, jih nam opisuje tako: "Vsi so bili osvobojeni zatiranje trinogov in vsakdo je moral pripoznati, da le pravi Bog je bil, ki se je bojeval za slabotne. Posebno mi, ki smo bili polni zaupanja do križanega Maziljenca, smo se radostili v teh urah. Porušene mesta in svetišča božja so se pričele dvigati iz tal, kakor na novo oživljena in še lepši so bili novi lira-mi božji od razdejanih. Povsod so se prirejale velikanske slovesnosti pri posve-čevanju novih svetišč. Zbirali so se ljudje od blizu in od daleč z eno mislijo in z enim čuvstvom: vsi okrog zmagovalca — sv. Križa. Med različnimi narodi je zavladala sloga in prijateljstvo kakor med člani ene družine. Bila je moč sv. Duha, ki je družila vse v eno enoto: eno srce, eno prepričanje, ista verska radost, isti slavospev Bogu iz ust vseh..." Zmagovalec Konštantin je pričel kristjanom deliti tudi gmotne dobrote. Papežu Silvestru je odkazal palačo v Latera- liu; na grob apostolov prvakov je dal sezidati velikansko baziliko. Kakor v Italiji, tako je tudi na vzhodu kristijane kar najbolj podpiral. Njegova mati sv. Helena je skrbela posebno za. Jeruzalem in za kraje, kjer je hodil naš Zveličar. Kratko rečeno: Konštantin je vedel, komu se mora zahvaliti in hvaželnega se je tudi vsepovsodi izkazal. Dasi sam še vedno ni bil krščen, branil je katoliško vero tudi proti odpadnikom. Leta 337 je smrtnonevarno zbolel. V tej bolezni se je zatekel v samotni kraj pri Nikodemiji, kjer se je pripravljal na zakrament sv. krsta. Škof Evzebij nam pripoveduje, kako vzgleden in izpodbud-1 ji v je bil prestop tega junaka v kato-loiško Cerkev. Po sv. krstu je živel Konštantin le zase in se pripravljal na pot k Onemu, za katerega se je bojeval v življenju in res umrl je še isto leto 22. maja 337. Zgodovina mu je pridejala naslov "Veliki" in velik je res bil boj, ki ga je iz-vojeval. Po pravici se letos katoliški svet veseli tega trenotka, dasi ima še vedno opraviti z nebroj sovražnikov ; toda tudi ti bodo propadli pred sv. Križem. X. ******************* + * J Iz Slovenskih Naselbin. % * * ******************* Slovenska Marijina družba v New Yorku slavi letos svoj petletni jubilej obstanka. To slovesnost so sklenile društve nice, da bojo obhajale kolikor mogoče slovesno in sicer, kakor cerkveno, tako društveno. In sicer, ker ni mogoče obojega praznovanja zjediniti na jedno nedeljo zato Ne bo slovesnost vršila dve nedelji. Cerkvene slovesnosti se bojo vršile od 4. do 10, decembra s slovesnimi duhov-"'"'» vajami, ki se začno 4. decembra zvečer ob pol devetih po nemški pobožnosti, m katere bo vodil dolgoletni družbeni voditelj \\ Anzelm Murn, župnik iz So. Bethlchenia. Skupno slovesno sv. obha- jilo družbenic bode 7. decembra, mej sveto mašo ob devetih. Sklep duhovnih vaj bode popoldne ob 4. uri mej redno slovensko službo božjo. Najprej bo zadnji govor, potem sprejem novih članic, nato slovesna obnovitev posvečenja družbenic Mariji in na to slovesna procesija, katere se bojo udeležile tudi vse slovenske deklice mesta New York in Brooklyna v belili oblačilih s pajčolanoni. Slovesen "Te Deum" bo zaklučil vso slovesnost. Vsa dekleta so po družbenih pravilih dolžna udeležiti se skupnega sv. obhajila, kakor sklepnih slovesnosti. Društveno praznovanje bo naslednjo nedeljo 14. decembra. Ta dan popoldne bojo društvenice priredile krasno Marijino igro "Dve Materi", za katero se pridno vrše pripravie, da bo to najdovr-šenejša