NAJLEPŠE DARILO - Z St. 19(1656) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek, 7. maja 1981 Cena: lOdiii a 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416 -2242 PRIZNANJE OF ZBORU - Brez gasilskega moškega pevskega zbora si vsa povojna leta ni bilo mogoče zamisliti proslav in drugih svečanosti v Sevnici. Prvega maja je na Lisci za zbor prevzel srebrno priznanje OF njegov dolgoletni pevovodja prof. Viktor Kj-enčič (na desni). (Foto: Železnik) številna visoka državna odlikovanja. Predsednik občinske skupščine Jenko Rebernik in glavni direktor Lisce Valentin Dvojmoč sta prejela red dela z zlatim vencem, Franc Avsec in Rudi Lisec 'sta prejela red republike z bronastim vencem, z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo so bili odlikovani Alojz Anzeljc, Marica Keršičeva, Dominik Cu-jetto, Alojz Lisec, Franc Pipan in Maks Zupanc. Milana Jaebeca je predsedstvo SFRJ odlikovalo z redom dela s srebrnim vencem. V kulturnem delu sporeda je nastopil gasilski moški pevski zbor, me Sni pevski zbor Lisce, recitatorji, gasilska delavska godba in boštanjska folklorna skupina. Godba je že ob petih igrala budnico po Sevnici, Logu in Boštanju, na večer pred praznikom pa so pred spomenikom kmečkih uporov izvedli promenadni koncert. A. Ž. Javorovica, prijazna vasica, stisnjena med vrhove Gorjancev, postaja za prvi maj iz leta. v leto večje shajališče dolenjskih delavcev, kmetov in intelektualcev. Tradicionalnega prvomajdcega srečanja, ki je namenjeno obujanju spomina na 16. marec 1944, ko je tu pod kroglami in noži izkrvavel 4. bataljon Cankaijeve brigade, seje letos udeležilo več kot dva tisoč ljudi. Proti vrhu je organizirano odšla 38‘. leti, nadalje pa še o današnjem tudi mladinska pohodna brigada, ki političnem utripu v Jugoslaviji, o je letos štela že skoraj 500 mladih in je, s harmoniko in zastavami na čelu obiskala mnoge partizanske kraje. S prihodom na Javorovico je proslavi dala še posebno slovesen pečat. Letos je bila svečanost prvič prav na mestu, kjer je padlo največ borcev, ob spomeniku, kjer so pokopani. Zbrane je najprej pozdravil Jože Kušljan, predsednik KO ZZB NOV Šentjernej, slavnostni govornik pa je bil general Alojz Hren, ki je bil tudi cankarjevec. Uvodoma je spregovoril o dogodkih, ki so se tu odvijali pred PRVOMAJSKA NAGRADA LABODOVI DELAVKI Med tridesetimi delavci, ki so dobili letošnje prvomajske nagrade listino dela in 50.000 dinarjev - so štirje iz slovenskih delovnih kolektivov. Eno od teh nagrad je prejela tudi Elizabeta Kunstek iz ptujske Delte, tozda novomeške delovne organizacije Labod. Kunstkova je začela pot i ndustrijske delavke kot priučena ši vilja, odkar je Delta Labodov tozd, pa je napredovala do mojstrice šivalnice in brigadirke. napadu na naše bratstvo in enakopravnost v zvezi z dogodki na Kosovu. Sledil je kulturni program, ki so ga spletli šentjernejski mešani pevski o V dneh pred prvim majem je bilo tudi v kočevski in ribniški občini več svečanosti. Po mnogih vaseh so postavljali mlaje, kar je tu že tradicija. Praznične dni je večina občanov porabila za oddih. Žal pa je po dveh lepih dneh že dragega maja začel padati dež nato pa še sneg, ki se po dolinah ni obdržal, največ preglavic pa je povzročil na Boncaiju, kjer ga je zapadlo skoraj 10 cm. zbor, šolarji in godba, za slovesen zaključek pa so poskrbeli novomeški golobarji, ki so v znak svobode, miru in spomina na Tita spustih oseminosemdeset golobov. Slovesnost na Javorovici, ki je tudi krajevni praznik Šentjerneja, sta pripravila KO ZZB NOV Šentjernej in odbor borcev 5. SNOUB Ivan Cankar ob pomoči krajevnih družbenopolitičnih organizacij. J. PAVLIN proizvodno dvorano je semiška Iskra, največji kolektiv v črnomaljski občini, proslavila 30-Ietnico obstoja, 40-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte in delavski praznik. (Foto: Bartelj) Inflacija zamegljuje resnico Težke ure za posavsko gospodarstvo — Izhod: disciplina in dosledno delo Zakasnele analize o gospodaijenju niso v nobeno oporo organom, ki so dolžni ukrepati, zato je,medobčinski svet ZK Posavje strnil obravnavo lanskih rezultatov v zahtevo, da morajo biti mesečno na tekočem vsaj izvršni sveti občinskih skupščin, pri reševanju likvidnostnih težav združenega dela pa bi morali bolj sodelovati banka in gospodarska zbornica. Posavsko združeno delo preživlja na zunaj spodbudne, vsebinsko pa hude čase in podatki iz analize ne puhle, ker skrivajo inflacijo. Ta je kažejo resnične vsebine. Številke so močno načela obratna sredstva. Re- Premalo osebnih zgledov V Posavju zahtevajo zaostritev odgovornosti do nedelavnih članov ZK Molk ni opravičilo Programsko—volilne konference ZKS v posavskih občinah «> mimo. Medobčinski svet ZK je ocenil, da so bile dobro izpeljane in da so bile razprave najbolj plodne v Brežicah in Krškem. V središču pozornosti je bil delegatski sistem, delovanje skupščine, povezava z bazo, povezava delegacij in konference, poudarjene pa so bile tudi naloge gospodarske stabilizacije, od produktivnosti dela do investicijske porabe. V vseh treh občinah je bilo poudarjeno tudi vprašanje nadaljnjega razvoja kmetijstva. Povsod so ugotovili, da so se konference dobro uveljavile in da so v letu dni opravile vrsto pomembnih nalog. Konference so zahtevale več individualnega idejnopolitičnega usposabljanja članstva, medtem ko so pri organiziranih oblikah zabeležile ogromen napredek. K temu je veliko pripomoglo tudi medobčinsko študijsko središče politične šole CK ZKS za Posavje. Omeniti je vredno tudi zahtevo po zaostritvi odgovbrnosti do nedelavnih komunistov in do molčečega članstva. Bilo pa je tudi premalo osebnih zgledov, saj je prav v Posavju veliko zglednih besednih ideologov in podpovprečnih delavcev. J. TEPPEY sevanje likvidnosti iz dneva v dan je pogost pojav, čeprav tako poslovanje ne vodi nikamor. Edina rešitev je disciplina, dosledno spoštovanje sprejete usmeritve, spremljanje blagovnih tokov z denarnimi. Združeno delo mora potemtakem najprej zapolniti vrzel v enostavni reprodukciji in se šele potem odločati za širjenje zmogljivosti, pri tem pa spet upoštevati stabilizacijske zahteve, prednosti in omejitve. Zajeziti je nujno treba vse, kar ne gre v pravo smer. Svet je na isti seji sprejel tudi informacijo predstavnika SIS za zaposlovanje in sklenil, naj bi o tem obvezno razpravljali pri obravnavi usmerjenega izobraževanja. Trenutno je v Posavju nezaposlenih 440 oseb, od tega 100 težje zaposljivih, problematičnih. Med iskalci dela je veliko mladih ljudi, ki iščejo prvo zaposlitev, zlasti takih s srednjo izobrazbo. To kaže, da usmerjanje ni bilo usklajeno s potrebami in je rezultat daljšega obdobja, zato problema ni mogoče rešiti čez noč. Za Posavje je še vedno značilno odhajanje strokovnjakov. Združeno delo kaže mak) poguma pri njihovem zaposlovanju, ker nima izdelanih dolgoročnih potreb, ker pri načrtovanju proizvodnje pozablja na ljudi. J. TRPPEY PRVOMAJSKI SPOMIN ŽRTVAM NA JAVOROVICI - V lepem sončnem dopoldnevu se je na Javorovici zbralo več kot dva tisoč ljudi. Podobni prizori so bili tudi še v nekaterih drugih krajih po Dolenjski, kjer so se ljudje zbrali, da bi po tradicionalnem običaju proslavili delavski dan, okrepili našo skupno družbeno zavest in prisluhnili besedam o naši revolucionarni zgodovini, o Titu in o naših nalogah v prihodnosti. (Foto: Janez Pavlin) V drugi polovici tedna bo suho in toplo vreme. Izročilo „Lisce” Tradicionalno prvomajsko slavje Sevničanov Praznovanju prVega maja na Lisci, kjer je bila pred vojno pomembna seja politbiroja KPJ na čelu s tovarišem Titom, so vse bolj obiskana. Tokrat so si planinci postavili za cilj organizirati tisoč pohodnikov. Pred Tončkovim domom zbrana množica je bila še precej številnejša. Izročilo OF, naloge njene naslednice SZDL je v govoru obudil predsednik medobčinskega sveta ŠZDL za Posavje Ignac Vintar. Podelili so trinajstero srebrnih priznanj OF in znake sindikatov. Predsednik občinske konference ZK Slavko Štrukelj je izročil Na Javorovici, dolenjskem Rožniku, osrednje prvomajsko slavje v novomeški občini - Govoril general Alojz Hren i -.Oseminosemdeset golobov v Titov spomin Zbor aktivistov _ Pred dnevom OF je bilo v Sodra-, srečanje aktivistov tega območja, ki ga je organiziral Okrožni odbor OF Barje-Kolpa. Na njem so razpravljali tudi o kroniki narodnoosvobodilnega gibanja na tem območju. Gradivo zanjo je pripravil Ivan Fajdiga. Ustanovili so poseben odbor aktivistov OF za območje svoje KS. Člani odbora so hkrati tudi delegati za srečanje aktivistov, ki bo predvidoma 30. maja na Travi. Sklenili so tudi, da bodo začeli s pripravami za postavitev spomenika padlim borcem in aktivistom na območju KS Sodražica. Poklon delu in spominu na Tita ★■k***«**«***«*«***««** |V maju jubilejno: ! srečanje šol £ : bratov Ribarjev | ★ Brežice gostitelj ★ V Brežicah bo konec maja 20. * ★ srečanje šol bratov Ribarjev iz * {vseh republik in pokrajin Jugo- { ★ slavije. Šole, ki nosijo ime Lole ★ £ in Juriče Ribarja, so združene v * {skupnost in sodelujejo med se- * ★ boj od leta 1961. Od takrat je ★ ★ članica skupnosti tudi osnovna * { šola v Brežicah. Uradno se je { ★ poimenovala po obeh junakih * ★ NOB za občinski praznik 1964. £ { Slovesnosti je prisostvoval tudi { ★ oče obeh padlih sinov dr. Ivan ★ { Ribar, katerega so tedaj proglasi- A {li za častnega občana Brežic. { ★ Srečanje šol bratov Ribarjev ★ ★ je vsako leto v drugi republiki. * { To je priložnost za medsebojno { ★ spoznavanje mladine in prosvet- ★ ★ nih delavcev, za sodelovanje na £ { skupnih športnih in kulturnih { ★ prireditvah, za izmenjavo stro- * ★ kovnih izkušenj učiteljev, za* {izmenjavo samoupravljalskih do- { ★ sežkov in za spoznavanje krajev, ★ ★ običajev in ljudi. { Šole izdajajo za to priložnost { ★ skupno glasilo, v katerem ima ★ { vsaka prispevke v svojem jeziku. £ ★ Srečanja trajajo po pet dni, do- * ★ volj dolgo, da se med udeleženci ★ { spletejo trajne prijateljske vezi. { { J. T. { 30 let semiške Iskre MINUTA TIŠINE ZA TITA - Natanko ob 15,05 so sirene po vsej domovini oznanile trenutek, ko so Jugoslovani pred letom,dni ostali brez svojega voditelja in človeka, čigar življenje je zraslo v borbi za svobodo in neodvisnost vseh narodov in narodnosti. Vztrepetala so srca delavcev, njihovo orodje je za hip obstalo, saj je bila minuta molka največ, kar je lahko ljudstvo danes, ob obletnici smrti, podarilo svojemu največjemu sinu. Na sliki: Minuta tišine v ključavničarski delavnici Nena Perica — prizor, kakršnih je bilo na desettisoče. (Foto: Janez Pavlin) Od 12 delavcev pred 30 leti je kolektiv prerasel v največjo delovno organizacijo v črnomaljski občini, v kateri ima delo 1.500 ljudi — Govoril je A. Marinc upravne organe, so se hitro pokazali. Vseskozi so se v Semiču zanašali na svoje sile in na lastno znanje: v vseh tridesetih letih niso kupili niti ene licence, pa tudi večino opreme so izdelali sami. V lanskem letu je semiška Iskra ustvarila za 960 milijonov dinarjev celotnega prihodka ter izvozila za 9 milijonov dolarjev svojih izdelkov. Nova investicija v razširitev proizvodnje in gradnjo nove proizvodne dvorane, katere vrednost znaša 210 milijonov dinarjev, je največja v zgodovini Iskre Semič in računajo, da se bodo prvi gospodarski učinki pokazali že konec tega leta. S slovesnim zaključkom prve faze gradnje je semiški kolektiv proslavil ne samo 30-letnico dela in razvoja, ampak tudi 40-letnico Osvobodilne fronte in 1. maj. Slavnostni govornik Andrej Marinc se je najprej zadržal pri neprecenljivem pomenu OF za slovenski narod, precejšen del svojega govora pa je posvetil sedanjim gospodarskim razmeram pri nas. „Učinkovi-tejše gospodarjenje in racionalnejše obnašanje v gospodarstvu, družbenih dejavnostih, v samoupravnih in družbenopolitičnih skupnostih, torej v celotnem družbenem pa tudi zasebnem življenju, je edina pot, ki zanesljivo pelje v gospodarsko stabilizacijo," je med drugim dejal Marinc. A. B. Največja delovna organizacija v črnomaljski občini, selniška Iskra, ki zaposluje okoli 1.500 ljudi, je prejšnji četrtek proslavila visok jubilej, 30-letnico delovanja. Na slovesnosti, na kateri so odprli novo proizvodno dvorano, je govoril član predsedstva CK ZKJ Andrej Marinc. Razvoj semiške Iskre seje pričel z obratom, v katerem je bilo zaposlenih vsega dvanajst delavcev. Sadovi dobrega in odgovornega dela majhnega kolektiva, ki se je razvijal ne samo kadrovsko, organizacijsko in tehnološko, marveč tudi samoupravno, saj ima že od 1958 svoje samo- BREŽICANI NA ŠENTVIŠKI GORI Po tradiciji iz predvojnih let je i zredno veliko Brežičanov z družinami preživelo prvi maj v naravi, na Šentviški gori. Planinci, taborniki in še nekateri navdušenci so se odpravili tja že na predvečer. Zakurili so velik kres in ogenj je ponehal šele po polnoči. Mnogi so se šele proti jutru umaknili v šotore in zaspali, dokler jih niso prebudili prvi jutranji obiskovalci. S hriba je ves dan odmevala pesem praznično razpoloženih Brežičanov. