april
TORtK
Komornik
in baletka
Resnična zgodba iz današnjega Maribora:
Takoj spočetka povemo na ljubo naj resnici: pričela ta »krščanska« stvar se je v spovednici.
Baletka brhka k spovedi pogosto je hodila, tam zmeraj od kanonika odvezo je dobila.
Gospod prav radi gledali so čar baletke fletne in večkrat z njo krami/ali so tudi reči posvetne.
Kaj dela članstvo SNG, če zvesto je državi, vse so hoteli vedeti kanonik onegavi-
A ko se bolj razširilo med njima je spoznanje, baletko povabili so gospod — na stanovanje.
Tam ob bonbončkih, keksih in ob dobri čokoladi postajali so spovednik iz dneva v dan bolj mladi.
Na kuharico svojo so gospod kar pozabili, tako jih je menda prevzel obraz baletnomili-
Zdaj kuharica farovika je sitna kakor muha in prav pošteno ir žico na balerino kuha.
Kako se to končairt bo. povedati ne da se Teatru pa svetujemo, da naj — bolj pasi nase!
—oo—
»oltataa plačana v gotovini	SOBOTA,	29.	MARCA	1952	'9	dinarj«
Današnia šteoilfia na 16. straneh za 10 diruvnen
leto v.
LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO
ŠTEV. 3
— Pota&aj, Micfia1 Nič vodel O d danes naprej točimo čistega I
Gostinski prvi april
Stalinovo prvoaprilsko pismo
Tuji humor
(Od specialnega dopisnika »Totega lista« v Avstriji in Nemčiji)
V	NEKI OSNOVNI SOLI NA DUNAJU Učitelj naroči učencem, naj vprašajo starše doma. katere tuje jezike se bodo v Soli učili. Naslednji dan se javi mali Maks:
»Jaz se bom učil francoščino, ker Je mama modistka in hoče v Pariz. Tam se bolje zaslužil« Desetletni Karl se hoče učiti angleščine ker se bo oče z družino vred izselil v Kanndo.
Naenkrat vstane mali Feri: »Gospod učitelj. Jaz se bom pa učil ruščine!«
Učitelj: »Zakaj ravno ruščine?«
Feri: »Veste, gospod učitelj, moj oče je dejal, mi pa ostanemo tako ali tako v Avstriji!«
V	SOLO NE VEČ, V ZAPOR PA SE VEDNO LAHKO
Češki notranji minister In minister za prosveto se znajdeta skupaj v vladnem avtomobilu na neki vožnji. Najprej obiščeta podeželsko osnovno šolo. Nadučitelj pride k prosvetnemu ministru s celo vrsto prošenj. Klopi )e treba popraviti, učilnice prebeliti itd Minister izjavi, da vlada za izpolnitev teh sicer upravičenih zahtev nima potrebnih denarnih sredstev Potem si ogledata zapore Direktor zaporov prosi notranjega ministra za pripornike radijski sprejemnik, nogometno žogo. šah. ležalne stole L t d
»Odobreno! Vse odobreno!«
Prosvetni minister mu pozneje očita njegovo velikodušnost. »Veš moj dragi, midva v šolo prav gotovo ne bova več šla. z zaporom Je pa druga «
ENA IZ DEŽELE »SOCIALIZMA« Višinski v razgovoru s kmeti v neki ukrajinski vasi
»No. kako ste kaj, državljani; kako živite?« »Ej. slabo, zelo slabo, tavarišč minister. Tako daleč smo že. da tudi ob nedeljah nosimo delovne obleke, ker nimamo drugih •
•No. no; le malo bolj počasi, državljani To Se ni tako hudo So na svetu dežele, na primer v Afriki kjer ljudje hodijo skoraj popolnoma goli «
IZ KOREJE
»Ti, zakaj pa v prostovoljskih bataljonih ne razsaja kuga?«
»Tepček! Ali si že slišal, da bi kdaj kak pes oklal koga domačih!«
MED ČEŠKIMI ŠTUDENTI
»František, med nama je konec. Z ljudmi, ki hodijo na sestanke .Prijateljev Sovjetske zveze' nočem imeti ničesar skupnega!«
»Ampak poslušaj vendar, Marženka! Saj sem hodil tja le zato, ker je dvorana vedno prazna in sem se lahko učil na glas!«
SE ENA IZ PRAGE
Vsako jutro se je pred prodajalcem časopisov pri Karlovem mostu ustavil starejši gospod, ki je zahteval časopis, preletel prvo stran, vrnil prodajalcu časopis in mu ga plačal Dolgo se ni mogel prodajalec opogumiti, končno pa ga je le nekoč vprašal:
»Gospod, kaj vendar vedno iščete na prvi strani?«
»Neko osmrtnico,« je kratko odgovoril vprašani
»Osmrtnice so vendar na zadnji strani.« je pojasnil vljudni prodajalec.
