izhaja vsak Četrtek
Naročnin«:		Letno	polletna	četrtletno
ITALIJA			104(1	5-20	2-60
INOZEMSTVO			18-20	910	4‘60
Uredništvo in upravništvo : Trst, Via Maiolica 10-lž, Telefon 1690. Uradne ure za stranke ob pondeljkih in petkih od 10—12. Oglasi: Za TSak mm visočine ene kolone v širokosti 63 mm : finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovsk«, obrtniški oglasi 60 cent. — Plača se vnaprej. — Posamezni izvod 20 cent.
Trst, 22. novembra 1923. — Leto IV. - Štev. 189.
ELO
Glasilo Komunistične stranke Italije
Družba, ki cinično zatrjuje, da stoje njene ustanove visoko nad razrednimi in političnimi nasprotstvi, praktično pa daja, na najgnjusnejši način, vspodbudo morilcem proletariata, je obsojena na pogin. Približuje se trenutek ko bo končno popolnoma utonila v lastni gnjusobi.
(K oprostitvi morilcev Vorovskega)
Na dnu
V Lousanni so sodniki oprostili morilce sodruga Vorovskega. Morilci so zločin priznali in nič niso tajili. Sodišče je bilo obveščeno, da so dokumenti, s katerimi so hoteli morilci svoj zločin opravičiti, ponarejeni. Ali vse to ni spravilo sodnike v Lousanni iz tira. Oni so oprostili morilce komunističnega komisarja, ker so morali tako ravnati. Ako bi bili morilce obsodili, bi bili obsodili tudi reakcijo in bi bili obsodili tudi meddržavno konferenco v Lousanni, ki je s svojim obnašanjem zakrivila najbolj, da se je zločin izvršil.
V predvojni dobi bi se bilo meščansko časopisije škandaliziralo ako bi bili sodniki oprostili zločinca, ki bi bil priznal umor. Danes ne več. Danes skuša meščansko časopisje opravičiti razsodbo lousanskih sodnikov in one-čašča na najostudnejši način spomin umorjenega ljudskega komisarja. Zločin je zakrivila buržuazija. V Lousanni so sodniki oprostili buržuazijo pred zakonom. Buržuazno časopisije bi sedaj svojo gospodinjo rado opravičilo tudi pred javnostjo in bi rado dokazalo, da ima buržuazija pravico ubivati one, ki hočejo odpraviti buržuazno moralo in buržuazno gospodarsko in politično nadvlado. Da ima buržuazija pravico moriti one, ki verjamejo v razvoj človeka in človeške dražbe, ki verjamejo v delo, v ljubezen in v mir, ki bi morali vladati na zemlji.
V Pragi so češki sodniki oprostili zločinca, ki je umoril bivšega bolgarskega mnistra za časa vlade Stambolijskega, Od sedanje bolgarske vlade podkupljeno časopisje hvali sodnike, ki so oprostili morilca in tako omogočili zbliža-nje ined Čehoslovaško in Bolgarsko. Ob enem zatrjuje to čedno časopisje, da ima bolgarska Cankova vlada pravico ubivati svoje sovražnike.
Naivni ljudje tarnajo in si pravijo : Svet se je spremenil. Kar je bilo svoj čas grdo in strogo prepovedano, je postalo po vojni lepo in dovoljeno. Ni res, da se je svet spremenil. Vse je kakor je bilo, le razmerje med proletariatom in buržoazijo so je spremenilo. In ker je proletariat vedno številnejši, vedno zavednejši in torej vedno močnejši in ker je kapitalistična kriza vedno občutnejša, se čuti buržuazija malo varna, čuti, da se majejo temelji njenega nadvladja, pa se brani zato s vsemi sredstvi. Napovedala je boj proletariatu s križem, z ognjem in mečem. Pozabila je na svoje v francoski revoluciji porojene nauke in danes mori, zastruplja, uživa in korumpira kakor navadna srednjeveška plemiška drhal. Ona hoče ostati pri življenju in na vladi. Da doseže svoj namen, so ji dobra vsa sredstva in je čisto naravno, da ne bo obsojala sebe in svojih morilcev. Saj je morila pet let na bojnem polju. Pred veliko moritvijo je v Parizu oborožila roko mlademu človeku zato, da je umoril francoskega socialista Jauresa, ki je delal na to, da bi vojno preprečil. Francoski sodniki sicer niso imeli poguma mladega ubijalca oprostiti. Pač so ga proklamirali za norca in so ga poslali v norišnico. Pod buržuaznimi svinčenkami so padli proletarski bojevniki na Poljskem, Finskem, v Bolgariji, v Jugoslaviji, Italiji
i.	t. d. Njeni samokresi so vzeli življenje Kurt Elsnerju, Liebknechtu in Luk-somburgovi. Pot, ki vodi do proletarskega cilja je rdeča od prelite proletarske krvi.
Na eni strani boj n vsemi sredstvi proti proletariatu, na drugi strani se pa buržuazija klanja srednjeveški reakciji.
Francija, ponosna Francija se klanja katoliški cerkvi in papežu. Njej sledi Italija, ki je uvedla v svoje šole vero-nauk in razpelo. Pa ne zato, ker verujejo francoski in italijanski ministri v božje poslanstvo katoliške cerkve in kr&čonsta, marveč zato da bi pridobili na svojo stran papeža in duhovnike in da hi z njihovo pomočjo poneumnjeva-li ljudstvo bolj intenzivno in z večjim \ vspehom nego do sedaj.
Ali je to znamenje moči?
Kaj se godi sedaj v Rimu? Prišel je španjski kralj Alfonz XIII. na obisk v Italijo. Bil jo sijajno sprejet. Bilo je vse polno sprevodov, sprejemov in obedov. Kralja je sprejel tudi predsednik italijanske poslanske zbornic« in se ta gospod predsednik ni spomnil, da je kralj španjski zapodil predsednika špa-njske zbornice zato ker se ni hotel ukloniti španjskemu diktatorju. Alfonzu XIII. jo sprejel tudi Mussolini, ki jo organiziral protestna zborovanja v ' Italiji kadar so španjski klerikalni sodniki 'obsodili na smrt, nedolžnega učenjaka Ferrerja. Ves svet je protestiral proti španjskim sodnikom in proti > Španjskemu kralju. Celo tedanji angleški kralj Edvard je interveniral y prilog Ferrerju. Nič ni pomagalo. Ferrer Je umrl nedolžen, umorjen v trdnjavi
H Moutjuieh.
Danes se Mussolini in z njim se italijanska buržuazija klanja zastopnikom Ferrerjevih morilcev. Pozabljeni so protestni shodi v prilog Ferrerju; pozabljene so vse žrtve padle v trdnjavi Montjuich. Pozabljeni so mučeniki iz AlcalA del Valle, pozabljena je blaga osebnost anarhista Angiolillo, ki je umrl junaško, barbarske smrti, ki so mu jo določili španjski jezuiti.
In med tem ko buržuazija oprošča morilce proletarskih bojevnikov in ruskega ljudskega komisarja in se buržuazni zastopniki valjajo v prahu pred plemiško reakcijo, kaznuje buržuazija nedolžne proletarce. V Madridu, pred mesecem dni, so sodniki na kraljevi ukaz, na ukaz kralja Alfonza XIII. obsodili na smrt anarhista Mateu-a in Nicolau-a kljub temu, da je pravi morilec ministra Dato povedal, fla sta Mateu in Nicolau nedolžna.
POLITIČNI
ITALIJA. Vse meščanstvo in njegovi hlapci, vse prodano časopisje, tisto časopisje ki kaže vsakomur prijazno lice, kadar se gre za «ohraniti prestiž«, vse je sedaj zaposleno s sprejemanjem «imenitnih gostov». Kajti Italija mora pokazati, da je civilizirana. Pa ne da bi mislH kdo, da se te dni izkazuje gostoljubnost kaki skupini učenjakov ali umetnikov. Ne. Prišla je v Italijo, na obiske, španska kraljeva dvojica, kralj Alfonz in Viktorija, ki si gotovo želita, menda po velikih štrapacah, prestanili v raznih letoviščih, malo počitka ...