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED £ £ * * \ \ * * * * * \ £ ■ XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX« Čeprav je v zadnjih nekaj dneh v Libanonu za spoznanje mirneje kot je bilo minuli teden, ko je bilo v bojih ubitih in ranjenih nekaj sto ljudi, so razmere v tej državi še vedno take, da vzbujajo veliko zaskrbljenost. Tiskovne agencije poročajo, da je vzdolž tako irtienovane zelene črte, ki deli krščanski in muslimanski del glavnega mesta Bejruta, še vedno slišati občasno streljanje. Generalni sekretar Združenih narodov dr. Kurt Wal-dheim je vnovič pozval vse, Kako ustaviti vojno v Libanonu ? ki so zapleteni v spopade, naj spoštujejo prekinitev ognja in se vzdržijo nasilnih akcij. Hkrati je ukazal tudi poveljniku mirovnih sil Združenih narodov v tej državi, naj zagotovi dosledno spoštovanje premirja. Waldheimov poziv je v bistvu namenjen Siriji in Izraelu, državama, ki bi se utegnili, če bi se spodadi širili naprej, zaplesti v pravo vojno. Po besedah ameriškega zunanjega ministra Haiga so začele Združene države Amerike novo diplomatsko pobudo, s katero naj bi omejili in preprečili spopade. Ameriška diplomacija sodeluje s sovjetsko, saj je bil sovjetski veleposlanik v Washingtonu Dobrinjin že tretjič na obisku v zunanjem ministrstvu, kjer se je pogovarjal o rešitvi libanonske krize. Iz Bejruta poročajo tudi o prizadevanjih libanonske vlade, ki poskuša spraviti za skupno mizo predstavnike Sirije in voditelje različnih oboroženih političnih skupin Libanona. Hkrati pa je prišla iz glavnega mesta Saudske Arabije Riada novica, da je začela ta uspešneje zoperstavili izraelskim vdorom na libanonsko ozemlje. Izrael je sporočil, da dovaža Sirija nove topniške in oklepne enote v Libanon. Izrael j e prav tako uradno sporočil, da se je pripravljen pogajati s Sirijo, vendar pod dvema pogojema: če Sirija zatrdi, da bo nasilno priključila velik del Libanona, in če obljubi, da ne bo uničila krščanske desnice v tej deželi. JUGOSLAVIJA: ODPOTOVAL GADAFI Libijski voditelj Moamer Gadafi je končal prijateljski in uradni obisk v Jugoslaviji in odpotoval v domovino. Jugoslavija in Libija zelo plodno sodelujeta na političnem in gospodarskem področju. Obisk je tradicionalno dobre vezi med dvema državama še utrdil, žlasti pa to velja za gospodarsko sodelovanje, v okviru katerega so med pravkar končanim obiskom Moamerja Gadafija sklenili nove obojestransko koristne dogovore. V političnih pogovorih sta se obe strani izrekli za krepitev izvirne vloge neuvrščenosti in za še večje sodelovanje med neuvrščenimi. POLJSKA: IZREDNI KONGRES JULIJA Izredni kongres poljske združene delavske partije bo v Varšavi od 14. do 18. julija letos. Tako so sklenili na zasedanju plenuma centralnega komiteja partije,' ki so ga v Varšavi spremljali z veliko pozornostjo. Štirje člani najožjega poljskega partijskega vodstva so odstopili. Med njimi sta tudi član politbiroja Josef Pinko-vjski in minister za kmetijstvo Jerzy Wojtecki. Za nova člana politbiroja so izvolili dva delavca, rudarja Gerarda Gabrisa in delavca tovarne Wron- država posvetovanja načelnikov generalštabov arabskih traktorjev Zigmunta držav, ki naj bi izdelali skup- skega. no ^strategijo, s katero bi se JANEZ ČUČEK I S * 5 * ! BOBBY SANDS UMRL - Stoletja stara nasprotja med protestanti in katoliki utegnejo izbruhniti znova, kajti v Londonu je umrl Bobby Sands, obsojen pripadnik prepovedane organizacije IRA,ki se je odločil za gladovno stavko, da bi si z njo izsilil status političnega zapornika. Vlada pa to ni bila pripravljena storiti. Na sliki: Takole so v nedeljo korakali člani protestanskega združenja po ulicah Belfasta, da bi manifestirali svojo moč. Na srečo se ob tem niso spopadli s katoliki, kar se je sicer v preteklosti dogajalo: (Telefoto: UPI) S predpisi se množijo uradniki Administriranju je treba spodrezati korenine, saj gospodarska moč ne prenese tolikšnega uradništva, da o oženju samoupravljanja sploh ne govorimo Na sestankih vse bolj glasno razglabljamo o administraciji — zakaj se širi in zakaj ni dovolj učinkovita. Na vojsko uradništva se navadno skopljemo takrat, ko zabredemo v težave. Tako je pred kratkim ZIS sporočil javnosti, da ne bodo sprejemali novih delavcev v organe uprave in da bodo v šestih mesecih pripravili program „racionalnejšega dela zvezne uprave”. Podoben sklep je sprejel tudi IS sabora Hrvatske ter ga priporočil vsem občinam in SIS v tej republiki. Splošna poraba v državi — brez skupne porabe — predstavlja četrtino - nacionalnega dohodka. V družbenopolitičnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, SIS in združenjih je bilo lani aprila 256.000 zaposlenih, narašča pa tudi uradni-štvo v gospodarstvu: na pet zaposlenih sta marsikje v administraciji po dva, ponekod pa je to razmerje celo 2:1 in 1:1. Škodljive posledice širjenja obeh vrst administracije, „državne” in ..samoupravne”, so večstranske in rušijo celotno družbeno produktivnost dela, hkrati pa močno obremenjujejo stroške proizvodnje. Admini- * stracija siromaši že tako in tako premajhne sklade gospodarstva, povrh vsega pa velik državni aparat nujno ovira hitrejši razvoj samoupravljanja. Zvezna uprava rma samo na področju gospodarstva nad 13.000 pristojnosti. Ta problem je vsekakor potreben temeljite analize in bo, kot vse kaže, NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED £ I Minuta molka in obujanje spominov na življenjsko in revolucionarno pot Josipa Broza Tita — to je najmanj in največ, kar lahko to ljudstvo podari svojemu največjemu sinu ob obletnici njegove smrti. V Jugoslaviji je bilo več tisoč žalnih slovesnosti. Osrednja je bila v veliki dvorani skupščine SFRJ. V glavnih mestih republik in pokrajin so imeli komemo-rativne seje, na katerih so o osebnosti in delu tovariša Tita govorili najvidnejši republiški in pokrajinski funkcionarji. V Titov spomin Cvijetin Mijatovič, predsednik predsedstva SFRJ, je v počastitev spomina na predsednika Tita med drugim podčrtal: * „Tako kot je Lenin s svojim velikanskim likom pomenil začetek našega stoletja, je Tito, .velikan na svetovnem prizorišču4, če uporabimo besede njegovih velikih sodobnikov, vtisnil pečat okolju svojega stoletja. Še tedaj, ko je bil Tito živ, so na raznih straneh, dobronamerno in manj dobronamerno ugibali, kaj bo z Jugoslavije, ko ga ne bo več. • Ta ugibanja so izražala in izražajo nerazumevanje narave naše revolucije, njene demokratske biti in humanističnega bistva. Tito, najbolj popolno poosebljenje našega gibanja, je sam, kot je pogosto poudarjal, lahko prerasel v tisto, kar je postal, samo v takšnem gibanju, kakršno je bilo naše. Kadarkoli mu je bilo izraženo, kako priznan je, je to vselej prenesel na svoje soborce, na partijo in na gibanje nasploh. „Tito ni tega sam ustvaril,44 je večkrat poudaril, „vsi skupaj smo to storili.” Veličina osebnosti v revolucionarnem gt-banju je predvsem v sprejemanju pravilnih odločitev v prelomnih, usodnih trenutkih zgodovine, v trdnosti in jasnosti usmeritve na osnovnih strateških smereh in v sposobnosti, da bi zbrali prava sredstva in način za izpolnitev odločitve. Predvsem zaradi takšnih sposobnosti, ne pa zaradi svojih funkcij v partiji in v državi, si je pridobil in užival velikanski in vsesplošni ugled vodilne osebnosti v našem gibanju in v naši državi. Tito je bil velik tudi v tem, da je tudi sam, izhajajoč iz tega, da nezmotljivih in vsevednih ni, zmogel izluščiti - ne le iz uspehov, temveč tudi iz slabosti in napak — izkušnje in nauke, nujne tako za gibanje kot za njegovo vodstvo. Spomnimo se na primer Titove kritične ocene gesla o oboroženi vstaji, vsiljeni od zunaj konec dvajsetih in v začetku tridesetih let, za kar tistikrat niso obstajale možnosti: ali pa Titove obsodbe sektaškega stališča do sindikalnega vprašanja in nastajanja nezakonitih sindikatov. Da ne govorimo o njegovem vztrajnem zavzemanju in zaslugi za to, da je partiji uspelo izoblikovati pravilno in dosledno stališče do narodnega vprašanja v naši zapleteni večnarodnostni skupnosti. Zfiano je, koliko je bilo takih primerov, in ustreznega Titovega reagiranja, tako med vojno kot v povojnem razdobju. Z eno besedo, Tito je od komunistov vselej terjal samokritičnost in je bil sam samokritičen. Vsega, kar smo dosegli na naši revolucionarni poti, ni mogoče ločiti od Zveze komunistov in od osebnosti, ki je stala na čelu partije več kot štiri desetletja, od prvega človeka naše revolucije, Josipa Broza Tita. Tako kot je ob neki priložnosti dejal Edvard Kardelj: „Na vsakem koraku naše revolucije je čutiti Titov delež.44 Danes bi lahko dejali, da je ob vsakem našem koraku čutiti Titovo misel in delo.” MILAN MEDEN I S * s s prišel na dnevni red zvezne skupščine. V zveznem zboru zvezne skupščine so nedavno tega zelo kritično razpravljali o naglem širjenju nalbg v SDK. V zadnjih letih se je obseg dela v SDK zato nekajkrat povečal. Temeljno vprašanje je, kako sploh lahko preprečimo nenehno širjenje zakonskih predpisov in drugih določil in kako ravnati v primerih, s katerimi je poveza- TELEGRAMI TEHERAN - Po skoraj štirinajstih dneh premora zaradi notranjih spopadov, uličnih obračunov in bombnih diverzij je Iran vso svojo pozornost znova osredotočil na vojno s sosednjim Irakom, ki traja že 226 dni. MADRID - Madridski dnevnik Diario 16 je na več straneh objavil doslej skrivana dejstva o nedavni vojaški zaroti, zaradi česar so ga zaplenili. Bistvena trditev tega časopisnega dokumenta je spoznanje, da je vlada doslej prikrivala, koliko je bilo ključnih vojaških starešin, ki so sodelovali v zaroti, Njihovo število naj bi bilo neprimerno večje od objavljenega. Razen tega so zarotniki pripravili tudi politično podporo za obnovo diktature. RIM - Ameriški zunanji minister Haig je začel serijo srečanj s svojimi kolegi iz NATO, ki jih je pred uradnim začetkom seje ministrskega sveta mogoče imeti za uvod v debato. Med temami, ki so na pogovorih v ospredju, so predvsem „evrorake-te“ ter kriza na Bližnjem vzhodu, posebej še v Libanonu. TORINO - V Italiji se je začelo sojenje 168 zapornikom, obtoženim, da pripadajo terorističnima organizacijama ..Rdeče brigade" in „Prva linija". Nekateri so osumljeni tudi za uboje: zdaj jim bodo sodili samo za pripadništvo terorističnim skupinam. Najvišja kazen, ki bi jim jo lahko izrekli, je 15 let zapora. no tudi nujno razraščanje administracije. Družbena kritika se bo nedvomno morala lotiti vseh področij družbenega življenja, kajti težnja po togo predpisanem urejanju vsega mogočega se širi vsepovsod. Tako je v prvih štirih letih trajanja delegatskega sistema vsaka izmed naših republik sprejela od 300 do 500 novih zakonov, hkrati pa so po zakonski dolžnosti v ozdih sprejeli od 20 do 40 splošnih samoupravnih aktov. To sta samo dva od številnih primerov, ki pričajo o množični proizvodnji državnih in samoupravnih norm ter o birokratizaciji odnosov v naši družbi. Če bi namreč vse te norme — zlasti tiste, ki so namenjene samoupravljalcem — uresničevali v praksi, je vprašanje, kje je potem še prostor za samoupravljanje. Uresničevanje zakona o združenem delu pri nas pogosto ocenjujemo kot formalnost, moči izgubljamo pri graditvi sistema, zanemaijamo pa vsebino in kakovost odnosov, ki smo jih želeli vpeljati. O preobrazbi javnih in strokovnih služb veliko govorimo, vendar rezultati niso povsod zadovoljivi, ker o njih in naših skupnih problemih razpravljamo od primera do primera, enkrat o javni upravi, drugič o strokovnih službah SIS itd. Najbolj celovito smo to problematiko — po ocenah v drugih republikah — doslej proučili v Sloveniji. Delegati Slovenije v svetu Zveze sindikatov Jugoslavije so zahtevali, da bi v organih federacije, republik, občin oblikovali strokovno-politične organe, ki naj probleme analizirajo vsestransko in znanstveno ter predlagajo najboljše rešitve. VINKO BLATNIK NASILJE POSTAJA VSAKODNEVNI spremljevalec sveta. V Avstriji, kjer po letu 1945 niso zabeležili še nobenega političnega