»Vem,« je odvrnil oni, »toda osmrtnica, ki jo pričakujem, bo objavljena na prvi strani.«
Bistroumno dete
— Moj Aljoša ima komaj dve leti, pa že govori, tako pameten je.
— Moj Serjoža je še bolj pameten: Star je dvajset let. pa molči...
NAJNOVEJŠE VESTI OB PRIČETKU NOVEGA MESECA
Po Ljubljani se zaupno govori, da bomo imeli letos prvi april v prahu. Tudi mi smo dobili sporočilo, da je prva pošiljka že prispela z ladjo na Reko.
S svetim očetom
ob kupici vina
Ker ;’e pred meseci že »Pavliha« dekon* spiriral moje poznanstvo s papežem, nima smisla da bi ga tajil Pred kratkim sva se ponovno videla in malo pokramljala o tem in onem Pogovor je potekal prijetno in tekoče; on mi je točil sladko rimsko vino, znano pod imenom »Kristusove sol' ae« jaz pa njemu Zelenega Štajerca z vsO žvepleno primesjo, kolikor jo je v eksport* nih buteljkah.
»Letos si se v božični poslanici precej razpisal o miru,« sem omenil papežu« »Da,« je pritrdil, »rad bi imel popoln mir. Pa mi ga pri vas ne daste; zmeraj mi me' Sate štrene, lani ste mi celo Stepinca iz* pustili!« »In o modernem orožju pišeš,« sem nadaljeval, »kako silno želiš, da bi ne prišlo do uporabe te strahote.« »Tu sert mislil na Vatikan,« je povedal papež, »prav zares si ne želim, da bi ravno meni kaj na glavo padlo.« »Kaj si pa mislil, ko orne' njaš .cerkev molka*, ki — četudi zvezanih rok — tako sijajno odgovarja na tvoj poriv?« »Veš,« je papež zvito pomežiknili »v državah kot je vaša. kjer je cerkev ločen« od posvetne oblasti, želim, da de* lajo moji namestniki zdraho. A tista vaša oblast mi v tem pogledu dela precej sitnosti; preveč odprte oči imate. Sploh setf mislil, d^ so pri vas ljudje bolj zabiti io bolj versko pahnjeni.« Pri teh besedah ja papež z nekakšno jezo zvrnil vase čašo Zelenega Štajerca »Tole vince je pa originalno,« je pripomnil. Tedaj sem ugotovil« da papež ni nezmotljiv
Se sva govorila o tem in onem. Potožil mi je, da ima veliko skrbi z zamorčki ld svetih podobic z zlato obrezo nič več n« obrajtajo in nekako trdovratno žele oritl do boljšega standarda že na tej zemlji. Po- , slovila sva se. ko je zmanjkalo zadnje kaplje »Kristusovih solza«. Obljubil seflJ mu, da ga spet obiščem, kadar bom unel -*i časa preveč, on pa meni, da pride k nam. če ne bo dež ..