Bila sta sprejeta v Rimu z velikim pompom, godbami, govorancami, kakor se spodobi imenitnim ljudem, pa tudi naobraženim in ... inteligentnim. Kajti kralj Alfonz je dokazal, da poseduje obilo inteligence, ker je ob priliki evolucij, ki so jih delale italijanske bojne ladje izjavil — in je bilo vidno, da je strokovnjak v tem (tako zatrjuje vlaču-garsko meščansko časopisje), da se bojne ladje izvrstno kretajo !...
«Moje ljudstvo«, — pravi v svojih govorancah Alfonz. In «Moje ljudstvo«, mu odgovarja Mussolini. To «moje ljudstvo, toliko špansko kolikor italijansko pa, bo moralo plačati seveda mali računčič za take-le špase.
«Pobratimstvo dveh latinskih plemen, dveh ljudstev,« — tako imenujejo plačani hlapci buržuazije te ceremonije, ki se vršijo v čast enemu najreakcio-namejšemu vlastodržcu. V resnici so to stiki med dvemi buržoazijami, med dvemi reakcijami. Latinstvo nima tukaj nič opraviti, ker se buržoazije in reakcije raznih plemen približujejo ena drugi, kadar se gre za udrihati nad proletariatom. Samo ob sebi se razume, da sta se ob tej priliki sestala oba diktatorja, De Rivera in Mussolini.
Italijansko delavno ljudstvo gleda na take parade s sovražnostjo, ker vidi, da mora tudi španski proletariat trpeti pod udarci srepe reakcije.
Italijanski delavec se še spominja dne 13. oktobra leta 1909., ko so kralj Alfonz in vsa njegova klika dali ustreliti moža, ki je mnogo koristnega storil za špansko delovno ljudstvo: Frančiška Ferrerja. Zavedni delavec vidi pred seboj duh mučenika in neštovilo drugih, ki so padli za delavsko stvar. In se spominja tudi, kak vihar je v Italiji vzbudil nezaslišani umor F. Ferrerja. Spominja se, kako so protestirali tudi tisti, ki sedaj ližejo pete zastopnikom najbolj črne reakcije.
Proletariat ne bo tega pozabil !
Ministerski predsednik je imel v senatu govor v zadevi zunanje politike.
Meščanski listi mu seveda pojejo slaj vospeve in pravijo, da je bil to «močan» govor.
Glavni predmet tega govora so bile reparacijske mere, ki jih je hotela Francija usiliti Nemčiji. S svojo navadno teatralično pozo je izjavil, da ne more Italija dovoliti, da hi se preveč mrcvarilo Nemčijo, z nadaljnimi okupacijami njenega ozemlja in z drugimi merami. Seveda se ne sme mrcvariti, toda nemških kapitalistov ne. Ker je namreč Mussolini hitro dostavil, da se Italija ne more in ne sme ločiti od svojih zaveznikov, od Francije in da mora Nemčija plaeati. Plačali pa ne bodo kapitalisti, marveč nemško delovno ljudstvo.
Pri predzadnji točki predloga, formuliranega glede italijanskega stališča na-pram Nemčiji je rečeno, dn so mora moralno in politično podpirati tisto vlado, ki vspostavi rol in prlvode Nemčijo do gospodarskega ozdravljenja.«
AH je morebit to kaka «močna» fasi stovska vlada ?
NEMČIJA. Po ponesrečenem monarhističnem puču se Ehrhardove bande zopet organizirajo in pripravljajo ponoven napad.
Medtem pa se gospodarska kriza vedno bolj poojstruje. V Berlinu so se vršilo demonstracije brezposelnih, ki so napadli trgovine in jih oplenili. Kakor
Tako nizko je padla buržuazija in še si hoče lastiti pravico do vladanja. Pač lahko vlada toda le s silo, le z oboroženo silo. Ali to je nedvomno znamenje, da se bliža končnemu propadu. Da, tudi v sedanji dobi, ko je marsikdo izgubil vero in si posamezni domišlju-jejo da je vse končano za proletariat, danes tudi ponovimo naše globoko prepričanje, da se nahaja buržuazija zato, da se ohrani na krmilu; razred, ki se mora posluževati zločinskih sredstev zato, da brani svoje pozicije in zato, da se ohrani na krmilu; razred, kojega zastopniki uničujejo svoje delo in svoje spomine in se niti ne sramujejo poljubovati roko onim, ki so jih sami svoj čas označili za krvnike, tak razi'ed je že moralno uničen in je le se vprašanje časa, da izgine tudi kot socialna sramota in socialno zlo.
 :co:------------
PREGLED
po navadi, je policija intervenirala in rabila orožje.
Iz Frankfurta prihajajo vesti, glasom katerih so separatisti ponovno zasedli občinsko palačo.
Konferenca poslanikov.
Koliko je že bilo konferenc, malih in velikih ? Neštevilno. Pa še jih bo. Rastejo na ugodnih tleh, na kapitalističnem gnojišču. Imeli smo zopet eno,
Dogadjaji u Nemačkoj uzimaju sve šire i oštrije razmere, čiji se uticaj ose-ča daleko izvan granica Nemačke. Eko-nomsko-kulturna uloga Nemačke u svetu, kao i njen geografski položaj, — učinili su današnje dogadjaje u Nemačkoj centralnim pitanjem svega mislečeg čovečanstva. Počeci proletarske revolucije u Rusiji 1917. g. nisu bili predmet opšte pažnje, jedno stoga, što se je tada veči deo Evrope nalazio u vrtlogu krvavoga imperij alističkog rata, a drugo, što je revolucionarna Rusija bila izolovana od ostaloga sveta, kome se o ruskoj revoluciji servirali najfantastičniji, često protislovni izveštaji.
Čisto objektivno prosudjujuči vladajoče odnose u Nemačkoj, mora se kon-statovati, da vrenje širokih masa nije tvorevina neke propagande, nego logi-čan odraz postoječih prilika. Po samom priznanju buržoaske štampe : današnje prilike dovode u pitanje minimum egzistencije ne samo oblak radnika i činovnika, nego i mnogobrojnog sred-njeg staleža, čiji se opstanak svako-dnevno ugrožava usled sve više rasteče ekonomske krize. I dok su 1918. g. po-stojali više psihološko-subjektivni momenti za jedno veče vrenje širokih masa,, koje su se iznurene i iskrvavlje-ne vračale sa ljudske klaonice, dotle su današnji motivi nezadovoljstva ogrom-nog dela masa daleko jači i objektiv-niji, njih no može likvidirati nikakav Noske br. 2. Iz dana u dan raste broj besposlenih (u samom Berlinu ima preko 300.000 besposlenih radnika), a cla i ne spominjemo ceo oblak onih radnika, koji rade krače radno vreme, i svi su oni, zajedno sa svojim poro-dicima, lišeni i najelementamijih ži-votnih potreba, dočim ni oni, koji rade uz redovne uslove, ne mogu iz svoje hude nadnice da podmiruju svoje na-sušne potrebe i to iz prostoga razloga, Sto trgovci neče da prodaj u ništa za novčanice, čija je vrednost veoma problematična. Seljaci neče da dovoze u grad životne namirnice, jer su im več i slamnjače (porine) prepune šarenim papiričima. Protiv ovih elemenata revolucije ne pomažu nikakve surove mere, kao ni laskava obečanja soc,-ilem. kori 'eja. Protiv ovih elemenata revolucije ne može se uspešno boriti ni intervencija strane buržoazije. Za eventualno ugusenje socijalnog požara n revolucionamoj Nemačkoj, koja ima oko 70 miliona Stanovnika, potrebno je Francuskoj i njenim vazalima najma-nje 1-2 miliona dobro naoružanih i disciplinovanih vojnika, ali ona te sile nema i neče je više nikad ni imati. Nedavni uspeli generalni štrajk železni-čara i rudara u Poljskoj pokazao je, da zelenaška Francuska ne može ozbiljno računati sa svojim istočnim vazalom, kome je uz dobre honorare stavila u zadaču, da bude živi bedem protiv uje-dinjenja revolucionarne Rusije i Nemačke. A pokuša li ipak zelenaška Francuska, da sa svojim najamnicima maršira protiv revolucionarno® Berlina, ona če u Berlinu nači svoju smrt, kao što su i Vilhelmovi junkeri dobili 1918. g. snmrtni udar ne pod Verdunom, nego u revolucionamoj Ukrajini, gde su so toliko okužili bacilom revolucijo, da su izgubili sve tekovine, koje su no-koliko vekova i decenija sticali.