umora, policija išče morilca, ki je ubil dunajskega mestnega načelnika za promet in enega prvakov socialistične stranke Heinza Nittla. Neznanec ga je ubil v avtomobilu prvega maja, od tedaj pa ga, žal doslej brez uspeha, iščejo ne samo detektivi dunajske policije, marveč tudi strokovnjaki avstrijske varnostne in obveščevalne službe. Kdo in zakaj je zagrešil ta umor, ostaja za zdaj povsem nepojasnjeno. Nepojasnjena ostaja tudi serija umorov v ameriškem mestu Atlatni, kjer so sedaj ubili že 24. žrtev. Tudi tam policija dobesedno tava v temi in kljub obilni pomoči prebivalcev (kar se v Združenih državah Amerike ne dogaja tako pogosto) ne more najti morilca(ev). Pač pa prihajajo na dan podrobnosti o seriji umorov, ki jih je v Veliki Britaniji zagrešil Peter Sutcliff, poklicni voznik avtobusa in tovornjaka. V znameniti sodni palači Old Bailey, natančneje v sodni dvorani številka ena te 'palače, je obtoženi že priznal, da je ubil trinajst žensk. Pred časom, ko ga • policija še ni prijela, se je začela v nekaterih angleških mestih širiti pravcata panika, zakaj ženske si niso več upale na cesto. Policija je iskala morilca polnih pet let, končno pa ga je našla skorajda po naključju, namreč zaradi ukradenih registrskih tablic. Morilec je bil poročen, a njegova žena vsa ta leta ni nič vedela za pošastno dejavnost svojega moža. Sodni proces, ki vzbuja v Veliki Britaniji Izjemno zanimanje, spremlja na stotine novinarjev . . . Poklicne priče lepih in mračnih plati življenja . . . MEDTEM PA JE NEKA DRUGA ŽRTEV nasilja, ameriški predsednik Ronald Reagan, že skoraj povsem okreval po atentatu nanj. Predsednik zdaj normalno opravlja svoje dolžnosti, vendar pa je še vedno pod vsakodnevnim zdravniškim nadzorstvom. Oblasti pa še niso sporočile, kdaj se bo začelo sojenje atentatorju, ki je menda v preiskavi povedal, daje streljal na predsednika zato, da bi še postavil pred svojim dekletom. Taje malo znana gledališka igralka, a ko se je zvedelo, da je dekle atentatorja, je takoj dobila ponudbo, naj zaigra v nekem filmu .. . Čudna logika in čudne navade . . . h. _______________________________ VEČ KRŠITELJEV Postaja milice Kočevje’'je lani zaradi kršitev javnega reda in miru podala predlog za uvedbo' postopka zaradi 299 kršitev (predlani zaradi 220 in leta 1978 zaradi 159). Kar 90 odstotkov kršitev se‘zgodi na območju Krajevne skupnosti Kočev-je-mesto. Največ lanskih kršitev odpade na pretepe MADRID - Španska vlada je sklenila, da ne bo obnovila dovoljenja za bivanje več kot dvajsetim sovjetskim uslužbencem, med katerimi so trije na pomembnih položajih v predstavništvih Sovjetske zveze v tej državi. Vsi ti sovjetski državljani morajo zapustiti špansko ozemlje. To je objavil madridski tisk, Ri se sklicuje na izjavo španskega zunanjega ministra Pereza Llorce. Otroci iz slovenskih vrtcev se ie pospešeno pripravljajo na razpravo o podražitvi oskrbnine. (Telefoto: J. Zaslužkar, posebej za Veritas). jm. A ' ■I, **•». ^ fr- ?>.* ?S‘>r>W^S' 1 nt t. r: ŽP4 PRVOMAJSKI POZDRAV - Dan pred praznikom dela so vinogradniki v Čelah prvič postavili mlaj, s katerega je plapolala slovenska zastava in daleč naokoli naznanjala slavnostne dneve delovnih ljudi. O pomenu praznita je zbranim spregovoril Franc Volčanšek. (Foto: M Zupančič) POVSOD ZIV SPOMIN NANJ - Osebnost našega naj večjega revolucionarja, državnika, borca za mir na svetu in neuvrščenost Jugoslavije navdihuje ustvarjalnost na vseh področjih. Na sliki Titov lik na gobelinu. Posnetek je z razstave ročnih del v domu JLA v Brežicah. (Foto: Teppey) SODOBNI MOSTIŠČARJI? - Da se dolenjske vasi razvijajo po svoje in izgubljajo čar pristnih kmečkih domačij, lahko vidimo na vsakem koraku. Takele zgradbe, kot je v vasi Selo pri Beli cerkvi, pa so vendarle redke. Zakaj hiška na „koleh”, ve najbrž samo lastnik ... KRAPJI KRALJ IZ SAVE - Janez Kozole iz Sevnice je 30. aprila blizu Impoljce na trojček št. 9 zapel za Savo kar lepega, 9,30 kg težkega krapa. 73 cm dolgi in precej bolj kot klobuk ovalni velikan se je vdal po 20 minutnem utrujanju. (Foto: Železnik) ZMAGA RIKA Ekipa Rika, ki so jo sestavljali trije mladinci te OZD in trije vojaki, je zmagala na tekmovanju „Tito-revolucija-mir“, ki ga je organizirala občinska konferenca ZSM Ribnica. Ta ekipa bo zastopala občino na regijskem tekmovanju v Litiji. Tekmovanje je bik) napeto in je bil zmagovalec znan št le po dodatnih vprašanjih. Za Rikom so se uvrstile po tem vrstnem redu ekipe Dolenja vas, 1TPP in Ribnica. V kulturnem programu so nastopili člani KUD iz Dolenje vasi in vojaki. M. G-č Jugotanin kot grenka izkušnja Koliko je pravzaprav stala neuspela rekonstrukcija? Nekdanji direktor Slavko Vilčnik pred razrešitvijo tudi v izvršnem svetu Zlom neke megalomanije Sejmišča NOVO MESTO: Na prvi sejem v maju so rejci pripeljali 418 prašičev, starih do 12 tednov, in 7 starejših živali. Vseh skupaj so prodali 264. Za pujske je bik) treba odšteti 2.400 do 3.200 dinarjev, za prašiče pa 3.300 do 4.000 dinarjev. Na prodaj je bik) tudi 19 glav goveje živine, lastnika pa je menjalo 11 živali. Voli so stali od 49 do 56 dinarjev 1 kg žive teže, krave 45 do 48 1 kg žive teže, junci ali telice pa 45 do 52 din 1 kg žive teže. BREŽICE: Sejem je bil zadnji dan pred prazniki. O živahnosti ni moč govoriti, saj so rejci pripeljali le 140 do 3 mesece starih pujskov. Prodali so jih 60, odšteti pa je bilo treba po 120 dinarjev za 1 kg žive teže. Za naslednjo sejo občinske dcupščine v Sevnici, ki bo 14. maja, je pripravljen predlog za razrešitev Slavka Vilčnika, člana izvršnega sveta. Tovariš Vilčnik je bil direktor Jugotanina v času rekonstrukcije vse do uvedbe ukrepa družbenega varstva lani. Za novega člana izvršnega sveta je predlagan Dušan Močnic, ki se je kot mlad diplomirani ekonomist poklicno uveljavil v krmeljski Metalni. V obrazložitvi za razreatev Slavka Vilčnika je navedeno, da kot direktor skupaj z drugimi odgovornimi delavci ni ukrenil vsega potrebnega, da bi preprečili težak položaj Jugotanina. Za kakšne napake gre, povedo nekatere številke. Investicijski program za rekonstrukcijo Jugotanina je prvotno znašal 67 .milijona dinarjev. Na ta znesek je bil narejen tudi rentabilnostni izračun. Toda vlaganja so šla svojo pot, saj je bik) v letih 1978 in 1979 vloženo vosnov-na sredstva kar 150 milijonov dinarjev. Povrhu vsega je poizkusna proizvodnja opozorila na vrsto napak pri vgrajeni opremi. V letu 1979 so v Jugotaninu dosegli komaj 37-od-stotno zmogljivost tovarne, lani pa 52-odstotno. Za odplačevanje kreditov so najemali nova posojila, izguba pa je v treh letih znašala kar 60 milijonov dinarjev. Kdorkoli bo pre- Kmetijski vzel Jugotanin, kije prišel v stečaj, ne bo imel lahkega dela. Toda to še ni vse. Neugodnim poslovnim rezultatom je treba dodati še nejevoljo prebivalcev širše okolice tovarne, ki zaradi Jugotanina živijo v onesnaženem okolju. Vsi pozivi in moledovanja, naj bi odgovorni glede tega kaj ukrenili, so bili doslej zaman. Do zloma neke megalomanije, kakršno predstavljajo zamisli o ponovnem vzponu Jugotanina, je prišlo po neizprosni logiki številk. Ostane pa vprašanje, zakaj v občini že prej niso imeli poguma, da bi pogledali resnici v oči. A. ŽELEZNIK h »Muhe” čivkajočega živžava m Tudi na kmečkem dvorišču je vse bolj opazna sprememba, da se naravna koklja in zreja piščancev umika „umetni“. Ta ima svoje prednosti, pa tudi pasti, v katere se ujame, kdor ne pozna zahtev reje in velike občutljivosti puhastega in čivkajočega živžava zlasti v prvih dneh življenja. Prvih deset dni je sploh odločilnih za uspeh reje. Napačen ali pomanjkljiv je lahko že prevoz iz valilnice. Prehlad kaj lahko razredči mlado jato ali ima zanjo usodne posledice, ker živali, ki so prehlad prebolele, precej slabše priraščajo. Enodnevne piščance je treba čimprej nastaniti v suhem toplem prostoru, ponuditi pa jim treba tudi vodo in hrano, četudi imajo v rumenjakovi vrečki zaloge za prvih 48 ur. . Brez grelca ne gre, saj mora biti temperatura v prostoru ali 0 škatli, kjer so nastanjeni piščanci, med 20 in 24 stopinj. Za £ manjšo re ja lješt L. evill .. tu. ce i m £> K A F A N D € R - .... K A P 1 L A R K A Ste 0 L e T v i 5 T '5 P c N 5 ’ 'ir A L K A .. » =. AJ f 0 1 V A i AJ b A R D K K [£_ K E; 5 0 M A L 1 1 An A AA 1 — b 1 L f AA A U R c. T € R € T 1 K l Ki P L A AJ 1 AJ A n* R A K — M A v; K K 0 T .. A R A 0 D A p. A N 1 prgišče , misli Ljubezen, pričakovanje in upanje so naša edina prava lastnina. A. GIDE Filister barbar je modemi civilizirani Š. aiirobindo življenje je pretvarjanje. G. G. MARQUEZ u d 1 . osem- vrstiCre kitica kengun vrsta meča tv-spiker mohotk kraaljive d 1 odrasei tekmo- valec ielavecv oljarni pticaro parica obrat noVčič žveplo himalaj. > udarjanje z nogami reŠ.6oln naš nog repreze? tant zemlje- vid gl.mesto saud. arabije > mirne osvež pijača tiiillmsL d 1 sojenica izgrmit. del roke področji V snov gimn. element » jv.az. pakt letalo mesto reka v sz surovire ra pivo saraievo obdelane deblo sovj.revc lucbnar taljenje rastfina sivost it.rtv radij razboj- nik muza pesnišh i maked kolo l ime šp.m. ime J Udarci pri pretepu v boksarskih ringih so težki, včasih tudi usodni^ Krvave borilske arene Pretepaško boksanje hoče postati nov šport ■ Iz pivnic' in gostiln na velike ringe - Smrtno nevarne poškodbe Že tretji teden leži v nezavesti enaindvajsetletni Viz Ayvazian, poraženec v borbi ,.čvrstih fantov", nove smeri v boksarskem športu, ki je v zadnjih letih postala priljubljena v ZDA. Zdravniki ne vedo, ali se bo mladenič izlizal ali ne; zaradi krvavitve v možganih pa prav lahko podleže. Tako bi postal prva letošnja, nikakor pa ne edina žrtev novega športa. Strašna bolezen, za katero ni zdravila — Genetiki pojasnili nastanek in razvoj bolezni Začne se s kavnimi madeži, konča pa stelesno iznakaženostjo V preteklem stoletju so po angleških cirkusih kazali človeka—slona, ubogega iznakaženega Johna Merricka, ki je postal junak kasnejšega gledališkega in filmskega hita. Kjer koli so ga kazali, povsod je gledalce spreletevala zona in navdajal gnus. Nesrečnež je bil namreč strahotno iznakažen: po telesu se mu je gubala koža kot cvetača, na čelu je imel hlebast izrastek, roke spačene, noge kot porasle z gobo. Danes vemo, katera bolezen je iznakazila Merricka, žal pa še vedno ne poznamo zdravila zanjo, čeprav zaradi nje trpi nekaj sto tisoč ljudi. Gre za nevrofibromatozo. Začne se že zgodaj v otroštvu, ko se na koži pojavijo madeži kavne barve, kasneje pa se iz njih rado razvije rakasto kožno tkivo. Najraje se rakasti izrastki pojavijo na prsih, trebuhu in na hrbtu. Dobra petina obolelih doživi še hujše telesne deformacije. Rakasta tkiva, ki so običajno velika kot malo večje bradavice, se združujejo v večje skupke in se razraščajo v tvorbe, ki so še najbolj podobne cvetači. Spremembe se pojavijo tudi na kosteh. Na lobanji prične rasti del kosti, ki povsem ra- zobliči obraz, pogosto pa bolezen iznakazi tudi ude. Bolezen se lahko razvije v še nevarnejše oblike. Oboleli za nevrofibromatozo lahko dobe tumor na možganih ali na hrbtenici, kar povzroči hitro smrt, če kirurg ne posreduje dovolj hitro. Prav to pa je pri nevrofibromatozi najtežje. Danes zdravniki ne vedo zanesljivo, kako se bo bolezen razvijala. Lahko ostane pri kavnih madežih, lahko pa se razvije v najstrašnejšo obliko. Genetiki so pojasnili vzroke strašne bolezni. Kot menijo, je krivec za nastanek nevrofi-bromatoze podedovani ali sa-monastali gen, ki pomeša običajni potek razvoja kožnih celic. Da bi bila stvar še bolj zapletena, dednost te bolezni ni povsem zanesljiva. Dokazana je le za polovico primerov, kar pa je dovolj, da se tudi tisti bolniki, kijih bolezen le lažje prizadene, raje odpovedo potomstvu, kot pa da bi prekletstvo slonjega človeka prenašali na bodoče rodove. Četudi bolezni ni mogoče predvideti, preventivno ali kako drugače odvrniti in zdraviti, pa ima medicina v rokah nekaj sredstev, s katerimi lahko vsaj začasno pomaga ne- srečnežem. Kirurgi lahko odstranijo kožne izrastke in popravijo razobličene kosti. Lahko tudi uspešno posežejo v živčni sistem, da preprečijo idiotizem, ki pogosto nastopi kot posledica sprememb v možganih. Toda pravega zdravila ne pozna nihče. Najnovejše raziskave, ki so se jih lotili v več medicinskih središčih po svetu, so usmerili na delovanje nekaterih hormonov, odločilno vpletenih v rast živčevja. Prvi poskusi in analize kažejo, da bo človeštvo, res da ne še kmalu, vendar pa enkrat, našlo orožje tudi za to strašno bolezen. Pomlad ni čas ljubezni Srca se najraje vnemajo jeseni in poleti Podatki Risba Johna Merricka, najbolj poznane žrtve strašne bolezni. Prišla je pomlad s svežim zelenjem, cvetjem, lastovkami in zaljubljenci. Taka je nekako naša predstava o pomladi. Vse Sirovo vino Namesto sirarjev bo glava bolela druge, če bodo pili preveč najnovejšega vina Sladokusci že dolgo vedo, da sir in vino sodita skupaj, in bolj ko sta izbrana, plemenitejši užitek nudita. Najbrž pa se jim ni nikoli posvetilo v glavi, da bi lahko oboje zaužili v istem požirku. Prav to pa obljublja profesor Frank V. Kosikovvski, kateremu je uspelo odkriti postopek, s katerim se da pridelati odlično vino iz sirotke. Svet je torej bogatejši za sirovo vino. Pri pridelavi sira ostaja kot stranski proizvod sirotka, s katero sirarji ne vedo, kaj bi. Nekaj jo porabi industrija, več kot polovico pa je treba zavreči. Ker v mnogih deželah zaščitni zakoni prepovedujejo izlivanje sirotke v reke, so sirarji smrdečo tekočino spravljali v posebne bazene in čakali na dan, ko bo za kaj uporabna ali ko se bo razkrojila. Kosikowski je naredil piko na i. 