V	LUCI MESECA MAD2ARSKO-SOVJET' SKEGA PRIJATELJSTVA
NA POLITIČNI URI V MADŽARSKI VOJSKI:
Oficir: »Lajoš, ti si že mnogo slišal 0 Modrem Stalinu, pa tudi Hitlerja si poznal' i Razloži nam. kakšna razlika je med njima>
Rekrut: »Hitler si je strigel brke.. .*
Blag o za delovno obleko
ne boi iskat iel v — apotekol, In prav tako tudt cefirje ne hodi kupovat v vsemirjel In nor bi bil če tja v Berlin bi peljal se po popelin Če rabiš dobro hlačevino ne bo.« plul ponjo v Argentino. Vse to na svoje boš veselje dobil fe vride.t v mesto Celje
TLaWca b*afe%ine‘
CELJE - Ipavčeva 22, telefon 2-90
Zapiski slavnega detektiva Sherloka Holmesa
(Samo za močne živce i. t. d.)
Ko je šel Mr. Emanuel po W a t c r-i o j s k i cesti je srečal Ireno F o r-syte in se zaljubil v Dl j e n obraz, iz tega je nastala L j u b a v n a zgodba, ki je končala s Tragičnim l o v o m po Asfaltni džungli. Prispela sta na K ey L a r g o; tu je bil Gentleman Jim zaljubljen v Gospo B o v a r y j e-v o. Njen otrok pa je bil bolan in so tekli Poslednji dnevi. Sem je Pridirjal Tarzan na Lesenem konju in jim, kot bi bil njihov Očka, zaigral Humoresko. Hišna F a n n y Pa je imela Noro srce in so jo obhajale težke Slutnje.
Ker pa je v deželi vladala Suša, so se na prigovarjanje Henrika Vlil. preselili Pod sonce Rima. Tu jih je A n-d) H ar dy sprejel s Svojo drago Klementino in njim na čast priredil F l e s na vodi. Nastanili so se v K a-»orni v pristanišču. Tu je bila neka Pestunja, ki je bila preje V a-s k a učiteljica, in so jo klicali K a-ti c a za vse. Ta jim je povedala. Kak o z e I e n a je bila njena dolina.
Pojavil pa se je Volk z gore Sila, bi je vzburkal njih škotsko kri, da so
*°Pet mislili na Vrnitev. Medtem pa je že stekel B r z o j a v na z a p a d, da naj pride Oklahoma Ki d po Zaklad Si er a M a d r e, kajti Lassie se v r a-č a in mu ga lahko pred nosom odnese. Ko je odšel na D o l g o pot je spoznal, kako grozno je Maščevanje Rdeče Čarovnice. Naš Willy pa je junak ln je po poti ob Plinski luči vlovil Rumenega metulja in ga nesel v P r g o v in o s starinami. Zanj je dobil knjigo Kemija in ljubezen.
Dama v hermelinu je oklofutala "1 i l d r e d P i er c e in dokazala, da ni Nevesta na prodaj, ampak da je Kady Hamilton. Nato je odšla na Letališče Semibaba, da izvrši N a-
l	° go majorja B ul o č k i n a. Tu je *rečala Hamleta, ki je z Blanche P u r i e in njenim Očarljivim goljufom iskala Stražo na Renu, bjer sta se nahajala Major in fr ki j a.
Kdor zapiše, ne pozabi, na tekočem vsak je rad! Kdor trgovske knjige robi, k »MEPlr hodi kupovat!
INDUSTRIJA PAPIRNIH IZDELKOV
Maribor, Koroška cesta 5
A l i B a b a je v Tisoč in eni noči zavil Slavico v Sedmo tančico in odšel z njo na Sinjo laguno. Tu je pričakal Pomlad in jo nato prodal Šehcresadi. Ta je imela Dekleta za rešetkami, katera je rešil Plavi 9 iz Parmske kartuzije. Razložil jim je Skrivnost sobe št. 19, v kateri so prebivali Nesrečniki, in jih odpeljal Na svojo zemljo. Tu jih je pričakal Kekec in odšel z njimi na Sinja pota. V Trstu jih je sprejel S t j e n k a R a z i n, ki jim je zapel N epozabno pesem. NickolasNickleby pa jim je zaigral E r o i c o. Pri sprejemu je bil tudi Kvartet Šramel, ki jim je zaigral L j u b a v n o pesem, znano iz filma Sodišče časti.