Ištičuči ovalto spoljašnju opasnost po ra zv itak revolucionarne borbe u Ne-
namreč konferenco poslanikov v Parizu. Razpravljalo se je o tem, ali se sme Nemčiji zabosti nož do živega ali ne. Poincare (ali, kakor ga francozi imenujejo, Poincarč - la guerre — Poinca-rč - vojna) je hotel na vsak način »energično« nastopiti proti Nemčiji, ki je izjavila, da smatra Versaillsko pogodbo kot ničevno, ker ste jo Francija in Belgija kršile, z okupacijo nemškega ozemlja; da odločno zavrača vojaško kontrolo, katero se ji hoče vsiliti.
Drugi zavezniki niso bili nič kaj navdušeni za bojne načrte Poincarč-ja. Posebno pa Anglija ne, ki ima pri stvari svoje posebne interese.
Vsled različnosti mnenj in intei’esov je zopet grozila nevarnost, pa velika nevarnost, da se črepinja — to je Antanta — razbije na še manjše drobce. Gospodje so se praskali, si trgali eden drugemu iz rok z zrakom napihnjeni gumijevi balon, ko se je spraznil so ga zopet napihnili in tako dalje. Razjezili so se, se zopet sestali in končno prišli do nekega sporazuma, ki je zopet splaval po vodi, radi Poincaržjeve trmoglavosti.
Ko to pišemo je mogoče, da se je stvar kdove kolikokrat spremenila. Konec komedije pa bo, da bo še vedno nesporazumljenje v antantinem loncu.
Zadnja poročila govorijo, da je na konferenci prišlo do sporazuma gledt vojaške kontrole. Nemčiji je bila odposlana nota
mačkoj, moramo baciti letimičan pogled i na opasnosti, koje joj iznutra prete. Po načinu svršetka grabilačkog rata, u kome je nemačka buržoazija izgubila bitku i bila poražena od svojih rivala, moglo bi se reči, da proleterskoj revoluciji u Nemačkoj na predstoji veča i ozbiljnija unutrašnja opasnost, jer je kapitalistička klasa lišena stajače vojske, koja beše glavni stub njegog klasnog gospodstva. Ova bi predpostavka bila tačna, da se u Nemačkoj nisu kroz decenije stvarale i dobro učvršči-vale organizacije, koje su oko sebe o-kupile preko 10 miliona radnika. Po svojoj strukturi ove su organizacijo več odavno izgubile svu oštrinu borbenih radničkih organizacija i, predvodjene «vodjama», koji su nadahnuti sitno-buržoaskom ideologijom i koji ocenju-ju opatu situaciju isključivo po svojoj najbližoj okolini, — ove su organizacije več davno prestale biti žarište nepomirljive klasne borbe i luč lepše proletarske budučnosti, nego se pretvoriše u učmala osiguravajuča društva. .Bla-godareči svome dobro izgradjenom or-ganizacionom aparatu — u oportunizmu okorele radničke «vodje» još nedavno su uspevale, da sve sebi nepo-čudne, a revolucionarno raspoldžene elemente eleminiraju iz organizacija, koje su oni hteli da pretvore u svoje prčije, kao što je Mussolinji Italiju, a Pašič Jugoslaviju pretvorio u svoju prčiju. Da nije bilo ovih renegata na čelu radničkih organicija ne bi razbita i iz sedla izbijena nemačka buržoazija ni 1918. g. mogla zaustaviti burne ta-lase socijalne revolucije. Ono, što 1918. g. nije mogla da učini ni krvava buržoazija, to su učinili dželati Noske, Ebert, i njima slični radnički izrodi, koji se tove na bogataškim jaslama. I kad su ugušili socijalni požar, njih je buržoazija poslala u «rezervu», da bi mogla sama sedeti na državnom krmi lu i bez praznog naklapanja soc.-dem. «vodja« derati kožu sa radničkih ledja. Medjutim sada, kada je proletarijat, pod bičom nemilosrdne kapitalističke tiranije i eksploatacije, — počeo ne samo da ropče, nego i da se bori ne na život, več na smrt za svoja najelemen-tarnija čovečanska prava, — opet na površinu iskrsoše soc.-dem. vodje, da bi ugušili opravdani gnjev izvaranlh i opljačkanih radnili masa. Samo če ovaj put promašiti svoj cilj ! Makar koliko da su nemački radnici tradi-cijom i organizaciono vezani za «svoje« vodje, ipak je grubi zakon života jači od sviju predrasuda. U redovima ne-mačkog proletarijata vrši se ovih dana jako previranje, koje je upučeno protiv farisejskih «radničkih» vodja i, kao nigdo, danas se u Nemačkoj bengalskem svetlošču vidi ispravnost Le-njina, kada on veli, da se proletarijat zapadne Evrope mora najpre osloboditi «svojih vodja«, da bi istom potom mo-gao uspešno skrhati svojo ekonomske i političke vekovne okove.
Razume se, da se- uporeda sa pre-viranjem u radničkim redovima vrši-grozničavo naoružavanje nemačkih fašista, naročito u Bavarskoj, koje flnan-siraju krupni kapitalisti. Rasteča beda, kao odraz političke i ekonomske konstelacije, koja u glavnom i isključivo pogadja slojeve, koji žive od prodaje svoje radne snage, munjevitom brzi-nom zguščuje redove nezadovoljnika, koji, »nagom potoka pod prolečnjim
suncem, bujaju i koji če se jednog dana izliti iz svoga redovnog korita, u kojem po vekovima držaže državni zakoni i razni društveni običaji, da bi poplavio i s lica zemlje očistio obale, na kojima se veličaju kule nepravde, u kojima stenju milioni i milioni namu-čena i opljačkana radnog naroda varo-ši i sela... U znaku ovoga previranja danas teče borba u Nemačkoj, i ona danas označava zatišje pred burom...
Pravdoljub.
Križ reakcije
«Za moč Italije se imamo zahvaliti katolicizmu. To sem vedno trdil in bom trdil. Katolicizem zapoveduje po svojem nauku in po predpisih odpovedi, kesanja, žrtvovanja, spokorništva in vzdržnosti ljudem, da se borijo sami proti sebi, da razvijajo svoje globoke sile ali bolj točno, katolicizem navaja človeka pripraviti in zagotoviti zmago vseh najboljših sil, ki delajo junake in svetnike. Hvala našemu katolicizmu, da smo Italijani ohranili to duhovno moč, to duhovno plodovitost, to duhovno plemenitost, ki nadomeščajo gmotno bogastvo, katero nam manjka in ki nas delajo zmožne, da ga dosežemo.
V	dvajsetih letih nas bo 50 milijonov v Italiji. Rusija se potaplja. Angleška se drobi. Francoska in Angleška imajo malo število rojstev. Mi bomo v Evropi najmočnejši. Rimsko cesarstvo je bilo sijajno in veliko. Mi bomo sijajnejši in večji. Nova Italija — to je fašistovska — bo vzorec katolicizma.
Iz tega, kar vam pravim, si boste razložili naše zadržanje nasproti katolicizmu. Spoštovanje katolicizma, ščitenje katolicizma, ■ sodelovanje s katolicizmom. Katoliška hierarhija bo češčena od države. Odredil sem, naj civilne in vojaške oblasti prisostvujejo velikim slovesnostim cerkve. Informirajte se, koliko se je naredilo za zadnji evharistični kongres v Genovi. Plače duhovnikom se bodo zvišale Brez kakega siljenja in enostavno potom dekreta sem jim za zdaj nakazal iz državne blagajne SS milijonov. Pouk katc licizma se bo pospeševal, razvijal od strani države. Zahtevam, naj bodo vsi učiteiji goreči v tem oziru. Ugled križa bo potrjen od države. Postavil sem spet Kristusu a šole in v sodiščif. Postavil ga bom spet v zbornico.