'Kot je povedal, je vino iz sirotke čisto, rumenkaste barve, suho in prijetnega vonja ter bukeja. Zdaj je na poznavalcih vin, da ocenijo, ali ima Kosikowski prav. Vsekakor pa je izum za sirarje dobrodošel. K siru bodo lahko ponudili lastno vino. drži, le tisto o zaljubljencih ne. Kot ugotavlja psiholog Michael Smolensky, pomlad ni čas ljubezni. Naredil je obsežno študijo, v kateri je dokazal, da srca vro od ljubezenskih čustev predvsem v jesenskem in poletnem času. Pri proučevanju tega vprašanja se Smolensky ni naslanjal na pesmi in rapsodije o pomladi, pač pa je zbral najrazličnejše podatke. Med drugim je pobrskal po matičnih knjigah in za triletno obdobje ugotavljal, kdaj je bilo v ZDA spočetih največ otrok. Izkazalo se je, da so Američani največ otrok zaplodili v zadnjih treh mesecih v letu. Pri proučevanju podatkov o nakupu kontracepcijskih sredstev v Veliki Britaniji je prišel do zaključka, da bi glede na prodajo lahko sklepali, da jih Britanci najbolj potrebujejo julija in avgusta. Za Američane in Britance pa velja, da avgusta in spetembra staknejo največ spolnih bolezni. Vse to, spočenjanje otrok, kupovanje kontracepcijskih sredstev in nadležne spolne bolezni, je, pa če želimo ali ne, nekako le povezano z ljubeznijo, vsaj kakor jo pojmujejo danes. Zato moramo Smolenske-mu verjeti: pomlad ni čas ljubezni. Boksarski dvoboji ..čvrstih fantov" so daleč od običajnih boksarskih srečanj. V boju skoraj ni pravil, če izvzamemo, da se tekmeca borita z rokavicami na rokah, vendar pa imata pravico uporabljati tudi noge in nasploh lahko udarjata, kamor in kakor moreta. Nič nenavadne; '. ni, da kruti šport - če seveda spl ■ > še lahko govorimo o športu - pobira žrtve. Ob hudih udarcev v glavo dobe tekmovalci trajnejše poškodbe, dogaja pa se tudi, da tekmovalec ostane za vse življenje hrom. Zaradi poškodb so tudi smrtni primeri. In kaj žene mlade fante, ki niti niso poklicni boksarji, v krvavi ring? Odgovor je preprost: denar. Za pretepanje v gostilniških ringih dobi zmagovalec lep kupček denarja, medtem ko zmagovalec v finalnem dvoboju lahko zasluži tudi poldrugo milijardo dinarjev. Pretepaški šport se je začel v ameriških pivnicah in gostilnah, išče pa si pot tudi na velike ringe, kjer si mesarjenje lahko ogleda več tisoč ljudi. Kot vsaka grobost ima tudi boksarski pretep „čvrstih fantov" veliko privržencev, zato je malo verjetno, da bo novi „šport“ utonil v pozabo. Delo omamlja V pestri množici zasvojencev poznamo tudi zasvojence z delom, ali kakor jim tudi pravijo, deloholi-ke. Gre za ljudi, ki so bolestno nagnjeni k temu, da kar naprej nekaj delajo. Ker je vsa njihova dejavnost usmerjena zgolj v delo, ne pa v dovršitev delovnih nalog, se opravil lotevajo na neprimeren način: delo zavlačujejo, dajo si veliko opravka z malenkostmi, skratka, počnejo vse, da bi v početju čim dlje uživali. Profesor psihologije Charles Gar-field, ki se ukvarja z deloholiki, opozarja na to, da zasvojenci, z delom kljub svoji silni zavzetosti ne predstavljajo prave delovne moči. V pretirani, a nekoristni vnemi se izčrpavajo in so tako bodoči Srčni bolniki, nemalokrat pa tudi kandidati za ločitvene razprave. Kako jim pomagati? Kot trdi Garfield je treba deloholika le navaditi, da prične opravljati delo z določenim ciljem. Pa še to: pri nas teh bolnikov najbrž ni prav veliko. MARJAN BREGAR ILIR x L Podoba matere se je boleče zganila v Kenovem spominu. Nikdar ni čutil njene topline, nikoli slišal njene besede. Umrla je c* porodu v bedni koči, ki sta jo postavila z očetom na jasi. V koči, ki je pravkar dogorevala streljaj odtod ... Ken se je stresel, kot da ga mrazi poslednji zimski veter, odvrnil je boleče misli in se spet potopil v zgodbo svojega življenja. Film je ponovno stekel... Prva leta življenja! Oče sedi pred kočo in ob njem je mali Ken. Knežji meč drži v drobnih ročicah. V dolino, nad Gradišče maha z njim. „Takole jih bom, takole!” Oče se smeje. Sinko spusti meč, steče za metuljem, se požene med borovnice, natrga gozdnih jagod ... Zdrav in krepak otrok je in očetu je lažje pri duši, kadar ga gleda. Upanje se vrača v njegovo strto srce: Ilirski rod bo maščevan s temi mladimi rokami! Čas hiti in Ken odrašča kot hrast vrh gore. Njegovi vrstniki so jeleni, volkovi, medvedje. Njegov zajtrk, kosilo, večerja je divjačina z ognjišča, sok gozdnih sadežev, med divjih čebel. Njegova šoia, telovadnica in delavnica so gorska jprostranst at. In ko slednjič stoji - odrasel mož - pu. h v ojim očetom — mu ta z mirom v sivih, utrujenih očeh izroči knežji meč. (TELEVIZIJSKI SPORFD) 8. V. petek 1 8.45 in 10.00 TV V ŠOLI Prispevki za šolarje bodo govorili o mladinskih delovnih akcjjah, o odhajanju ljudi iz Drežnice, kraja, ki je dal vrsto partizanov, o skopski glasbeni skupini Leb i sol pa o dekletu iz Prištine, ki žal, ni imela priložnosti, da bi lani kot zadnja nosilka štafetne palice stisnila roko tovarišu Titu. 14.55 TV V ŠOLI, ponovitev 17.15 POROČILA 17.20 DRUŽINA SMOLA 17.45 PESMI JUGOSLOVANSKIH NARODOV 18.15 OBZORNIK 18.25 PIŠI KOT GOVORIŠ, izobraževalna oddaja 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME pravljena za pripravo oboroženega odpora. 21.05 USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE 22.10 V ZNAMENJU 22.25 T. Mann: BUDDENBRO- OKOVI 20.00 TITOVI SPOMINI Na sporedu bo ponovitev zadnje od štirih oddaj, v katerih se je Tito spominjal najpomembnejših dogodkov svojega življenja. Tako bo drevi govor o njegovem delovanju ga začetku zadnje vojne na jugoslovanskih tleh, ko Komunistična partija pod Titovim vodstvom ni bila nepri- 16.55 Test — 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik -17.45 Tito otrokom - 18.15 Namesto top liste - 18.45 Pojemo Titu - 19.30 Dnevnik — 20.00 Vselej ob glasbi - 20.45 Zagrebška panorama - 21.10 Teveteka - 21.55 V petek 9. V. sobota 8.00 POROČILA 8.05 KAPITAN KUK 9.10 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 9.40 PALČKI NIMAJO POJMA 11.05 JEZIK V JAVNI RABI: IZBIRANJE BESED Kadar govorimo ali pišemo, iščemo in izbiramo besede, da bi lahko najbolje izrazili tisto, kar želimo povedati, če imamo na voljo dva ali več izrazov, ki imajo podoben pomen, govorimo o sinonimih ali so- pomenskih besedah. Danes bo govor o rabi le-teh. 11.15 EMILE ZOLA 15.20 POROČILA 15.25 PRENOS NOGOMETNE TEKME 17.25 ZADNJA DIRKA, jugoslovanski film Pred dvema letoma je film z gornjim naslovom doživel velik odmev na moskovskem festivalu. Delo o stiskah odraščajočega fanta sredi betonskega mestnega okolja je zrežiral Jovan Rančič, glavne vloge pa igrajo Boban Petrovič, Pavle Vuji-sič, Alenka Rančič in drugi. 19.00 ZLATA PTICA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 PRVA SOBOTA, zabavnoglasbena oddaja 21.40 PEKLENSKI OTOK, jugoslovanski film Film o barki, ki se med zadnjo vojno prebija skozi sovražnikov obroč in končno srečno pripelje potnike na Vis, je 19 zrežiral Vladimir Tadej, igrajo pa Pavle Vuji-sič, Slavko Štimac, Beba Lončar, Ružiča Sokič in drugi. 23.05 POROČILA 23.10 TV KAŽIPOT 18.45 Narodna glasba - 19.15 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 21.25 Športna sobota 10. v. nedelja l 16.30 PLAVANJE, prenos mednarodnega mitinga iz Splita 17.15 ŠPORTNA POROČILA 17.30 HERPELJCI, dokumentarna oddaja ? 9.15 POROČILA 9.20 ŽIVŽAV - 10.10 NA VRAT NA NOS 11.05 TV KAŽIPOT 11.30 NARODNA GLASBA 12.00 BOKS, prenos dvobojev z evropskega prvenstva iz Tampereja 16.00 POROČILA 16.05 KULTURNA DEDIŠČINA PAKISTANA > 17.40 JANNIN PORTRET, ameriški film David O. Selznick je film o slikarju in njegovi portretiranki posnel že 1949, igrajo pa Jennifer Jones, Joseph Cotten, Etel Barrymore, Ce-cil Kellaway, David Wayne in drugi. 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 1955 VREME 20.00 KO POMLAD ZAMUJA 21.00 POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA Dokumentarna oddaja ljubljanskih televizijcev bo prikazala, kako so se skozi 25 let odvijali pohodi ob žici okupirane Ljubljane. 21.30 V ZNAMENJU 21.50 ŠPORTNI PREGLED 15.40 Nedeljsko popoldne - 17.45 Poročilo (ameriški film) - 19.00 Retrospektiva risanega filma Zagreb 80 - 19.30 Dnevnik - 20.00 Jazz na ekranu - 20.55 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Odrske luči M. V. ponedeljek 8.45 in 10.00 TV V ŠOLI 14.55 TV V ŠOLI, ponovitev 16.15 KMETIJSKA ODDAJA 17.15 POROČILA 17.20 MALI GODCI V GLASBENI DEŽELI 17.35 VIHARNO SNUBLJENJE, burleska C.Chaplina 18.00 PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V ŽELEZNIŠKEM GOSPODARSTVU Vlakovni odpravnik, prometni dispečer, transportni komercialist, strojevodja, vlakovodja, vozovni preglednik, sprevodnik, elektromehanik železniških vozil, mehanik železniških vozil, tehnik za vzdrževanje prog - to so glavni poklici, o katerih bo govorila tokratna izobraževalna oddaja. 18.30 OBZORNIK 18.40 POP GODBA: PANKRTI in PARAF 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 J. Hubač: IKAROV PADEC Scenarij za češko televizijsko dramo je spisal Jiri Hubač, znani pisatelj, pričujoče delo pa govori o spopadanju človeka z alkoholizmom. Režiserske posle je opravil František Filip, glavne vloge pa igrajo Vladimir Menšik, Jana Hlavačova, J. Hanzlik in drugi. 21.40 KULTURNE DIAGONALE 22.20 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Bajke daljnih ljudstev - 18.00 Enci menci -18.15 Mladi raziskovalci - 18.45 Telešport - 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost - 20.50 Zagrebška panorama — 21.15 Obljubljena dežela 12. V. torek 1 9.00 in 10.00 TV V ŠOLI 16.25 ŠOLSKA TV: Mreža življenja, Pustolovščina modeme umetnosti Prvi prispevek bo šolarje seznanil s trdno povezanostjo človeka z vsemi živjmi bitji in ne nazadnje tudi s t. i. neživo naravo, zatem pa bo govor o slikarstvu 20. stoletja. 17.20 POROČILA 17.25 KAPITAN KUK 17.35 AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT 18.05 PALČKI NIMAJO POJMA 18.35 OBZORNIK 18.45 MOSTOVI - HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.00 KNJIGA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.55 E. Zola: VZPON ROUGONO-VIH 21.50 V ZNAMENJU ob 100-letnici rojstva Dimitrija Tu-soviča - 19.30 Dnevnik - 20.00 Igra vam Count Basie - 20.50 Človek in čas - 21.20 Zagrebška panorama - 21.45 Izobraževalna oddaja 16.30 Dnevnik - 1655 Otroška oddaja — 17.25 Slovesna akademija 13. V. sreda 9.20 in 10.00 TV V ŠOLI 17.25 POROČILA 17.30 F. Rudolf: 40 ZELENIH SLONOV 17.50 VELIKE RAZSTAVE 18.15 OKROGLI SVET 18.25 OBZORNIK 18.40 PRIMORSKA POJE 19.10 RISANKA 21.30 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.35 MINIATURE: NADA SEV- Sek 22.05 V ZNAMENJU 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: NAPAD NA POLIC IJSKO POSTAJO 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Medveščak: Kolinska Slovan (prenos rokometne tekme) - 18.45 Prijatelji glasbe 19.10 Prenos finalne nogometne tekme za evropski pokal pokalnih zmagovalcev 21.10 Zagrebška panorama - 21.30 Tale Film o spopadu med policaji in mladostnimi prestopniki iz Los Angelesa je pred štirimi leti posnel ameriški režiser John Carpanter, poznavalci pravijo, da bi bilo to delo po napetosti dostojno tudi Hotchcockovcga imena. Igrajo Austin Stoker, Darsvin Joston, Laurie Zimmer in drugi. 