igra, kolikor so jih še videli na tem odru. Mej igro bojo govori o pomenu in namenu Marijine družbe za mesto Veliki New York. K obema tema slavnostima vabimo vse rojake. Naša blaga dekleta za-lužijo, da se jim na te njih slavnostne dni pridružimo in se z njimi poveselimo in poradujemo ter jim želimo še nadalje vstrajnosti, edinosti in navdušenja za lepo družbo. New Yorska Hrvatska naselbina, jed na izmej največjih hrvatskih naselbin v A-meriki, je praznovala svoj slavni dan dne 16. novembra. Ta dan je dobila prvo svojo cerkev, duhovno domače ognjišče, o-krog katerega se bojo zbirali sedaj hrabri sinovi junaškega Hrvatskega naroda v New Yorku in okolici. Nedeljska služIla božja se je sicer začela že pred poldrugim meseconi in sicer v laški cerkvi sv. Klare, kjer so čč. 00 laški frančiškani dovolili svojo kapelico poleg cerkve za hrvatsko službo božjo. Toda pokazalo se je, da treba lastne cerkvp, ako se hoče vspešno misijonsko delovanje razviti za blagor tega naroda. Tako je New Yorkški kardinal, Njega Eminejica, naročil hrvatskim patrom, naj poiščejo pri inerno cerkev, kjer bi se mogla vršiti služba božja. Tako so dobili bivšo lute ransko cerkev, na 552 W. 50. ulici, kjer so bili tudi Poljaki dolgo let, predno so si postavili lastno cerkev na 40. ulici. Skti paj s cerkvijo je združeno tudi precej veliko stanovanje za župnika. Dne Ki. novembra je bila slovesna otvoritev in blagoslovitev to cerkvice, kar je izvršil v imenu kardinala, generalni Vikar Mon-signor Mooney ob obilni azistenciji du hodnikov. Ob pol jednajstih začela se je pomikati velikanska parada vseh zdru-ženihi Hrvatskih društev iz društvenih dvoran na 47. ulici po 10. Ave na 42. ulico od tu po 11. Ave. na 51. ulico in od tu na 10. Ave. nazaj kjer se jo pridružil paradi še lit. Rev. Msgr. Mooney in ves sprevod se je pomikal v cerkev. Tu je najprej Generalni vikarij blago- slovil cerkev, potem pa v navdušenih besedah v angleščini bodril Hrvate naj se združijo k navdušenemu delu za napredek naselbine tudi v verskih zadevjah. Nato je bila slovesna sv. maša, katero je imel O. Kazimir ob azistenciji O. Placi-da Belavič in O. Ireneja Petri čak. Vso slovesnost je uredil in vodil naš mladi in navdušeni O. Irenej Petričak, ki je lahko ponosen na sad svojega truda. Bog blagoslovi naše brate Hrvate! Slavnostno številko bomo izdali za mesec januar 1914, za petletnico obstanka našega lista "Ave Maria". Za to števtilko sprejemamo posebne o-glase raznih slovenskih in tujih trgovin in sicer dovoljujemo posebne cene. Slovenski trgovci, potrudite se! Oglasite se takoj. Trgovina brez oglasov je kakor parni stroj brez pare. Nikamor ne bo šlo! Poskusite! Naš list je razširjen po vseli naselbinah cele Amerike, toraj najvspeš nejše sredstvo za oglušov)anje trgovine. Zlasti to prednost ima pod vsemi drugimi slovenskimi listi, da naš list se ne vrže v kot ali v ogenj, ko se prebere, temveč ga stotine naročnikov hranijo, dajo vezat in ostane v knjižnici shranjen. Tako ostane tudi oglas. To številko bomo ti di posamezno pro dajali, ker bo veliko večji, kakor navadna številk«! in sicer po znižani ceni 10c. Kdor jih naroči vsaj 10, jih damo še veliko ceneje. Preberite tozadevni glas na prvi strani lista. Zato naročite si to številke po več iz-tisovi in jo pošlite domov svojim domačim. Zveselili jih boste. Vsebina lista bo jako zanimiva! Rev. Simon Lampe O S. B. slovenski benediktinski indijanski misijonar v (