A kaj je katolicizem, brez dobrih običajev? Strogo bom postopal z vsakim, ki bo pohujševal moje ljudstvo.
Na nesrečo mnogi katoliki ne razumejo govorice. Brez mozga so in preustrojeni in udanl tolstojanstvu in vsem naukom, narejenih od sužnjev za sužnje. Naj berejo Evangelij! Kristus je z bičem izgnal trgovce iz templa. Danes je treba narediti isto. Še vedno je preveč prekupčevalcev v templu.»
Ta govor je imel Mussolini nasproti po ročevalcu belgijskega katoliškega časopisa «Revue catholique des idčes et des faits* v katerem je bil priobčen 2. novembra. Genialna zmes! Duhovna moč, plodovitos in plemenitost ter bogastvo, ki manjka in ki ga bomo z duhovno plemenitostjo dosegli: Bog in Mamon, stvarnik in zlato. Bog sredstvo, bogastvo cilj in svrha človt ka. Za slučaj pa, da ne bi dosegli zla'a bomo ostali v Italiji siromaki; duhovnu moč nam bo obilo odtehtala Mamona, na domeščala nam bo vsako gmotno bo gastvo.
Rimsko cesarstvo sijajno, katoliška La lija bo sijajnejšal’ Ali bo to sijaj Mamona'/ Rimski imperij je obogatel po karta-ginskiti vojnah, ko se je zlato vsega sredozemskega obrežja začelo stekati v Rim. Obilica zlata na eni strani, ogromne množice sužnjev na drugi, to je znak cezarskega Rima. Legije so korakale iz ene dežele v drugo s svojimi glavarji. Bile so se, glavarji so pa sledili zlato. Ni zi?olj slučaj, da so Parti, «divje» maloazijsko ljudstvo, vlili raztopljenega zlata vojvodi Krasusu v usta, češ: Navžij se ga, ko ga nisi imel v življenju nikdar dovolj! '
Zlata žejnemu Krasusu ni bilo bogastvo v srečo in ni bilo v srečo Rimu. Vstal je Kristus, mizarjev sin, in svetoval bogatinu, naj gre in svoje premoženje razdeli revežem, če hoče biti popoln in res srečen Rim, pa ni hotel slišati. Kraljevski nauk iz hiše siromašnega nazaretskega mizarja je bil v strašnem nasprotju s sijajem in razkošjem velikega sredozemskega o. e sarstva. Ta sijaj in to razkošje sta sekala glave ribičem iz Palestine, sta kamenjala in križala sužnje, ki so Kristusa čuli, sta morila v m^sah vse, ki so verjeli besedi
o	Bogu nad Mamonom. Ta sijaj in to razkošje sta v potokih prelivala kri za gospostvo Mamona nad Bogom. Vedno je težko menjati boga, pa najtežje je menjati Mamona z Bogom: le s potoki krvi se je menjeval
A ko je naposled Kristus zrastel čez veliki rimski imperij, se Mamon ni ponižal pred njim. Delili je hotei ž njim oblast tei je pokopal ogromno cesarstvo za vs? čase Vsa prelita kri ni rešila sijaja in veličine Jeli sta sijaj in veličina cilj in svrha države in človeka ? Jeli Mamon Bor ljudstva?
Država bo branila katolicizem. Udeleževala .so bo cerkvenih slovesnosti. Plače
zviša duhovnikom. Križ bo postavila v sodišča in v parlament.
Država, to je režim, vlada in poleg vsega še reakcija. Reakcija bo branila katolicizem? Kam je prišel katolicizem, da ga mora braniti reakcija? Kaj je katolicizem?
Vlada se bo udeleževala cerkvenih slavnosti, družil se bo zunanji sijaj z notranjim življenjem, razkošje s tiho por.);, nostjo, z udanostjo in odpovedjo. Ali.V združljivo? Kam je stekla kri svetnikov, v katerem pesku se je posušila?
Reakcija zviša duhovnikom plače. i . bo vzela denar? Kjer je odslovila delavce? Kjer je zvišala delovne urnike? Kjer je stotisočem napravila tako težko življenje? In čemu bo to napravila, ali zato, da bo kupila podporo, katolicizma državi? Vidimo večno borbo. Mamon se dviga nad Boga; ni še podlegel. Kadar je Mamon zmagoval, je cerkev propadala. Če reakcija daja denar, je to podkup ln pomenja razpad duhovne sile in plodovitosti. Pomenja, da so v templu prekupčevalci, pa ni čudno, če se dobe še katoliki, ki ne razumejo te govorice 1
Križ bodo postavili v sodišča in v parlament. Spet ga bodo postavili, a bo križ-brez Kristusa, dva kosa lesa počez, dva kosa mrtve snovi, brez Križanega. V sodišča, kjer sodijo pohujševalce Njegovega ljudstva, v zbornico, kjer sedijo mrtve mumije. Nič se ne bo spremenilo s tem, les bo ostal mrtev, ker ga človeška volja ne more oživeti, čas bo letel mimo tega lesa, nauk sužnjev za sužnje, resnični nauk, bo pa z železno silo vztrajal v svojih tečajih ter bo preživel svoje soi-ražnlke, njih vezi in njih ječe. Mračno gredo pohujševalci svojo pot, ko igrajo plameni reakcije nad njih glavami, in vedo, da so novi za njimi, če jih bliski zadenejo. Tudi križ ne p'aši po-hujševalcev, dva kosa lesa počez, dva kosa mrtve snovi. Kaj bi jih plašil, ko ni Odrešenika na njem. Kristus, kraljevski sin siromašnega nazaretskega mizarja, raste mimo križa reakcije, širi svoje prebodene roke in objema ves širni svet, vse molčeče In bedne, njih nepregledne vrste. Kaplje krvi pretaka ž njimi, a zmaguje, da blestijo njegove rane kot solnce in da pada kraljestvo sijaja in njegovega nasilja v mrtve noči.
Križ reakcije ni Kristus trpečega ljudstva in ne bo nikdar.
Ttaii l. Edison d i-u delavBikD
Ko je pokojni dr. Char. A. Steinmetz, veščak v elektrotehniki in eden prvih matematičarjev na svetu, dejal, da pride doba, ko bo delavec delal samo i ure na dan in živel kljub temu bolje kot danes, jo vzbudila ta izjava v amer. časopisju mnogo zanimanja, in sicer zato, ker jo je izrekel veščak kakor je bil pokojni Steinmetz.
Nekateri so izrazili bojazen, da bi bilo tako skrajšanje delavnika za ljudstvo škodljivo, ker bi se preveč pomehkužilo in padlo v degeneracijo. Drugi pa so zmajevali z glavo, ker si ne morejo misliti, da bi kedaj prišlo do takega «raja» za delavsko rajo.
Steinmetzovemu mnenju se je pridružil tudi iznajditelj Thomas A. Edison, ki pravi, da pride čas, ko bodo stroji izvrševali večino tega dela, ki ga danas opravljajo še delavci. Izpopolnjevanje tehnike, strojev in obratnih sistemov bo omogočilo skrajšati delavnik na 4 ure. Edisonovo mnenje je, da starim ljudem v bodočnosti sploh ne bo treba delati v industriji, ker bodo lahko mladi producirali dovolj za vse.
TUti, ki rohnijo firoti delavskemu gibanju.
Splošno znano je, da služi raznim kapitalističnim agentom, v borbi proti delavskemu gibanju kot agitacijsko sredstvo laž, in sicer najdebelejša, da hočeta socializem in komunizem odpraviti družino, uvesti mnogoženstvo
i	t. d. Neglede na to, da je sedanja kapitalistična družba tudi v tem pogledu zelo bogata na dokazih, kaka je družina in družinsko življenje sedaj, imamo ‘tudi dan za dnevom priliko videti, da je tako podtikanje (uvedba mnogoženstva v kom. družbi) le gola izmišljotina.