14. V. V četrtek 9.00 in 10.00 TV V ŠOLI 16.35 ŠOLSKA TV: Mreža življenja, Pustolovščina moderne umetnosti 17.30 POROČILA 17.35 TEHTNICA ZA NATANČNO TFHTANIF 18.05 MOZAIK KRATKEGA FILMA: RDECl SVET in SOLZA NA OBRAZU, jugoslovanska filma 18.30 OBZORNIK 18.40 NA SEDMI STEZI Po poteh partizanske Ljubljane, razgovor z novim predsednikom ZTKOJ Marjanom Lenarčičem, odbojkarska pravila, prikaz Planinske zveze Slovenije, pregled dosedanjih evropskih prvenstev v košarki, športni dogodki v naslednjem mese-cu — o teh temah bo govorila današnja oddaja, posvečena športu. 19.55 VREME 20.00 STUDIO 2, kulturna oddaja 21.30 625 22.10 V ZNAMENJU 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Družba Zore Rdečelaske - 18.15 Znanost - 18.45 Ugrabitev - 19.30 Dnevnik — 20.00 3—2 — 1 . .. gremo! — 23.00 Poročila V SLOVENSKI ŠOLI j| ti/Rct/ruS/otr OTVORITEV PARKA Na Kuzarjevem Kalu so v nedeljo, 26. aprila, odprli narodni park, posvečen padlim borcem. Park je velika pridobitev za novomeško občino in za vso Slovenijo. Park je spomenik, ki nas spominja na borce, padle za svobodo. JOŽICA ŽAGAR OŠ XII. SNOUB, Bršljin Že dolgo sem si želela hoditi v slovensko šolo, letos pa se mi je želja uresničila. Tri dni sem obiskovala celodnevno osnovno šolo v Leskovcu. Spoznala sem mnogo novih sošolcev in sošolk in ugotovila, da imajo tu težjo učno snov kot v ZR Nemčiji. Mislim, da mi je tridnevni obisk veliko koristil. V nemški šoli je drugače, zato mi bo.ostal obisk v slovenski šoli v lepem spominu MARJANA ŠRIBAR OŠ VVeingarten, ZRN larski muzej in Linhartovo sobo, pot pa jih je vodila tudi skozi Kropo, Dražgoše, Železnike in Škofjo Loko. Po ogledu Prešernovega groba v Kranju so se vrnili domov. IRENA GRAHEK OBRAMBNI DAN DELOVNA AKCIJA DELAM V PH Na naši šoli že deseto leto deluje pionirska hranilnica, v kateri delajo kot uslužbenci učenci višjih razredov. Moja davna želja je bila, da bi delala v nji. Letos se mi je izpolnila. Prijavila sem se na razpis in bila sprejeta. Bila sem vesela. Sedaj vsak ponedeljek sprejemam denar, vpisujem v knjižice in na kartone. Biti moram natančna in čuvati moram tajnost vlog. TINA HOČEVAR OŠ Krmelj Mladinci iz Dolenje vasi smo v soboto, 25. aprila, izvedli delovno akcijo, ki pa žal ni povsem uspela. Čistili smo okolico gasilskega doma in na novo zasadili cvetje pred spominsko ploščo. Za maj imamo v načrtu novo akcijo - ..Naredimo si igrišče!”. Upamo, da bo udeležba mladincev številnejša. STANKA RADIČ Dolenja vas Učenci stopiške šole smo imeli v soboto, 25. aprila, obrambni dan. Razdelili smo se v skupine in se pomerili v streljanju in znanju prve pomoči, medtem ko- smo se mlajši učenci napotili na orientacijski pohod, med katerim smo opravljali različne naloge. ANDREJŠURLA OŠ Stopiče MLADI PLANINCI TITO IN CVETOČI MAJ TEKMOVANJE MATEMATIKOV Maj je najlepši mesec v letu, poln cvetja in radosti. Letošnjega posvetimo spominu na Tita, ki v naših srcih-živi kot najsvetlejši spomin. Tito je naše bogastvo in naš zaklad. Ponosni smo nanj. Pod njegovo zastavo sto- Na osnovni šoli „Zbora odposlancev” v Kočevju deluje planinski krožek, ki ga obiskuje 25 učencev. Med drugim organizirajo tudi planinsko šolo, ki obsega teoretični del (zgodovina planinstva, varstvo narave, prva pomoč, učenje varne hoje po hribih itd.), v praktični del pa sodijo izleti po bližnjih hribih. Ob koncu šolskega leta bodo opravili preizkus znanja. ŠE DVA TEČAJA pamo naprej! V torek, 14. aprila, smo matematiki na osnovni šoli Leskovec tekmovali za bronasto Vegovo priznanje. Najboljši učenci so se nato udeležili občinskega tekmovanja na Raki. Iz naše šole je tekmovalo 11 učencev, kar trije pa smo dobili srebrno Vegovo priznanje. To nam je v spodbudo, da se bomo še naprej marljivo ukvarjali z matematiko. JOŽE ARH COŠ Leskovec LOJZKA PUHEK Tribuče IZLET PO GORENJSKI 20. aprila so se na poučni izlet na Gorenjsko odpeljali učenci prvega letnika pedagoških razredov novomeške gimnazije, dan kasneje pa so podobno pot opravili še učenci drugega letnika splošnih razredov. Vsi CO C i nninrpi nnln/Inti <<><« Medtem ko so kočevski zdravstveni in drugi delavci imeli že vrsto tečajev o prvi medicinski pomoči po vseh krajevnih skupnostih in skoraj v vseh delovnih kolektivih, so končno našli čas tudi zase. Tako sta za člane kolektiva zdravstvenega doma zdaj hkrati kar dva tečaja prve medicinske pomoči, in sicer 80-urni in 26-urni. so si najprej ogledali jeseniško železarno, v Radovljici so obiskali čebe- »Dolenjski list« r STRUŽENO POHIŠTVO \ Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojsko prijetnost struženemu pohištvu, ki z bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo, ki zajema omare in postelje z nočnimi omaricami, s s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitrolakom v pol mat izvedbi. PRODAJAJO V POSLOVALNICI LIP BLED NA REČICI, tel. 064/77-161 IN ŠTEVILNIH TRGOVINAH S POHIŠTVOM bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipex PRALNI STROJI HLADILNIKI SI VELEBLAGOVNICA nama KOČEVJE NOVOMO NTA2A NOVO MESTO OBJAVLJA PROSTA UČNA MESTA za učence v gospodarstvu: ~ MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER VODOVODNIH NAPRAV - MONTER KLIMATSKIH NAPRAV - I20LATER - ELEKTROINŠTALATER štipendije 15 5 2 2 10 Štipendije bomo podeljevali skladno s skupnim razpisom in samoupravnim sporazumom o štipendiranju občine Novo mesto. Kandidati, ki se želijo vpisati v navedeni program oz. smer izobraževanja, naj pošljejo v celoti izpolnjeno prošnjo (obrazec DZS 1,65). Ostale informacije dobite v splošni službi delovne organizacije (telefon 21—276, 21-695), kamor naslovite tudi prošnje. 343/19-81 emona globtour / novo mesto SEJMI MUENCHEN: IFAT, - 6. mednarodni strokovni sejem strojev in naprav za vzdrževanje kanalizacije, za smetarstvo Tn zimsko službo avtobus, 3 dni, ODHOD 24. 6. 1981 MUENCHEN: ELEKTRONIKA, 3 dni, odhod 1. junija 1981 DUESSELDORF: mednarodni sejem RUDARSTVA, letalo, 4 dni, odhod 15. junija 1981 LETNI ODDIH '81 OB MORJU: Slovensko Primorje, Istra, Dalmacija, otoki V GORAH: ob vznožju Julijskih Alp, na obeh straneh Karavank, na planini Tari V ZDRAVILIŠČIH: Čateške in Dolenjske Toplice ter Radenci OB BLATNEM JEZERU na Madžarskem Češkoslovaška socialistična REPUBLIKA Izleti v naj zanimivejše kraje Češke, Slovaške in Moravske skozi vse leto. Pozimi smučanje na Visokih in nizkih Tatrah. IZLETI Organiziramo izlete po domovini in tujini za zaključene skupine RENT A CAR i zposojanje avtomobilov INFORMACIJE IN PRIJAVE: Globtour Novo mesto. Cesta komandanta Stanete 19, telefon (068) 25-125, 25-789, ter ostale poslovalnice G lobtour v Jugoslavij i ZAHVALA. Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, sestre in tete ANČKE KRHIN z Gradišča pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, enako Cestnemu podjetju Novo mesto, Iskri Šentjernej za podarjene vence in cvetje posebna hvala našim dobrim sosedom za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih, dr. Susteršičevi za lajšanje bolečin na domu, župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste jo obiskovali med njeno boleznijo in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili do njenega preranega groba, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Nace, hčerka Vida z družino, sinova Franci in Janez, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo KOMUNALNO STAVBENO PODJETJE KOSTAK KRŠKO KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OB J A VLJA prosta deta in naloge za 1. ENEGA KV STAVBNEGA KLEPARJA - ZA NEDOLOČEN CAS 2. DESET KV ALI PK ZIDARJEV - ZA NEDO LOCEN ALI DOLOČEN CAS 6 MESECEV 3. DESET NK GRADBENIH DELAVCEV ZA NEDOLOČEN ALI DOLOČEN CAS 6 MESECEV 4. ENEGA KV STROJNIKA ZA GREDER IN TRAKTOR - ZA NEDOLOČEN CAS 5. DESET NK DELAVCEV ČISTILCEV ALI ČISTILK ZA GRADBIŠČE NE KRŠKO ZA DOLOČEN CAS 6. ENEGA POMOŽNEGA SKLADIŠČNIKA EVI-DENTICARJA ZA DOLOČEN CAS 3 MESECEV Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1: ustrezna poklicna šola, zaželena praksa, preizkus znanja o varstvu pri delu pod 2: KV ali PK zidar, eno leto oziroma 6 mesecev prakse, preizkus znanja iz varstva pri delu pod 3: NK gradbeni delavec, preizkus znanja o varstvu pri delu pod 4: poklicna šola kovinarske stroke, tečaj za strojnika, izpit za voznika B kat., preizkus znanja o varstvu pri delu pod 5: NK delavec, preizkus znanja o varstvu pri delu pod 6: poklicna šola ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj, poznavanje skladiščnega poslovanja in materiala Pismene prijave, s kratkim opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati v 15 dneh po tej objavi pošljejo na naslov: KOMUNALNO STAVBENO PODJETJE „KOSTAK" Krško, Cesta krških žrtev 11. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. 341/19-81 ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je v 72. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, sestra, teta, svakinja, sestrična in botrica MARIJA ŽUŽEK roj. ZUPANČIČ s Čilpaha pri T rebelnem Pokopali smo jo 20.4. 1981 v Mirni peči v grob njenih staršev ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev, katerim velja naša iskrena zahvala. Zahvaljujemo se tudi za poklonjeno cvetje in vence, pevcem iz Mirne peči za občuteno zapete žalostinke, kakor tudi duhovnikoma za lepo opravljeni obred in spremstvo ter lepe besede slovesa. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Janez, brat Janez z družino v imenu vsega sorodstva - pralne stroje El Niš — modele Supermatik, OBOD Cetinje — model WN — 90 - hladilnike Rade Končar, 9 -AEG termoakumulacijske peči 3 KW in 4 KW 'N r ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage KRISTINE GERKŠIČ iz Gor. Suhoija 1 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, sodelavcem, družbenopolitičnim organizacijam Metlike in Suhoija, učencem Osnovne šole Metlika in Suhor za cvetje, tolažilne besede in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO v ustanavljanju, 68270 Krško, objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJA IZMENE 2. STROJNIKA V POMOŽNI ZGRADBI - 2 delavca 3. STROJNIKA KONDENZACIJE - DIESEL AGREGATOV 4. STROJNIKA PARNIH TURBIN 5. OPERATORJA V OBRATU ZA OBDELAVO RADIOAKTIVNEGA MATERIALA -2 delavca 6. POMOŽNEGA DELAVCA V OBRATU ZA OBDELAVO RADIOAKTIVNEGA MATERIALA 7. PRECIZNEGA MEHANIKA Pogoji: pod 1: — opravljena II. ali I. stopnja elektrofakultete ali strojne fakultete — 48 mesecev delovnih izkušenj — aktivno znanje angleškega jezika — 3 mesečno poskusno delo pod 2: — opravljena 4-letna tehniška srednja šola, delovodska ali poklicna šola strojne smeri — 18 mesecev delovnih izkušenj — pasivno znanje angleškega jezika — 3-mesečno poskusno delo pod 3: — opravljena 4-letna tehniška srednja šola, delovodska šola ali poklicna šola strojne smeri — 18 mesecev delovnih izkušenj — opravljen izpit za pame kotle — pasivno znanje angleškega jezika — 3 mesečno poskusno delo pod 4: — opravljena 4-letna tehniška srednja šola, delovodska šola ali poklicna šola — strojne smeri — 18 mesecev delovnih izkušenj — opravljen izpit za pame turbine — pasivno znanje angleškega jezika — 3-mesečno poskusno delo pod 5: — KV delavec tehnične smeri — 12 mesecev delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo pod 6: — PK delavec — 2 meseca delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo I pod 7: — KV precizni mehanik — 15 mesecev delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 337/19-81 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric MIRKO VOVKO iz Malih Brusnic Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Prisrčna hvala GD Brusnice in ostalim GD, podjetju „Hmeljnik“ Novo mesto, OŠ Brusnice, pivovarni „Union“ Ljubljana, IMV, osebju internega oddelka bolnice v Novem mestu, govornikoma za poslovilne besede, vaščanom in patru za pogrebni obred. Žalujoči: žena Joži, sin Mirko, hčerki Daija in Zdenka, oče in sestre z družinami d cDOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING (DPB) 0 0 tedensK6le Četrtek, 7. maja - Stanko Petek, 8. maja - Viktor Sobota, 9. maja - Dan zmage Nedelja, 10. maja - Izidor Ponedeljek, 11. maja - Žiga Torek, 12. maja - Pankracij Sreda, 13. maja - Servacij Četrtek, 14. maja — Bonifacij LUNINE MENE 10. maja ob 23.22 - Prvi krajec SEVNICA: 8. 5. ameriški film Norma rae. 9. in 10. 5. francoski film Žandar proti marsovcu. BRESTANICA: 9. in 10. 5. ameriški film Cirkus z Jerryjem. BREŽICE: 8. in 9. 5. zahodno-nemški barvni film Melodija za ljubezen. 10. in 11. 5. italijanski barvni film Naboj in ljubezen. 12. in 13. 5. francoski barvni film Poti na jug. ČRNOMELJ: 8. in 10. 5. ameriški film Otok piratov. 10. 5. nemški film Pločevinasti boben. 11. in 12. 5. ameriški film Avanture debeljaka. 13. 5. francoski film Sladke male Angležinje. 14. 5. ameriški film Manekenka in detektiv. KOSTANJEVICA: 9. 5. francoski film Kako posneti pornofilm. 10. 5. jugoslovanski film Zadnji podvig diverzanta Oblaka. 13. 5. poljski film Ljubezen mora umreti. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 8. do 10. 5. ameriški film Zgodba o Bodu Hollyju. Od 11. do 13. 5. film Doživetja v avtokampu. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 8. do 10. 5. ameriški film Amitjville - hiša groze. 11. in 12. 5. gledališče. 13. in 14. 5. angelški barvni film Digbi - največji pes na svetu. SLUŽBO DOBI IŠČEM ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za ekspres čevljarstvo. OD po dogovoru. Rudolf Cikanek, Čitalniška 2, Novo mesto. TAKOJ ZAPOSLIM enega ali dva samostojna mizarska pomočnika. OD po dogovoru. MIZARSTVO ALBIN BARBIČ, Partizanska 10, Novo mesto. STANOVANJA PRODAM STANOVANJE z vrtom v Semiški 17, Črnomelj, po ugodni ceni. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Peter Špehar, Semiška 17, Črnomelj. ZAKONCA brez otrok iščeta stanovanje ali sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Krka, tel. 22-441, int. 314. ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE iščem v Sevnici. Naslov v upravi lista (1903/81). Motorna vozila PRODAM R 18 letnik 1979. Informacije po tel. (068) 24-761. 126 P, avgust 1980, 8.000 km, poceni prodam. Tel. 84-916. Z 750 S, letnik 1976, v dobrem stanju, prodam. Jože Zagorc, Dol, Vrhpolje 36, Šentjernej. ZASTAVO 101, letnik 1973, prodam po ugodni ceni. Milan Banič, Hrvaški brod 2, Šentjernej. SPAČKA, letnik 1975, ugodno prodam. Tel. (068 ) 25 -779. FIAT 128, star 6 mesecev, prodam. Tomaž Strel, Mokronog. NOV 126 P, še neregistriran, ugodno prodam. Ogled po 15. uri pri Silvu Prpaiju, Dobrnič' 9. ZASTAVO 750 LC, staro 9 mesecev, prodam. Vidmar Dolenja vas 7, Otočec. FORD 1600, letnik 1974 prodam. Lado Cujnik, Groblje 53, Šentjernej. DIANO 6, letnik 1977, prodam. Branko Jarc, Dolenja vas 5, 68216 Mirna peč. ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano do 1982, prodam. Tel. dopoldan 84—951, popodan 84-923. VW 1500, letnik 1969, zelo dobro ohranjen, 80.000 km, prodam. Brestanica 75 — 157 vsak dan od 11. do 13. ure. 126 P, letnik 1978, prodam. Informacije popoldan na naslov: Dušan Kmet, Ragovska 10, Novo mesto. R 6, star 10 let, registriran do novembra, prodam. Tone Šprin-ger, Karlovška 17, Novo mesto. ZASJAVO 435 lux kombi, osem mesecev staro, prodam ali zamenjam za Z 101 ali golf, star do 2 • leti. Tel. (064) 74-015. PRODAM karambolirano škodo po delih. Mikec, Podboršt 1, Mirna peč. ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano, ugodno prodam. Dragan, like Vaštetove 23, tel. 25-483. NSU 110, neregistriran, prodam. Informacije po tel. 25-185. ŠKODO, letnik 1972, poceni prodam. Jože Vi dmar, Dolenja vas 7, Otočec. FIAT 126 P prodam. Informacije 85-172. Z 101, letnik 1978, ugodno prodam. Prosenik, Dol. Težka voda 26. ŠKODO 120 L, novo, neregistrirano, prodam. Janez Kompare, Strma pot 3, 68330 Metlika/tel. (068) 77-410. STOENKO, letnik november 1977, dobro ohranjeno, prodam. Bajec, Jurčičeva 2' Novo mesto, tel. 21-921. ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Ogled v popoldanskih urah. Milan Turk, Gor. Maharovec 6, Šentjernej. ŠKODO Š 100 L (59.000 km), garažirano, v dobrem stanju, in nove gume prodam najboljšemu ponudniku. Informacije popoldan . na tel. 22-680. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, KrSco, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebije. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bar te j, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Marke j, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik priloge; Dušan Lazar, Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 760 din — Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljub$anska banka, Temeljna dolenjdcabanka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 200 din, 1 cm na določeni strani 300 din, 1 cm na prvi strani 400 din. Vsak mali oglas do 10 be9ed 80 din, vsaka nadaljnja beseda 8 din — Za vse druge oglase veja do preklica cenik št. 12 od 1. 4. 1981 — Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1981) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52000-603-30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: Jenkova 1, p. p. 33, tel. (068) 22— 365 — Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3. p. p. 33 telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. FIČKA, letnik 1972, obnovljen pred letom dni, prodam. Ogled v nedeljo na naslovu Franc Topolovec, Vrh 27, Šentjernej 68310. NEREGISTRIRAN AVTO AUSTIN v voznem stanju prodam. Prečna 29, Novo mesto, tel. 24-226. Z 750 SC, letnik 1979, prodam. Ban, Gubčeva 33, Novo mesto, ZASTAVO 101, letnik 1974, prodam po ugodni ceni. Tel. 25-916. NSU 1200 C, letnik 1970, in ZASTAVO 101, letnik 1973, ugodno prodam. Sandi Kragolnik, Šentjernej 238. GS CLUB 1220 - CAR A VAN, letnik 77, prodam. Pavlič, Ratež 54. ZASTAVO 101, letnik oktober 1973, registriran do oktobra 1981, prodam. Cena 3,5 M. Božo Radkovič, Dol. Brezovica 2, Šentjernej. MERCEDES 322 KIPER, potreben popravila motorja, prodam. Kastelic, Zagorica, Mirna. ZASTAVO 750 S, letnik 1978, prodam. Janez Perme, Dol. Polje 18, Straža, ali po tel. (068) 84-143 dopoldan. Kmetijski stroji') - 3— OBRAČALNIK za BCS prodam. Jože Kastelic, Poljane 6, Mi rna peč. BCS 127, rabljeno, z vozičkom in brejo telico prodam. Alojz Šiler, Prečna 20, Novo mesto. TRAKTOR PASQUALI (30 KM), 250 ur, in dvobrazdni plug prodam. Kovač, Log 26, 68294 Boštanj. TRAKTORSKE KOMBINIRANE GRABLJE prodam. Povhe, Dobrava 39, Škocjan. MOTOR za kosilnico BCS prodam. Anica Fink, Vrh pri Ljubnu 2, Novo mesto. TRAČNI OBRAČALNIK FAVORIT 220, trosilec umetnega gnoja Creina in motorno žago Stihi 070 prodam. Naslov v upravi lista (1900/81). KOSILNICO BCS, malo rabljeno, prodam. Alojz Kastelic, Vinja vas 12, Stopiče. PRODAM PRODAM gliser kvarnerplastika G 370 z vso opremo, prikolico in motoijem T 18, rabljeno dve sezoni. Srečo Petrič, Šegova 16, Novo mesto tel. (068) 23-575. PRODAM vinograd/ v Stankovem, gozd, travnik, njivo in dobro kravo simentalko. Naslov v upravi lista (1902/81). SKORAJ NOV ČRNO-BEL TV prodam. Tel. (068) 22-650. PRENOSNI RADIO kasetofon Stereo Hitachi 11 W ugodno prodam. Informacije na tel. (068) 72-056. TROFAZNO IMP ČRPALKO 5/4 cole za centralno kurjavo prodam. Vladimir Magnik, Zagrebška 6 a, Novo mesto. TOMOS sprint 50 prodam. Stari trg 13, Trebnje. NOVO MOTORNO KOLO pony ekspres „ROG“ prodam. Ramiz Holjo, Zagrebška 8, Novo mesto. NOV NEMŠKI OLJNI GORILEC za centralno, prednjo havbo za Z 750 in 100 1 rdečega vina prodam. Informacije na tel. (068) 83-532. SENO za košnjo in koruzo prodam. Marjan Pleskovič, Gomila 4,, Šmarješke Toplice. PEČ za kopalnico (drva-elektrika) prodam. Rajko Petan, Potok 38, Straža. KOMBINIRANO POMIVALNO MIZO z električnim štedilnikom -novo, primerno za vikend - prodam. Ogled v večernih urah. Češnjice 2, Mirna peč. MOTOR TOMOS AVTOMATIC 3 poceni prodam. Šm ihel 44, Novo mesto. MOTOR za čoln „TOMOS 18“ dolga osovina, prodam. Informacije lahko vsak dan na naslov Miljen-ko Vedrič, Šegova 1, Novo mesto. PRODAM 2 t mrve. Informacije Ragovo 3, Novo mesto. UGODNO PRODAM kuhinjsko pohištvo (masivno). Podržaj, Pot na Gorjance 40, Novo mesto. ELANOV GLISER GT 402, stas eno leto, z motorjem in kompletno opremo, prodam. Ragovo 5, Novo mesto. PRODAM sedežno garnituro in črno—beli televizor. Petrovič, Č. brigad 41, tel. 25-133. SADIKE ŽIVE MEJE, ukoreninjene, prodam. Pokorny, Drejčetova pot 11, Novo mesto. BARVNI TELEVIZOR (nov, še zapakiran), znamke SHARP, prodam. Nenad Vučinič, like Vaštetove 17, Novo mesto, ali tel. 22-349. BELO KUHINJSKO OMARO, viso ko, in Kueperbuch, prodam. Tel. 25 - 347. ČRNO-BEL TELEVIZOR - GORENJE prodam. Košak, Cegelni-ca 75. MOTORNO ŽAGO HOME LITE XL-400 AUTOMATIC, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Jože Bizjak, Kržišče 11, 68274 Raka. ČRNO-BEL TELEVIZOR RR NIŠ, letnik 1972, ekran 59 in 2 anteni, prodam. Naslov v oglasnem oddelku (1901/81). K 3U P I M TROFAZNI HIDROFOR (od 150 -200 1), kupim. Udovč, Vrhovo 14, Mirna peč. PARCELO z lokacijo 464/k. o. Gotna vas prodam. Štih, Šmarje Sap 125. NJIVO (15 a), primemo za vikend ali vinograd, na Malem Riglju pri Dol. Toplicah prodam. Jože Štan-gelj, Mali Rigelj 7, Dol. Toplice. DVE PARCELI, ki sta v zazidalnem načrtu v Leskovcu (predel Gmajna), prodam. Vse informacije dobite v Leskovcu št. 129 v popoldanskem času. PRODAM manjše posestvo (1,81 ha), vinograda 41 a, novo vinsko klet s posodo in opremo ter bivalnim prostorom na zelo lepi legi v Dednji vasi pri Pišecah. Kupci naj se zglase pri Molanu v Dednji vasi. PROSIM OSEBO, ki mi je vzela okopalnik na njivi na Ropcah, da ga vrne v treh dneh na mesto, kjer je bil vzet. V nasprotnem primeru jo bom sodno preganjal. Oseba je bila opazovana. Alojz Bregant, Vel. Poljane 5, Škocjan. IŠČEM DVOIZMEN1ČNO VARSTVO za 7-mesečno deklico od junija dalje, po možnosti na Mestnih njivah ali v centru. Tel. 22-744. TAKOJ SPREJMEM ZENSKO, ki bi oskrbovala mojo mamo. Nudim stanovanje, hrano in nagrado po dogovoru. Ponudbe pod Anita Jordan, Srebrniče 18, Novo mesto. IZGUBILA SE JE PSICA, nemška ovčarka rjavo-črne barve. Prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne. Kettejev drevored 50, Novo mesto, Starič. MARIJA BARBORIČ, Žihovo selo 5, prepovedujem vsako vožnjo po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI MOKRONOG prepoveduje vsako izkoriščanje peskokopa v OSTROŽNlKU pri Mokronogu. Vse kršilce te prepovedi bomo predali sodniku za prekrške. JOŽEFA UCMAN, Veliki Slatnik 8, prepovedujem pašo kokoši po mojem vrtu in njivah ter vožnjo po vrtu, posebno pa Alojzu Blažiču iz Vel. Slatnika 5. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. KARUNA LAKNER IZ GOR. SUHORJA 10, Dragatuš, prepovedujem vsako kupovanje premičnin od FRANCETA LAKNERJA. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. JOŽE RODIČ, BELA CERKEV 22, opozarjam vsakogar, ki bi delal kakršnokoli škodo po mojem posestvu, da ga bom sodno pregan-jal. KAZIMIR VIDETIČ, Stara lipa 11, prepovedujem vsako vožnjo po moji parceli št. 498/1 in 498/2. Dovoljujem le prevoz pridelkov z njiv in travnikov (poljska pot). Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. mmmm DRAGI ŽENI, MAMI IN STARI MAMI KRISTINI BARTOLI iz Kettejevega drevoreda 49 v Novem mestu, ki slavi 50. rojstni dan, želijo vse najboljše, veliko zdravja in zadovoljstva mož Franc, hčerki Fani in Joži z možema in sin Franci, ki služi vojaški rok v Obrenovcu. Vnučki Jožko, Tanja in Boris pa ji pošiljajo koš poljubčkov. VODOVODNE INSTALACIJE napeljujem in popravljam po ugodnih cenah. Material na zalogi. Možnost plačila s kreditom. DRAGO ViRC, Tomšičeva 11, 68210 Trebnje, ■ tel. (068) 83-594. VALILNICA NA SENOVEM obvešča stranke, da prodaja 1 leto stare kokoši , domače hranjene, bele, težke, od 11. maja dalje; rjave, nesnice pa od 16. maja dalje vsak dan od 7. do 19. ure. Približno do 10. junija bodo v prodaji tudi enodnevni piščanci po naročilu. Priporoča se Mijo Gunjilac, valilnica, 68281 Senovo. CTC-THYSEN ČRNOMELJ - Popravila, nastavitve iskoristka izgorevanja, montažo oljnih gorilnikov izvršimo hitro in kvalitetno. Anton Vrščaj, Črnomelj, tel. (068) 76-073. SERVIS LTH ŠKOFJA LOKA v ČRNOMLJU — . Popravljamo vse vrste hladilnih naprav za industrijo, gostinstvo in gospodinjstvo. Izdelke tovarne LTH Škofja Loka servisiramo in montiramo tudi v garantnem roku. Popravila v oddaljenosti do 80 km izvršimo v roku 48 ur. Tel. (068) 76-073, Anton Vrščaj, Kolodvorska c. 56, 68340 Črnomelj. SNEGOBRANE za vse vrste kritin, ki jih lahko sami montirate, dobite v delavnici Daneta Mi žigoja, 68270 Krško, CKŽ 25, in v vseh železninah in trgovinah z gradbenim materialom. POPRAVEK - v 17. št. Dolenjskega lista je bil objavljen preklic Ivana Jevnikarja iz Otočca 21. Po pomoti je bila objavljena hišna št. 58, za katero ne velja preklic. Sebastijana, Cvetka Črnič iz Pravuti ne — Rudolfa, Martina Sladič : Mirne - Marka, Anica Matko i) Gabrja - Simono, Majda Miketič i: Črnomlja - Majo, Karmen Kerin i Straže - Lojzeta, Marija Cizerle : Studenca - Petro, Tanja Centa i: Orehovca - Majo, Sonja Mlakar : Studenca - Uroša, Marija Vide t’ Mihovice — deklico, Dragica Zajc ii Kohanjca - deklico, Antoniji Cimermančič iz Velikih Brusnic -dečka, Romana Krizel iz Črnomlji — deklico, Nevenka Kastelic iz Jur ne vasi - deklico, Mirjana Miklič č Smolenje vasi - dečka, Jelka Cesar iz Goriške vasi, - dečka in Mariji Iskra iz Ajdovca - dečka. IZ NOVEGA MESTA: Jožica Kap: iz Ulice 12. udarne brigade 42 -Manco, Ana Smerdu iz Segove 16 -deklico, Devana Murn z Ragovske f - Ano in Marušo, Jožica Bartolj iz Ulice Majde Šilc 9 - Tatjano. Čestitamo! IZ BRtžlŠK-E,, PORODNIŠNICI ' a V času od 24. do 29. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Darinka Kobe iz Stopič - Klavdijo, Silva Kužnik iz Gotne vasi - Gregorja, Rozalija Povše s Klenovika -Polonco, Danica Benkovič iz Škalje-vice - Bruna, Antonija Schweiger iz Črnomlja - Sebastijana, Ana Lipar iz Drenovca - Vida, Etel Kiš iz Veniš - Valerijo, Martina Dragoš iz Tribuč - Aleša, Jožica Darovec iz Straže - Tomaža, Martina Jaklič iz Velike Bučne vasi - Jerneja, Jadranka Zemljič iz Škofje Loke — Kristino, Marija Ribič iz Iglenrka — Barbaro, Kristina Omerzu iz Stolovnika - Jureta, Magdalena Golob iz Prap-roč - Roka, Marija Jarc iz Hrastja - V ČASU OD 25. 4. DO 2. 5. 1981 SO V BREŽIŠKI PORODNIŠNICI RODILE: Nada Opravž iz Bukoška - Janjo, Vesna Šoič iz Samobora -Sandro, Marija Sodičdz Arnovih sel - Janeza, Božica Novak iz Ključa -Miroslava, Dušanka Barkovič iz Brezja - Romana, Štefanija Blatnik iz Blance — Tomaža, Bariča Horvat iz Gradne — Sanjo, Anka Belan iz Jarušja - Danico, Ivanka Ivačič iz Dečnih sel — Matejo, Rozika Dugan-džija iz Brežic - Natiiijo in Elizabeto, Helena Slak iz Gor. Lenarta -Heleno, Breda Ajdonik iz Malega Kamna — Blažo, Alojzija Podlogar iz Čreteža - dečka, Darja Žabkar iz Ljubljane — Anjo, Marija Medvešek iz Sevnice — Matejo, Karolina Kovačič iz Trstenika - Gorana, Štefica Lebegner iz Rud - Marijo, Zdenka Gorišek iz Dolenje vasi - Majo, Lidija Pinterič iz Dečnih sel -Tatjano, Violeta Mecinovič iz Sevnice - Jasmina, Ljerka Jakovina iz Šenkovca - Barbaro, Dragica Petrič iz Vel. Jazbine — Stjepana, Slavica Horvat iz Grdanjcev - .Nikolino, Vesna Pongrac iz Lučelnice - deklico, Kata Cule iz Brežic - Aleksandra, Anica Okrošek iz Osredka -Igorja, Ivka Matasič iz Zdencev — deklico, Nada Grgurič iz Samobora - Suzano, Iva Bračun iz Vel. Kamna - deklico. ČESTITAMO!!! OSMRTNICA Mnogo prezgodaj je ugasnilo življenje naši sodelavki KRISTINI OGULIN s Hriba pri Cerovcu V najlepšem spominu nam bo ostala kot vzorna in iskrena sodelavka. Delovni kolektiv, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije ISKRE Semič V Semiču, dne 30.4. 1981 ZAHVALA Za vedno nas je nenadoma zapustil v • 80. letu naš dargi oče, ded in praded FRANC LAMOVŠEK iz Dol. Jesenic pri Šentrupertu K zadnjemu počitku smo ga spremili v petek, 24. aprila. Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, pevcem, župniku za opravljeni obred, Dništvu upokojencev in tov. Močanu za poslovilne besede, še posebej pa zahvala sosedom Kosovim ter Strajnarjevim. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, sina, očeta, brata in dedka IVANA JANEŽIČA - ŽANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustna in pisna sožalja, za prekrasno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo KS Mirna, ZZB Mirna in drugim družbenopolitičnim organizacijam, vsem praporščakom, LD Šentrupert in ostalim LD, govornikom za ganljive besede, delovni organizaciji KPD Dob, zdravniku in medicinskima sestrama, posebej še Radojki Svorcan, pevcem, godbi in osnovni šoli Mirna. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 72. letu starosti zapustila naša ljubeča mama IVANKA PERPAR iz Šmavra Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč in pokojno spremili na njeni zadnji poti ter ji podarili toliko lepega cvetja in vencev. Zahvala ve (ja tudi župniku iz Dobrniča in pevskemu zboru ter govorniku Janezu Kožarju iz Rdečega Kala za poslovilni govor, pogrebnikom Gasilskega društva Gorenje Vrhe ter vsem sorodnikom in vsem ki so pokojnico spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Ivan, sinova Lado in France z družinama, hčerka Ivanka z družino ter ostalo sorodstvo Šmaver, dne 4. 5. 1981 f ZAHVALA * Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, babice in prababice ALOJZIJE BOŽIČ Tolsti vrh 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani, izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnikom in ostalemu osebju nevrološkega oddelka bolnice v Novem mestu za lajšanje bolečin v njenih zadnjih trenutkih življenja, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku Francu Kovačiču za poslovilne besede ob odprtem grobu, tovarni zdravil „KRKA“ in „ISKRI“ Šentjernej ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše drage mame ANE NEMANIČ roj. Žlogar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno pismeno in ustno sožalje. Vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, iskrena hvala. Posebej smo dolžni zahvalo za vso skrb in nego dr. Starcu, sobni zdravnici dr. Furlanovi in strežnemu osebju internega oddelka bolnice v Novem mestu, kolektivu KZ Metlika, Krajevni skupnosti in ZB Radoviča, govornikom in godbi iz Metlike za izvajanje žalostink. Prisrčna hvala duhovniku za poslovilne besede in opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: sinova Ivan in Jože, hčerke Martina in Anica z družinami Radoviča, Ljubljana, Slovenj Gradec 26. aprila 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in žene FRANČIŠKE LUZAR iz Gor. Vrhpolja 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, delovnim kolektivom KUVFRTA, Inštitutu za sodno medicino, sostanovalcem na Taboru 14 v Ljubljani ter prijateljem iz Lesc. Vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, darovali toliko lepega cvetja in nam izrazili sožalje, iskrena hvala. Zahvala velja tudi patru prokuratorju za spremstvo, duhovnikoma za opravljeni pogrebni obred in pevskemu zboru iz Šentjerneja. VSI NJENI ZAHVALA Po hudi in dolgi bolezni nas je v 71. letu starosti zapustila draga žena, mama, stara mama in teta MARIJA STUPAR Rjavčeva mama iz Vinkovega vrha 3 Iskreifb se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali, nam pomagali in z nami sočustvovali v teh težkih trenutkih,jtodarili pokojni cvetje in vence ter jo spremili k njenemu počitku. Zahvala tudi kolektivu ISKRA Žužemberk, ZB Dvor za podarjene vence, tov. Angelci Petruna za poslovilni govor ob grobu, pevskemu zboru Žužemberk za zapete žalostinke ter župniku za opravljeni obred. Posebno zahvalo smo dolžni sosedi Mariji Štrumbelj. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, jo spremljali na njeni zadnji poti, še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: mož Jože, sin Feliks, sin Jože z družino in hčerka Dragica z družino •n ZAHVALA V 52. letu starosti nas je po dolgi in zahrbtni bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric, botrček, svak, bratranec in nečak ŠTEFAN ŠTANDEKAR iz Leskovca 9 pri Brusnicah Iskrerto se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste kakorkoli pomagali, nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, sočustvovali z nami, ga obiskovali v času njegove bolezni, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Zahvalo smo dolžni sodelavcem Novoteksa, KO RK Brusnice za podarjena venca in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo GD Brusnice za denarno pomoč, častno stražo, za lepo organiziran pogreb, GD Gabrje za sprevod, tov. Francu Franku za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalostnike in proštu Lapu za lepo opravljeni obred in tople besede. Vsem še enkrat iskrena hvala, ki ste pokojnika v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Anica z mamo, brat Franci, sestre Mari in Anica z družinami, svaki, svakinje z družinami ter ostalo sorodstvo • ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je v 84. letu zapustil naš dragi oče JOŽE REŠETIČ iz Škocjana, Hrastulje 17, borec za severno mejo in krojaški mojster v pokoju Za izrečeno sožalje ter darovano cvetje se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremiti na zadnji poti od njegovega ljubljenega doma do groba, župniku, pevskemu društvu Škocjan ter sosedi Zofiji Oberč za nesebično pomoč. Žalujoči: žena Marija, hčerki Mimi in Mira z družinama, Jožica z možem ter njegovo drugo sorodstvo ZAHVALA Upala je, da ji pomlad vrne zdravje, a ji je le ogrela zemljo in jo posula z nežnimi cvetovi, da bo v njej lepše počivala naša ljuba in skrbna žena in nenadomestljiva mama IDA PODLOGAR iz Požarč pri Šentjanžu Ob boleči izgubi izrekamo globoko in iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se poklonili njenemu spominu Ji darovali toliko cvetja in vencev, jo množično spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ambulante Krmelj v času bolezni za lajšanje bolečin. Zahvaljujelno se delovni organizaciji Metalne Krmelj, Gostinskemu podjetju Sevnica, Lisci Krmelj, Predilnici Medvode, Iskri iz Kranja, Kopitarni iz Sevnice in ZZB Šentjanž. Iskrena hvala tov. Flajsu za ganljive poslovilne besede, pevcem iz Krmelja godbi iz Sevnice ter župniku za opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakomur posebej. Žalujoči: mož Franc, sin Franc, hčerke Darinka, Ida, Zdenka, Dragica z družinami, Milena in Drago, oče, sestre, brat ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 30. letu starosti nas je tragično zapustila naša ljuba žena in mamica KRISTINA OGULIN s Hriba pri Cerovcu, p. Semič Iskreno se zahvaljujemo vsem tistim, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste naši Tinki darovali cvetje, šopke in vence. Še posebej sc zahvaljujemo ISKRI iz Semiča za vso pomoč, ki sojo nam nudili v težkih trenutkih, sindikatu in sodelavcem za podarjene vence in cvetje. Zahvaljujemo se za spremstvo s praporom, godbi na pihala in Antonu Plutu za poslovilni govor ob grobu. Najlepša hvala Antonu Staretu za organizirano pomoč iz ISKRF.. Zahvala velja tudi družini Žvabovi za pomoč ter sosedom Malnaričevim za tolažilne besede. Hvala župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Jože, sin Rajko, oče Jože, mama Ana in Matjan z družino VCvVVO 0 0 0 \ I 0 t i | Od rudarja do predsednika 1 T/ C n L / — ..».7. _ _' 1 - , - . ■■ i i Ksa& preprost človek ve, da je treba bolje delati, pa bomo bolje živeli. Za to ugotovitev ni potrebnih ne posebnih šol ne velikih teoretičnih razprav, “ pravi Nace Kamičnik iz Kočevja, dobitnik letošnje zlate značke OF. Že pred tem je za svoje delo na raznih področjih dobil vrsto visokih odlikovanj in priznanj, med katerimi naj omenimo le red dela z zlatim vencem, red dela z rdečo zastavo in priznanje mesta Kočevje - bronasto jelko. „Z ozirom na skromna sredstva za proizvodnjo', ki smo jih imeli po vojni, še vedno premalo vlagamo za razvoj gospodarstva, preveč pa v ostale oblike potrošnje", ugotavlja dalje tovariš Kamičnik, ki je bil pred vojno delavec na žagi in v Nrudniku, po vojni pa m več bolj ali manj odgovornih delovnih mestih in položajih od tajnika in predsednika Mestnega ljudskega odbora leta 1946 do računovodje, direktorja, šefa finančnega odseka okraja in končno tajnika in predsednika občinske konference SZDL Kočevje. Vmes je bil dve leti tudi poslanec gospodarskega zbora republiške skupščine. ..Premalo smo spodbujali tudi proizvodne poklice, čeprav se le v proizvodnji ustvarja dohodek. Ugotovitve, da imamo preveč administracije, so že nekoliko zapoznele, ukrepi pa premalo učinkoviti. Temu je krivo tudi neustrezno nagrajevanje. Prav je, da bomo zdaj usmerili več mladine v proizvodne poklice, hkrati ^ pa moramo odpreti tudi { ustrezno več proizvodnih J delovnih mest. Pri izobraže- vanju političnih delavcev moramo vedeti, da politično delo ne more biti poklic in da si more vsak politik pridobiti še ustrezen poklic po svojih nagnjenjih in stroki," pravi Kamičnik, ki je po vojni končal srednjo partijsko šolo, kasneje pa še ekonomsko šolo. „Izboljšati moramo tudi delovno disciplino. Le z boljšim delom in večjo proizvodnjo si bomo lahko izboljšali standard, ne pa z zviševanjem cen, ker ustvarja le inflacijo. Članom kolektivov pa morajo dajati vzor za delovno disciplino predstojniki s svojim osebnim zgledom," poudarja Kamičnik, nosilec spomenice iz 1941, ki je bil najprej borec v Kočevskem odredu, nato vodnik v Cankarjevi brigadi pa komandir čete in tudi namestnik komandanta Cankarjeve brigade. Bil je vzor soborcem in v bojih kar trikrat huje ranjen; nazadnje so ga septembra 1944 odpeljali celo na zdravljenje v Italijo. Po vsaki ozdravitvi se je vedno znova