Tisti pa, ki najbolj rohnijo, dajajo prav lepe zglede. V ameriških listih či-tamo o nekem Jack 0’Brien-u, protisocialističnemu agitatorju, ki je bil podplačan od ameriških kapitalistov zato, da je na vseh uličnih vogalih kričal, da pomeni socializem «svobodno ljubezen« in «razdor družine«. Ta mož, goreči moralist, pa je bil dne 23. oktobra aretiran v Detroitu. Dne 25. je bil odveden, uklenjan, v MiHvaukee, kjer ga čaka njegova prva žena, katero je pustil. V Detroitu ga proklinja druga žena, katerega je poročila nevedoč, da je že oženjen. Jack je bil obtožen biga mi je (dvoženstva).
Ta famozni Jack jo služil buržuaziji, bil je, seveda za denar, nje zvesti hlapec. In naravno je, da je srkal moralo tam, kjer izvira : pri buržuaznem studencu. Korumpirana buržuazija — ko-rumpiran tudi nje hlapec.
Zatišje pred burom
»O*!«* e. c post.	ti&S
, /v.„ „ • Or. Henrik Tuma
2i. Maggia 8	GOIUZIA
II.
DELO
Glasnik mladine
Pozdravljeni!
Vrnili ste se. Domovina, hi vas je pobrala, ki vas je iztriiala iz družinske sre de, prepuščajoč vaše stariše sumim sebi da premišljajevo o njenih dobrnlah. ki jih tako radodarno deli; domovina, ki vas je potisnila v mračne vojašnice. zato da praktično okusite vse to, kar vam da ja meščanska družba, da vas nauči braniti jo na bojnih poljanah, ta domovina je odprla vrata orobov vojašnic in vas pustila domov.
Prišli ste. In ste videli, . da je vse bolj <lušno» kot, tedaj, kadar ste odšli.
Mnogo ste se naučili tam, kjer ste bili Mnogo sle morali pretrpeti: ponižanj, pomanjkanja in vsega z/a. Odšli ste s proletarsko vero v srcu in, kdor je ostal značajen, ta je to vero ohranil, ne-le, ampak ona se je še. bolj utrdila. Podobna je skali, ki jo ne premaga srdito pljuskanje valov.
Vara proletarskim mladeničem, ki ste prišli od vojakov, naš pozdrav. S pozdravom pa tudi poziv, da se podaste, s pošlo terjenimi silami, na delo, ki zahteva mladih, svetih, čilih sil. Na delo. ki zahteva znanja, ki zahteva izkušnje.
Podajte se v bojne vrste, nemudoma kali vsaka zamujena minuta se ne povrne več. Delujte v organizacijah, v sindikatih, na kulturnem polju.
Pripravljajte se na oni dan, ko bo proletariat korakal v sklenjenih vrstah v boj proti izkoriščevalcem.
Na delo torej in zdravo!
Obratne celice
(Resolucija sprejeta na državni konferenci).
1.) Konferenca Centrale priznava popolnoma določbe III. kongresa Internacionale komunistične mladine glede obratnih celic, katerili potrebo je potrdila izkušnja in zadnja seja širšega izvrševalnega odbora Kominterne (junij 1923.), ki je izjavila in potrdila, da morajo biti obratne celice podlaga kom. mladinske organizacije. Dejstva so dokazala, da organizacija obratnih celic (posebno v ilegalnem delovanju), je prvi predpogoj, da mladi komunisti dobijo tesno zvezo s širokimi masami delavske mladine in da postanejo organizacija množic.
2.) Kljub temu, da se jemljejo v poštev posebne težkoee, v katerih se nahaja komunistična mladina Italije (ilegalnost, šibkost, brezposelnost), izjavlja centrala, da je organizacija obratnih celic s strani kom. mladine in priprava na izjaremerobo organizacije na njihovi podlagi, eno izmed najvažnejših praktičnih nalog prihodnje periode. Potom obratnih celic bo mogla komunistična mladina Italije zopet povzeti delovanje med ostalo mladino v tovarnah; bo olajšano razširjanje našega tiska v tovarnah in delavnicah; povečal se bo njen vpliv v sindikatih in pridobilo se bo novih simpatizantov in članov našega gibanja.
Centrala izvaja iz mednarodne izkušnje z obratnimi celicami, da so te predvsem velike važnosti v ilegalnih razmerah, ki vladajo danes v Italiji.
3.) Sklepi Komunistične mladinske .internacionale ne zahtevajo odprave lokalnih sekcij in skupin. Te izpreme-nijo v procesu pretvorbe v obratne celice svojo funkcijo in prepustijo del delovanja celicam, a sekcije in skupine ostanejo vedno neobhodno potrebna oblika organizacije.
Sklopi Internacionale ne zahtevajo niti takojšnje in popolne izpremembe v organizaciji, ampak predvidevajo gotovo prehodno dobo. Na podlagi teh sklepov Madinske internacionale smatra Centrala kot aktualne praktične naloge sledeče :
a) oblikovanje obratnih celic, kjer imamo nekoliko sodrugov;
b) obratne celice so podrejene v svojem delovanju lokalni sekciji, kraja, kjer se nahaja dotičui obrat, tudi če ostanejo njihovi elani še člani lokalne skupine, kjer stanujejo;
e) vodje obratnih celic se udeležujejo sestankov in delovanja sekcijskih načelnikov onega kraja, kjer se obrat nahaja;
d) da se olajša prodiranje v obrate in organizacije celic v krajih, kjer imamo U; malo sodrugov v delavnicah, lahko ustanovijo lokalne sekcije pripravljalne odbore, sestavljene iz elanov istega poklica, ki delajo v različnih delavnicah dotienega kraja in iz brezposelnih sodrugov, ki so poprej delali v delavnicah, kjer se imajo ustanoviti celice. Ti odbori imajo provizoričen značaj in le olajševalno nalogo.
4.) Kjer se nahaja kaka obrt, bo morala lokalna sekcija ustanoviti pomožne komunistične obratne celice, sestavljene iz članov, ki delajo v različnih delavnicah in ki bodo morali med mladimi delavci in vajenci vršiti isto delo, ki ga vršijo v industrinlnih centrih obratne celice.
5.) Komunistične celica bodo morale prav tako biti ustanovljene na kmetskih veleposestvih, kjer se nahaja večje, število zaposlenih.
0.) šibkost stranke in mladih sil zahteva čim ožje sodelovanje tudi v obratu. Treba zato stremeti, da bodo vsi člani mladinskih celic obenem člani strankinih, tako kakor skušamo mi napraviti Cim večje število naših članov članom stranke. Kljub čim tesnejšemu
sodelovanju mora biti vedno ločena organizacija stranke in mladine, celica mladine in celica stranke, ki sta vezani po medsebojnem zastopstvu. Kjer je zelo malo odraslih ali mladih komunistov (2-4) morejo provizorično stvo-riti skupno celico, toda ona bo morala služiti le za pripravo na ustvaritev podlage za prave organizacije :	stran-
kine sekcije in mladinske organizacije.
7.) Delovanje mladinskih obratnih celic v Italiji se mora primeniti današnjim ilegalnim pogojem, to je notranje delovanje je postavljeno na podlago splošnih direktiv za ilegalno dobo in organizacijo, in delo med mladimi ne komunističnimi delavci se vrši z vso ono previdnostjo, ki označuje vse naše delo med masami.
Gospodarsko in sindikalno delo: podpora strankinemu delovanju, razširja-
nje našega, tiska, in pridobivanje novih članov. —• To tvori prvotne naloge o-bratnih celic v današnji periodi.
■ a a u a ■ ■
Vsem poverjenikom.
Pozivamo naše poverjenike, ki dolgujejo upravi za razprodane izvode lista, da NEMUDOMA poravnajo račune.
Sploh pa jim priporočamo, da uvedejo primeren način iztirjeva nja od odjemalcev. Naj nikakor ne bodo tako popustljivi, da bi oddajali list, za mnogo številk zaporedo. ma, ne da bi tirjali denarja. Po mo žnosti naj se vzame denar od vsako številke sproti, ali za dve-tri skupaj. Le na ta način se dajo preprečiti večji zaostanki, vsled katerih mora trpeti le uprava.
Ravnanje po teh pravilih je, za gmotna stran, NEOBHODNO POTREBNO.
DOMAČE VESTI
VIDNI USPEHI!