vračal v bojne vrste. Nace Kamičnik, letošnji dobitnik zlate značke OF, se pravi najvišjega priznanja te organizacije, je začel delati v rajonskem odboru OF Rudnik na Trdnjavi v Kočevju že kot 19-leten mladinec, in sicer kmalu po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo. V delo ga je vključil njegov svak Jože Lavrič. Tudi svojo zadnjo zaposlitev je imel pri OF oz. njeni naslednici SZDL. Do nedavne upokojitve je bil namreč predsednik občinske konference SZDL Kočevje. JOŽE PRIMC i * * I V NAJZAHTEVNEJŠA PREIZKUŠNJA - Stalni gostje gostilne Kragl so si ob gamsu namestili spominsko ploščo, ki bo opominjala prihodnje rodove na drzno dejanje obnove. Eden pobudnikov akcije Božo Kragl si je dodobra oddahnil šele, ko so kovinarji več kot 70 kg težkega pločevinastega gamsa spretno namestnili na pečino. (Foto: PERC) ŠIFRER V TOPLICAH Mladinski klub Dolenjske Toplice bo organiziral 8. maja gostovanje kantavtorja Andreja Šifrerja. Prireditev bo v Prosvetnem domu ob 20. K. K. RADOVIČ RAZSTAVLJA V ATRIJU Novomeški umetniški fotograf Bojan Radovič, ki študira fotografijo v Veliki Britaniji, razstavlja serijo 14 fotografij pod skupnim naslovom „Iskanja“ v ljubljanski galeriji Atrij. Razstavo so odprli danes, 7. maja, odprta pa bo dva tedna. Razstavljena fotografije so nastale v zadnjem času in kažejo očiten Radovičev napredek v ustvarjalnih iskanjih. Poreški moji kuhalnic v Hotelu Kam SPET SIMPOZIJ NA LISCI Sevniški astronavtično-rake-tarski klub Vega bo od 14. do 17. maja prireditelj že 3. simpozija o teh vprašanjih na Lisci. Tudi tokrat bodo zbrani vrhunski strokovnjaki, ne le ljubitelji iz vse države. V predsedništvu simpozija so: prof. dr. Fran Dominko, generalpolkovnik letalstva dr. inž. Zlatko Rendulič, dipl. inž. Milivoj Jugin kot predsednik zvezne komisije za astronavtiko, dipl. inž. Aleksander Kerstein in Vladimir Horvat, predsednik komisije za raketno modelarstvo. General Rendulič je tudi pokrovitelj simpozija. Nad Savo kraljuje gams Na Kraglovih pečinah spet kovinski gams, že od nekdaj okras in simbol svobodoljubnosti obsavskih ljudi Od 9. do 16. maja Teden ribjih specialitet Novomeški hotel Kandija pripr>f' lja v dneh od 9. do 16. maja t sodelovanju s Pl avo laguno iz Pore« tradicionalni Teden ribjih s pedali tet. Kot so pokazale lanske tovrstne izkušnje, vlada med NovomeščaniZ* to prireditev veliko zanimanje. Zato nekolikanj osvežimo spomin. Novomeškim kuharjem bodo t omenjenih dneh priskočili na p da pa k ribji jedači sodi dobri istrska kapljica, verjetno ni trebi posebej poudarjati. Beseda je dala besedo in pred dvema mesecema sta Božo Kragl in Božo Kuzmički - kje drugje, če ne v Kraglovi gostilni! - položila „bank“ in tako je pričel pritekati denar za postavitev novega gamsa na Kraglovih pečinah na Vranju. Pol stoletja starega predhodnika je dobesedno uničil zob časa in neslavno je končal v podnožju pečin, tik ob . železniški progi Sevnica - Zagreb. Da je vaščanom gams pomenil ne 1 e okras, ampak kar nekakšen simbol svobodoljubnosti, potrjujejo številne legende. Po eni od teh naj bi Predvojni praznik dela Okrašene lokomotive - Marši med streljanjem žrtev V stari Jugoslaviji je bila navada, da so v Ribnici za 1. maj otroci hodili na železniško postajo. .Na ta dan so namreč pripeljali v Ribnico okrašeni vlaki. Pravzaprav so bile z venci in zastavami okrašene vse lokomotive potniških in tovornih vlakov. Za otroke so bili še najbolj zanimivi tovorni, ki so se zadrževali tu dalj časa, saj so lokomotive po tirih razmeščale vagone oziroma jih priklapljale in odklapljale od kompozicije. Zakaj so lofll motive okrašene, je tolmačil otrokom upravnik skladišč železnice, to pa je bil oče akademskega slikarja Franceta Miheliča. Starejši občani pa so se za 1. maj zbirali na trgu pred občino, kjer jim je igrala godba ribniškega Sokola. Nekega prvega maja to oblastem ni bilo všeč, in so poslale žandarmerij-sko patrolo, ki je pozvala godbenike, naj se razidejo. 'Ko je to slišal Emil Pakiž, ki je bi tudi sam godbenik, je povabil vse skupaj v svojo gostilno. Imel jo je blizu Čevljarskega mostu. Tej ulici so tedaj rekli „Krayja gasa“, ker so tu vodili Rib-ničanje napajat krave v Bistrico. Iz Pakiževe gostilne se je potem vse dopoldne slišala godba. Preden so se godbeniki razšli, jim je gostilničar Pakiž dejal: „Fantje, ko bom umri, mi boste pa igrali same marše.” Na žalost se mu je ta želja med vojno izpolnila, a na nekoliko drugačen način. Ko so Italijani divjali po Ribnici, so prijeli tudi zavednega Slovenca in naprednega gospodarja Emila Pakiža in njegovega sina. Skupaj z drugimi so ga ustrelili za vojašnico nekdanjega 37. pešpolka. Med streljanjem žrtev je na dvorišču igrala vojaška godba, da ne bi bilo slišati strelpv, in to same - marše. ANDREJ ARKO-JOHANOV si gams skušal rešiti življenje pred lovci s skokom v Savo. To naj bi preplaval in se rešil na Kranjsko. Pogojnik rabimo, ker je na dlani, da kaj takega ni bilo mogoče, saj je, denimo, Sava oddaljena od pečin kar za dober lučaj. Ljudje pa so vseeno „navijali“ za gamsa, kot da bi se hoteli sami rešiti iz spon graščaka na sevniškem gradu. Zato ne preseneča, da je po spominu Franca Stoparja iz Sevnice prvi gams zavladal nad prostranstvom soteske nad Savo že pred več kot stoletjem. Postavil gaje neki Miler. Nade Kragl je pred pol stoletja za postavitev kovinskega gamsa prispeval kar 16 kovačev. To je bilo precej, saj se Lojze Stopar, ki je tedaj tudi primaknil kovača, spomina, da je krava veljala 35 kovačev. Klepar Pustinek je delo dobro opravil. Verjetno pa bodo njegov izdelek spretne roke današnjih kovinarjev Jožeta Cesarja iz Lončarjevega dola, Ludvika Mešička, Lada m Tončeta Ganca, Jožeta Možiča in drugih, ki so obogatili Kraglove pečine prav na predvečer 1. maja, zasenčile. Vsaj zavoljo prostovoljnega dela in prispevkov in ker so nevarno dejanje v višinah oplemenitili še z mlajem in slovensko trobojnico. PAVEL PERC OBČNI ZBOR Novomeški teniški klub vabi prijatelje tenisa na redni letni občni zbor, ki bo 14. maja, ob 18. uri v dvorani sindikalnega doma na Društvenem trgu 2. ODPRT „LOV NA GOBE“ -Upravičeno se je začudil Jože Hrovatič iz Vrhov pri Dolžu, ko je v nedeljo dopoldan blizu doma našel tako lepega jurčka, da bi ga bil marsikateri gobal vesel sredi gobarske sezone. KRŠKO' PONOVITEV SREBRA KARATEISTK V soboto, 2. maja, so mlade reprezentantke Jugoslavije Irena Ko-kotec, Franja Pavlin in Sonja Pislak, članice karate kluba Nuklearna i1 Krškega, na mladinskem evropskem prvenstvu v karateju v Brescii pri Milanu osvojile srebrno medaljo. Dekleta so tako ponovile izjemni uspeh z lanskega prvenstva v Bregenzu, toda letos v še hujši konkurenci šestih ekip. Reprezentantke ZRN, sicer druge na svetu, so zmagale v katah s 40,8 točke, ,,srebrne Dolenjke so si priborile 40,6 točke, domačinkam-Italijankam pa je prF padlo bronasto odličje. Boj suhih in strupenih jezikov Na Bohorju je bila 26. aprila šesta ,,jezikova nedelja" - Trim in partizanski pohod pripravili planinci, ZTKO in občinski sindikalni svet v Krškem Vsako Planinsko društvo ima kako posebnost. Sevničani, denimo, vsako pustno nedeljo nadaljujejo predvojno tradicijo - pohod s prekajenimi kračami na Lisco. Običaj so pravzaprav spontano vpeljali siromašni kmetje, ki so prihajali k maši pod Joštom raje s kračo kakor z denarjem za cerkveno puščico. Kmet je pač izračunal, da se mu to bolj izplača, zadovoljen pa je bil tudi župnik, saj je lahko z denarjem od na licitaciji prodanih krač obnavljal cerkev. V koledarju Planinske zveze Slovenije je našla prostor tudi .jezikova nedelja", ki jo je 26. aprila že četrtič pripravilo senovško PD „Bo-hor“. Blizu 200 udeležencev trim pohoda, združenega z nalogami iz akcije NNNP, je pri koči na Bohorju pozdravilo toplo sonce. Ko so tudi Sevničani, ki so prišli zadnji, ker so imeli najdlje, le omočili suhe jezike za ,,šankom“ in položili svoje prekajene trofeje na dolgo mizo pred kočo, se je začelo ocenjevanje jezikov. Komisija je i i TUDI KOMISIJA NI KLONILA — ,JCi bici“ se ponavadi muzajo in dobro ,.namazanih" grl največkrat po svoje ocenjujejo dogodke. Na ,jezikovi" nedelji na Bohorju pa so bili ti opazovalci začuda zadovoljni z delom ocenjevalne komisije. Morda je k temu pripomogla prav hudmoušnost članov komisije, ki je še tako strupen jezik ni prišel do živega. (Foto: PERC) imela vsaj tako težko delo kot vsi, ki bi radi prepričali trmaste zagovornike ..zimskega časa" o nasprotnem. Na srečo pa je le lažje opraviti s prekajenimi jeziki raznih živali. Končno je komisija odločila, da je najlepši (prekajeni!) jezik Štefke Colarič, kuharice v krškem hotelu „Sremič“. Za najizvirnejši jezik je dobil nagrado - busolo, „da se ne bo izgubil po Bohorju", stari planinec Milan Mahovne. „Delo ni bilo tako luštno kot vam ženskam, ko pečete kruh. Ves čas sem se namreč moral gledati v ogledalo," je hudomušno pripomnil o svojem „avto-portretu" Mahovne. Da so namerili kar 67,5 cm najdaljšemu jeziku Janeza Kavčiča, je komisija prisodila zasluge ..kirurškemu" posegu lastnika najdaljšega jezika s številko 13. „Kastnik naj poskusi tudi ,štukan‘ del. Če ostane po desetih minutah živ, je nagrada njegova," je odločila stroga komisija. Seveda je taka zahteva veljala za vse nagrajence, saj je pogoj, da je jezik užiten, zelo spoštovan. Obraz Anice Kuhar, ki so ji natehtali 1,95 kg za najtežji jezik, je bil ob pokušnji veder, malce pa je le nakremžila Slavica Češnovar, ko je morala pogoltniti najlažji jezik .jezikove nedelje". PAVEL PERC SMUČARSKI KLUBSKI DAN NA VRŠIČU Smučarsko društvo Rog iz Novega mesta bo ob koncu sezone priredilo tradicionalni klubski dan na Vršiču v nedeljo, 24. maja. Prijave in vse informacije: Ml adinska turistična poslovalnica, Novi trg 4. Novo mesto. SAMO POGUM NI DOVOLJ - To je zgoščen komentar gledalcev, ki so bili prqti koncu aprila priče skoku neznanega ljubitejja višin in mrzle vode z novomeškega železniškega mosta. Preden se je možak pognal si 15-metrskega mostu, je imel dolgotrajne priprave, še najbolj podobne starodavnim zarotitvam in priporočitvam v varstvo vsemogočnim naravnim silam. Res je tudi, da se je v tem času število gledalcev ob bregovih Krke precej. povečalo. Končno je sledilo osrednje dejanje - skok, kije pokazal, da zgodnji skakalec in kopalec ni kakšen mojster te veščine. No, Krka je bila tokrat usmiljena in prvi letošnji kopalec je nekako prikrevljal na suho. (Foto: Bartelj) Prvomajske počitnice za raziskovanje Tabor mladih raziskovalcev v Črmošnjicah Za prvomajske počitnice je klub mladih raziskovalcev iz Novega mesta, ki v okviru Zveze organizacij za tehnično kulturo deluje tri leta, pripravil v Črmošnjicah mladinski raziskovalni tabor. „Vsako leto organiziramo vsaj efi tak tabor: za prvi maj ali za 29. november," sta povedala vodja tabora v Črmošnjicah, dijaka zadnjega letnika novomeške gimnazije Vladimir Jurekovič in Janez Pl avec. Tokrat je 35 udeležencev tabora in 8 študentov mentorjev delalo od 24. aprila do 3. maja. Delo je bilo razdeljeno v dve skupini: umetnostnozgodovinsko in geografsko. „Doslej v tej dolini ni bilo na področju umetnostne zgodovine narejenega tako rekoč nič. Tako bo ena naša skupina pregledala in popisala .med drugim deset J mm Janez Plaveč — doslej že na sedmih mladinskih raziskovalnih taborih. cerkva od Podturna do Brezij. Prav tako je ta dolina dokaj neraziskana z geografskega vidika, še posebej kar se tiče turističnih zanimivosti," sta pripovedovala mlada raziskovalca. Tako je geografska skupina delala v dveh sekcijah: kartografski in socialnogeografski. Slednja je z anketiranjem ugotavljala de-’ mografske značilnosti krajev: število ljudi, zaposlenost, koliko imajo zemlje, kako jo obdelujejo itd. „Pri tem gre v prvi vrsti za uporabnost podatkov in ne zgolj za poglobitev našega znanja," pravita gimnazijca. O svojem de-1 u in izsledkih bodo izdali posebno brošuro. Delovni program tabora v Črmošnjicah so zastavili v sodelovanju z novomeškim Zavodom za družbeno planiranje, tabor pa so financirali črnomaljska in novomeška raziskovalna skupnost, novomeška izobraževalna skupnost, gibanje Znanost mladini ter ZOTK. Prireditelji pa so potarnali, da se njihovim vabilom za tabore odzovejo v glavnem gimnazijci, čeprav” vabijo dijake vseh srednjih šol. Tudi v Črmošnjicah so bdi v glavnem gimnazijci iz Novega mesta, pet jih je prišlo iz Črnomlja in le dva iz ostah srednjih šol. A. B. Vladimir Jurekovič: „V prvi vrsti nam gre za uporabnost zbranih podatkov."