Srednješolska reforma ni mogla močno zadeti slovanskih srednjih šol, ker jih pravzaprav ni ter se velik odstotek dijaštva podaja v inozemske srednje šole. Toliko bolj pa je čutila šolsko reformo ljudska ali osnovna šola. Nič ne bo škodilo, če nekoliko pogledamo dogodke, ki jih je reforma izvala enega za drugi m in ki še daleko niso završeni.
V	septembru se je začelo reformiranje z nameščanjem in odstavljanjem ljudskošolskega učiteljstva. To se je zgodilo popolnoma birokra-tičnim potom, kakor so bili nadzorniki bolj ali manj dostojni. Vse začasno nastavljeno učiteljstvo je bilo le do 1. oktobra plačano in v službi že vsled dekreta, ki so ga prejeli koncem šolskega leta 1922-23. Zdaj so imeli nadzorniki prosto roko in ž njimi vsi tisti zadaj, ki jih nekateri nadzorniki brezpogojno ubogajo. Kdor je bil z nadzornikom v slabem prijateljstvu, je že sredi septembra vedel, da ni več zanj službe. Izgovor so imeli inšpektorji prav lep: catti-ve informazioni! Kakšne informacije, odkod in o čem, tega nisi zvedel. Domišljal si si pa lahko karkoli si hotel; bil si lahko pijian, si kje kaj bleknil, kaj nevarnega, se nisi komu odkril, ker inisi vedel, da je dovolj imeniten, si premalo čevlje krtačil, si se pregrešil proti državi, proti javnemu redu, proti kdo ve čemu, z eno besedo, bil si lahko najmanjši pa tudi največji grešnik in zločinec! Vse se je skrivalo za tema dvema besedama: cattive informazioni.
Gattive informazioni so se pa kmalu razmnožile kakor gobe po dežju, in proti koncu septembra se je že odpuščenim številnim učiteljem pridružila cela truma novih, čez dvesto. Tej novici, ki je padla kakor blisk, se je pridružila še druga, da se poučuje v osnovni šoli v državnem jeziku, v italijanščini in da se za pouk materinskega jezika šolske mladine določijo dodatne ure. Obe dejstvi sta bili po svoji dalekosežnosti tako važni, da sta razburili vso javnost, brez razlike strank. Stari «razdeli in vladaj« je bil od novega Rimljana vržen raz krov, reforma je zadelana vse strani.
Dogodki so se zdaj naglo razvijali. Incidenti so se začeli med starši in oblastvi, med učiteljstvom in šolskimi činitelji. Časniki so se oglasili, poročali iin presojali. Občine so nastopile s protesti, poslanci so izdali proglas ter obsodili tako reformo, ki še niti zakon ni bila do tedaj. Pomagalo ni dosti, čital se je le uradni preklic, da bi se res učiteljstvo vrglo na cesto. Glede odprave materinskega učnega jezika ni pa bilo nifca-kega preklica, le buržuazni italijanski časniki so potrjali namene nauč-nega ministerstva, češ da je treba osnovno šolo poitalijančiti najpozneje v petih lotili.
To je bilo olje v plamen. Časniki takozvaniilr drugorodcev so nastopili z vso silo proti teptanju majele-mentarnejšega	pri rodnega prava.
Ko bi bili še v	časih «neumnoga in
proti junaškega	illegalizma«, bi se
najbrže listom	«drugorodcev» čisto
dobesedno posvetilo, tako pa se jim je le občinski zakon pomolel pod nos, da morajo izhajati v dveh jezikih.
Kakor ukazano, tako se je zgodilo, listi so začeli izhajati dvojezično. Tisti pa, ki je bil skomandiral dvojezičnost, ni videl ped daleč pred seboj. S političnim talentom v — peti ni dognal, da se tudi dvojezično lahko kritizirajo vladni ukrepi, kakor se -v- in še prav posebno Gentilejeve odredbe — celo v samoitalijanskih listih napadajo, ni pomislil, da so prisilni dvojezični časniki senzacija celo za indiferentno inozemce; še najmanj je pa njegov politični genij dognal, kako iredentističen je tak odlok. Namesto da bi so onostran mej ustrašili, so začeli groziti. V Jugoslaviji so se pričeli sklicevati protestni shodi, strankarska zmeda je bila takoj v kraju.
Gibanje, ki ga je sprožilo šolsko reformiranje, je obrodilo prav poseb-
ne sadove ter se je razgibalo prav v ono smer, ki so jo z reformo o učnem jeziku hoteli preprečiti. Državni jezik je imel za cilj asimilacijo slovanskega prebivalstva v Jul. Krajini, dekretirati so hoteli odpravo nacionalistične zavesti. Dosegli pa so baš nasprotno. Razdražili so spet enkrat ono slavno mirno sožitje, o katerem posmehljivo čivkajo celo letošnja vrabčeta, onostran meja pa so dali netiva iredentističnim pojavom. Obenem pa so še sprte stranke zbližali in pobotali vsaj za štirim dvajset ur.	a
Jasno je postalo, da je nova pesem zgrešena. Politika velikih zamahov, ne da bi gledali, kam in kako pade in zadene, se je naglo izkazala kot pustolovska politika, če je sploh vredna imena «politika». Taktika bencina in žveplenk se hitro in vidno obnese, kjer je kaj zapaliti. Ampak se obnese le v slučaju, da ni odgovornosti in strahu pred zakoni. Drugače pa ne. Posebno pa ne drži bencin v stvareh zunanje politike. Čez-noč so ukaz o dvojezičnosti preklicali, ker se taka pustolovščina ne more vzdržati niti v I. Letu Faši-stovske Dobe. Ta preklic je bilo pričakovati, ker so ž njim imeli zadeti časniki še najlepše orožje. Pričakovati ga je bilo pa tudi zaradi splošnega političnega položaja. Italija j<; v evropskem koncertu, kakor so pokazali dogodki radi otoka Krfa, ze lo osamljena. Poleg tega gredo dogodki v Nemčiji svojo pot. Če se tam dvigneta na vlado kaizerjev general ali delavci in kmetje, vedno bo Francija v skrbeh. Enega ali druge hoče zadušiti, zato stiska obroč. V ta namen hoče tudi zvezo med Italijo in Jugoslavijo, od katerih ima povrh še'prva koristi v drugi in bi rada položila v njo svoj kapital.
Pustolovščina o dvojezičnosti se je bila izlegla, neglede, da je politično glupa, še v takem času, ko ni niti najmanj vzdržljiva. Nasprotno ji je namreč vso politično teženje Italije same, četudi ne moremo govoriti še naravnost o kakem novem političnem kurzu, o kaki novi politični smeri v politiki napram «drugo-rodcem« v Julijski deželi. Lahko pa rečemo, da se je ž njo učila reakcija politike. Prej je morala biti seveda občutno tepena, zakaj preklic dekreta je vendar nekaj več kot umik, ker je-poraz.
Na tem tudi pripravljeni proces ne bo inič spremenil. «Edinost», «1-starska, riječ» in «Učiteljski» list so namreč prišli naposled v preiskavo radi nevarnega pisanja«. Obtoženi so radi sramotenja ustavnih institucij in radi pozivanja k nepokornosti nasproti zakonom. Koliko so krivi, se bo videlo. Politični zločini potom tiska so med nedolžnejšimi, ker je tudi v Italiji tisk svoboden. Med u-stavnimi ustanovami in vlado oz. zakonom je še vedno temeljita razlika in se eno in drugo ne more mešati. Ščuvamje k nepokornosti nasproti zakonom je pa tudi nerodna zadeva, posebno v času, ko se zakoni pripravljajo pod okriljem polnomočno-sti vlade. Če pride do obravnave pred Široko javnostjo, ho vsa stvar kaj zanimiva. Razvilo se bo delikatno jezikovno vprašanje Julijsko Krajine pred širjira občinstvom kakor je pričakovati, Gledalcev bo namreč veliko, zakaj zadnje ease se z jezikovnim vprašanjem veliko počajo tudi nemški listi, ki opazujejo razmere onostran Bretnorja. Jezikovna afera ne bo več afera nekaterih listov, ampak znaten političen dogodek, ki ga bodo izrabili na vseh straneh v — recimo tako — prav malo ((asimilacijske« svrhe. Politika je včasi šaljiva umetnost: kdor se ž njo ukvarja im ji ni kos, doseže najhitreje listo, kar bi rad preprečil. Hudomušno ga od strani gleda časovni genij, duh preteklega in prihodnjega ter se mu smeje kakor Meflsto, češ, kakšen ne-prekosljiv bedak si!	Sim.
(si deiavii se marajo (suiti n kiti
Tako pravi «Mali List«, kateremu ni prav, kakor (udi ne njegovi sestrici «Straži», da je Kominterna izdala resolucijo glede verskega vprašanja.
Da se kritizira to resolucijo, da se izreka proti komunistom tradicionalni «Anathema sit!« (bodi proklet), vse to je prav, vse to je umevno, vse to bi bilo logično in odkritosrčno, prav tako kakor je bilo citati v enem teh listov, da «so besede Kominterne jasne in odkrite«. Namesto taka jasnosti pa se prikaže lice, ki prav teatralično in naučeno zvija nedolžno oči in govori o «skupni borbi za kruh«, o «razporu med delavstvom« i. t. d.
Od kod neki toliko ljubezni do, delavstva, odkod ta bojazen, da se bo razdrla sloga med delavstvom ?
Priporočila o slogi med delavstvom s strani tistih, ki zastopajo delavstvu nasprotne interese in katerim je sloga med zatiranim proletariatom deveta briga, taka priporočila prihajajo kakor božanje po krepki zaušnici.
Sklicevanje na svobodo prepričanja je pa tudi lepa ! Tisti, ki hi hoteli sedeti na dveh stolčkih, ki se hočejo kazati prijazne nižjemu sloju, potegnejo pa pri prvi priliki z izkoriščevalcem, ti govorijo o svobodi prepričanja, in v dobi, ko meščanski razred, katerega zastopajo, najbolj divja proti vsaki svobodi prepričanja !
Delavski razred pa bo spoznal te nove patrone in svetovalce, katero bo pometel, skupaj z odkritimi nasprotniki, vse na en kup.
SOLIDARNOST KOMUNISTOV ITALIJE, NAHAJAJOČIH SE V FRANCIJI-
Naši sadmgi, ki so se morali izseliti v Francijo, vsled brezposelnosti in preganjanj po legalni in nelegalni reakciji, niso pozabili svoje dolžnosti, to je solidarnosti napram proletarcem Italije, posebno pa napram Komunistični stranki.
Sodrugi, ki se nahajajo v drugi deželi, dobro vedo, da najdejo povsod tam, kjer živijo izkoriščani in tlačeni, njim enake brate. Radi tega se udeležujejo strankine delavnosti in pristopajo k mestnim strokovnim organizacijam. Pristopajo torej h Komunistični stranki Francije in Splošni delavski zvezi. Prav tako razvijajo tudi svojo delavnost na tiskovnem polju s tem, da izdajajo časnik, ki izhaja enkrat na teden, pod imenom «L’Araldo», ki je glasilo (v italijanskem jeziku), Komunistične stranke Francije.
V	zadnjih časih so tudi nabrali znatno svoto, v prid Komunistični stranki Italije.
S takimi dejanji se kaže prava razredna zavest, ki ne ugasne nikdar v srcih tistih proletarcev, ki hočejo ostati vedno zvesti svoji stvari.
KOMPLOTOMANIJA. Zdi se, da italijanska »oblast va nikakor ne morejo živeti brez komplotov. Saj to je tudi umevno, odkar so take-le reči postale moderne v vseh ((civiliziranih« državah, in so nujno potrebne, prav tako kakor je potrebna sol jedilom.
Novi komplot. je'bil odkrit blizu mesta Perugia. Policija je napravila pri nekaterih delavcih hišne preiskave, jih aretirala in vtaknila v zapor, kjer bodo čakali, da gospodje dodobra «zurijo» najdeni komplot;
Glasovi z dežele
Delavci in kmetje, podpirajte vaše glasilo!
Idrija
Tovariši rudarji!
V	prihodnjih dneh se vršijo volitve za zavarovanje rudarjev proti nezgodam. Ker so te volitve ravno za sedajni čas zelo važnega pomena za tukajšnje delavstvo, poziva ((Federacija rudarjev in gozdarjev« vse delavce, brez izjeme, da se udeležijo teih volitev vsi.
Nikdar še ni bilo za idrijsko delavstvo tako težkih in resnih časov kot so sedanji. In nikdar še ni idrijsko delavstvo zrlo tako žalostno v svojo bodočnost kot sedaj.
Radi tega je vaša dolžnost, da pokažete sedanjim izkoriščevalcem, da je idrijsko delavstvo složno .in razredno zavedno. To pa dokažete s tem, da volite vsi kot on mož organizirane in ti so:
Prisednik v višji svet:
Tomaž Brus, rudar v Idriji.
Namestnik:
Krašna Anton, rudar v Idriji.
Prisednik v razsodišče:
Čuk Ignac, rudar v Idriji.
Namestniki:
Gantar Ivan III., rudar v Idriji,
Lapajne Filip, rudar v Sp. Idriji.
Mlakar Valentin, tesar v Idriji.
Le ako ostanemo vsi tesno združeni, nam bo mogoče odbijati napade, ki nam ogrožajo našo eksistenco. V momentu razkrajanja in reakcije izkorščevaleč lažje izkorišča.
Tovariši, pazite se!
Idrija, dne 20. novembra 1923.
Boviko.
Po predstavi meščanskih struj bi se lahko mislilo da se je v našem okraju povrnil raj za naše mogoace, ki si mislijo, da je komunistični val popolnoma potlačen od reakcije. Kakor je že vsem znano, je bil naš gorski kot naj večj a sramota za meščanski in «narodni» živelj. Ravno tako pa kakor ne vidi nihče \ dno ognjenika, kdaj začne bruhati, ravno tako se ne vidi v dno navidezno potlačene proletarske zavesti, ki komaj pričakujo stresljaja, da se zopet pojavi s še večjo silo in močjo. Seveda se mora danes vsak bdeči proletarec izražati bolj previdno kot je mogoče. Obleka se pusti menjati, pravo proletarsko mišljenje, v dnu proletarske duše panikdar. Kako pa naj tudi ugasne, ko doživlja delavec dan za dnevom nova tlačenja nove muke in brezmejno trpljenje? Ivo se uboga brezpravna raja oklepa dnevno v močnejše verige sužen-stva? Te verige pa jih lahko stre edinole prava proletarska stranka, ki se no proda in se ne pusti prodati, kot je Komunistična stranka.
Zadnji fašistovski oglasi nam naznanjajo, da so strli komunizem.
Vprašam proletarce, ali je to sploh mogoče dokler mi Še dihamo, dokler hodimo po zemlji
Proletarci, poglejte dobro kaj je meščansko časopisje. Ali vzdigne narodno časopisje a la ((Edinost« in «Goriška Straža« le en glas za nas ali ga je že kedaj O da! Meščansko časopisje se vas dobro spominja, toda tedaj, kadar se gre za blatenje nas in vaših trpečih bratov v drugih deželah. Vsak vaš gibljaj, vsak pok ret vašega razreda, vaše stranko je vnebovpijoča pregreha, je zločinstvo. Zločinci in sploh vsi tisti, ki se upajo vzdigniti za rešitev delovnega razreda. Vi ste barbarji, ker ubivate v silobranu. Oni pa, ki so u-bivali in ubijajo na milijone ljudi,
oni so «narodni rešitelji.« Pomislite torej in sklepajte.
In pna za kmetski in delovni razred tako razvneta duhovščina in nje zvesti pristaši, kako pa vas ona zagovarja? Ona moli za padle v vojni meščanskega režima. Ravno tak o kakor poglavar cerkve. Za vas žive okostnjake in razcapance pa mirna glasu.
«Po njih delih jih bodete spoznali« pravi Sv. Matevž v svojem evangeliju, 23. poglavje. Ta odlomek je bil namenjen judovskim duhovnikom, pa se danes prav prilega našim dušnim pastirjem.
Kakor je že vsem znano, dela duhovniška oblast tudi pri mrtvih razliko. Če si umrl in šel normalno s tega sveta te pokopljejo v blagoslovljeno zemljo. Če si pa vsled revščine in obupa sam vsel slovo od te ničvredne zemlje, je že nekaj dru gega.
Ravnotako je z bitjem ki pride na svet. Pri nas pa je nekaj posebnega Ti proletarsko ljudstvo v Bovcu moraš vedeti da kadar bodeš imelo za krstiti novorojenčke, moraš poprej lepo vzeti v roke koledar in pogledati, ali je dotično ime v koledarju sicer ga naš gospod dekain ne krsti Ne sme imeti me srbskega in ne ruskega imena. Ker drugače bi tak otrok ne mogel živeti.... Nedolgo teinu si je uboga mati mislila da lahko imenuje svojega otroka Savica. A kaj še! Andrej.ee jo je zavrnil rekoč, da tega imena ni v koledarju.
Komentar si napravite sami. Neka druga žena .je šla k spovedi. Pa za neki greh ki pravzaprav ni greh, ni dobila obveze. Izjavila je, da ne pojde več k spovedi. K temu spoznanju bi moral priti prej ali slej vsak proletarec in proletarka. Ker vera služi k usužnjevanju. Bolj ko si veren, boljši klapec buržuazije si. Proletarci ! Pomislite, da le ako se človek očisti vseh iluzij, se bo resnično osvobodil, duševno in telesno.
Pravi vihar je te dni prav močno stresel vse verne, pravzaprav duhovščino, namreč odlok o civilnem za. konu. Saj ni čuda, ko je bilo do sedaj tako vpeljano, da je moral maziljeni povsod utakniti nos tudi pri poroki. Ljudstvo bo na ta način rešeno raznih šikan, katerim je bilo podvrženo, posebno v naših hribih.
*
Slednjič bi rad omenil še eno stvar namreč kar se tiče optiranja za državljana. So namreč v našem kraju Ženske, posestnice hiš in polja, ki so imele in še imajo može, rojeno onostran sedanje državne meje. Te no dobe državljanstva. So pa tudi drugo, ki so vdove in g0 rojene zunaj, a mož je imel posestvo v Bovcu ali okolici in je bil tudi rojen tukaj Dotične so bile množene tukaj več kakor petindvajset let in tudi te ne dobe državljanstva. Torej kako je to. Ali je to mogoče? Ali je to pravica? Mi bi rekli da ne! Pristojne oblasti, predvsem pa občina, bi morale poseči vmes.
❖
Naši mogotci hodijo danes prav široko po Bovcu ker mislijo, da bodo z nami delali kar so jim zljubi. Brezposelnost jim meče v naročje dosti delavcev, za vsako ceno. Njih raj se je povrnil. Pa za koliko časa, je zopet vprašanje. 8 severa veje precej ostra in neprijetna sapa, pa ne za nas.
Proletarci: Držite s© složno iti bo-
dite pripravljeni za pravi trenutek.
H koncu vam še priporočam, da priskočite na ponoč našemu glasilu «Delu» ki se nahaja v stiskah.
Proletarec.
Rente
Pred par meseci nas je obiskal gospod prefekt. Torej smo imeli tudi mi, Renčani čast videti njih Ekse-leneo. A sprejet je bil prav prisrčno, z raznimi deklamacijami in slavnostnimi govori, od strani naše narodne inteligence seveda, katera je tudi vso to slavnost spremljala z vzkliki živijo Italija, živijo Kralj, živijo Mussolini, misleč s tem si pridobiti zlate križe in pohvalne medajle. Torej zopet dokaz, kako je naša inteligenca narodna, kako se muči in kako se žrtvuje za narod. Z druge strani pa vpije in kriči: komunisti so izdajalci naroda in bogsigavedi kaj še vse. Mi smo tisti, ki se žrtvujemo za narod (delavno ljudstvo) in ga privedemo do svobode.
Vprašal bi vas gospodje: kje prirejajo komunisti takšne ovacije? Kje proizvajajo takšne deklamacije? Kje razobešajo trikolore? Kje vzkli-kujejo živijo Italija, živijo Kralj, živijo Mussolini, i. t. d. Toraj, kdo bi bil izdajalec naroda se tukaj lahko sodi. Ti delovno ljudstvo, sedaj si lahko pregledaš kje tiči resnica in kakšno smer zavzemaš za nadalje. Sedaj lahko spregledaš in zazreš pot, po kateri moraš hoditi, da se izogneš zmotam in prevaram, če boš sledilo takšnim ovacijam, bodeš vedno na razpotju, v temi in slepoti. Zato ti kličem: otresi se slepote, stopi na stran onih, ki gledajo s strani te ce-remonijalne čine in mirno čakajo trenutka, ko se tudi oni oglasijo, ampak ne z ovacijami, temveč s zahtevo: «dajte nam, kar ste nam ukradli, namreč svet!«
Ti delavec in kmet, ako se hočeš otresti teli ovacij in narodnih obljub, stopi v strokovne organizacije, čitaj in naroči se na list «Delo» in ((Proletarsko mladino.« Edino tam vdobiš cilj in tja stopiš, iz razpotja in teme. Zagledal boš pravo luč svobode in bratstva. Še enkrat ti kličem, delovno ljudstvo: otresi se vseh onih prevar, ter stopi na stran proletarskih množič, ker ni daleč čas, ko nam zasije solnce in pride oni trenutek, ko bo vdobila naša slovenska inteligenca plačilo za izdajstvo proletariata.
Doli z izdajalci, doli s slovensko fašistovsko inteligenco!
Živela enotna fronta Proletariata
celega sveta!
Lokev
Obletnica je, kar so nas uničili tisti gospodje, ki so primarširali v Lokev namesto v Rim. Strašili so nas več dni zaporedoma, nazadnje so nam pobosali to in ono. Najbolj jim je ugajala velika rdeča zavesa s srpom in kladivom. Pogrnili so ž njo svoj kamjon in hajdi I Domovina je bila rešena. Zakaj nas ni vee. če ni rdeče zavese tudi komunistov ni. Samo včasi se oglasimo, da se bo videlo, da nas prav res ni več.
Pavliha.
Razlaga tujk
Kakor smo že obljubili našim čitute-Ijem, uvedemo stalno rubriko, v kateri bomo priobčevali razlago tistih izrazov, rabljenih r političnih spisih, ki kollkor-toliko ovirajo razumevanje smisla tozadevnih stavkov, ako ni čitatelj primerno poučen.
Priobčevali bomo to gradivo v skupinah, stopnjevalno, kakor bo prihajal pod roke material ki ga je treba obdelati.
Praktično bo, alco bodo čltateljl hranili izrezke, tako da bodo imeli gradivo- pri rokah.
Agrarec = zastopnik kmetijstva, veleposestnik agraren = v kmetsko stroko spo>-dajoč
analiza = razkroj celote v dele, razstavi an j e
analizirali — mzkrojevati, pretresati
avtonomija — samostojnost, neodvisnost, samouprava absurdum = napačnost, nesmisel abstrakcija — posnetek, nekaj zgolj miselnega Budgot (bidže) — proračuni, bojkotirati = ovirati, delati zapreke bilanca — računski zaključek. Centralizirati = osredotočiti centralizacija = osredotočenje Diktatura = neomejena oblast, samovolja
demagog — lažiprerok, hujskač direkten - na ra vnos ten, neposreden diskusija =r razgovor, razprava, ra-zmotrivanje, pretresanje Energičen — odločen, močan energija = odločnost, sila, moč ekonomija ca veda o gospodarstvu (štedlijvost.) ekonomičen — gospodarski, štcdljiv eksekutiven = izvrševal en eksekutiva — ivrševalni odlor eksekucija == dejanska izvršitev (smrtne obsodbe.)
Etapa = postaja, stopnja
,	(Dalja	prihodnjič).
• • d ■ i ••• i	a
Izdajatelj :
I.	O. Komunistična strank« Italij«. Odgovorni urednik : Posl. Glu*. Bellone,
«TA». TIP. •. »PAUAI. • TKHIT*.