B a k o n j a f r a B r n e je v C l o c h e-m e r lu Na S ču ki n o zapoved pripel P e p el k i na prsa Rdeči cvet.
Nagradni natečaj
Našim bralcem sporočamo, da se med prispevki za tokratno številko nahaja tudi dolgo obljubljeni nam prispevek našega priljubljenega Ježka. Prispevek je za-konspiriran. Razpisujemo nagrado 1000 din za tistega, ld bo uganil, kateri prispevek je plod njegovega peresa. Če bo bistrih poznavalcev Ježkovega stila več, bo med njimi določil srečnega dobitnika žreb.
Rezultat natečaja bomo objavili v prihodnji številki!
Otroci P r a t r a so v Noči v Casablanci Daljni nevesti na čast v Rdečih čeveljčkih priredili S u-r a b a n d o za mrtve ljubimce.
Prelepa V a sil ji c a je padla v K a-meniti cvet, iz katerega jo je rešil R i-g o l e 11 o. Zaradi tega je nastala Vojna divjih mačk, ki jo je vodil Veliki d* ktat or z Otroci kapitana Granta, katerim je poveljeval B ar b a Z v a n e na Konjičku grbavcu, in dokazal, da Ljubezen ni igrača. Posebno so se odlikovali v vojni T atovi koles pod vodstvom Petnajstletnega kapitana in bolničarki Ana Korenina in S o f k a.
Ker je bil koncem vojne Praznik, sta šla Bruca vOxfordu h Kraljevemu brivcu. Ta se jih je ustrašil in zakričal: »M o r il c i so med nami!* ter zbežal V Pariz.
Tam sta Tone in Tončka sklenila Zakon v senci. Ko pa sla uvidela, da so to samo Izgubljeni dnevi, sla opustila L j ub a v ni sen in si kot Človek človeku zaigrala Fantastično simfonijo. Za konec te zapletene zgodbe sta se ob njuni spremljavi Lermontov in Sverdlov po Afričko zadrla: Hoja, L e r o !
Lešnik Peter (zadnja klop) Sun s e t B ul e v ar d, 20. III. 1952.
Tujec sleherni gre rad v naš hotel prenočevat, dokler v Celju je, vsak dan, kuha mu naš restoran.
Po večerji pa sedet gre v kavarno, kjer kvartet ubira lahke melodije, da se lažje vince pije.
Če komu ni spanje mar, pa lahko gre še v naš b er.
Vse poletje je odprt naš restavracijski vrt!
-HOIEL „EVI10PA“
CELJE
RADIO V SOVJETSKI ZVEZI
»Papa, kaj dobim, če zasučem semle?«
»Moskvo!«
»In če zasučem na to stran?«
»Leningrad«.
»če pa zasučem na ono stran pa Beograd, kajne?«
Oče pogleda prestrašen naokoli in reče tiho:
»Ne. Serjoža, pač pa Sibirijo .
SLIKAR IN KRAVA
»Slišiš, dečko,« prosi slikar, ki se mudi na deželi, sina nekega kmeta, »vprašaj svotega očeta, ali smem naslikati vašo kravo «
Dečko se čez nekaj časa vrne.
»Oče je rekel, da lahko, mama pa pravi, da je Rjavka že deset let rj-ava in da naj taka kar ostane.«
*
ELEMENTI
»Mirče, koliko elementov poznamo?«
»3000, tovariš učitelj.«
»Kako si pa prišel do te bedarije?«
»To ni bedarija, moja sestra dobiva mesečno po pošti 3000 din elementov.«
Oh, te iujke!
Žrtev: To je infamija!
Ona: Ne, tovariš! To je pelargonija!
Te»iek perpodavle
Pje, honokret so pa meii per nas igro. Tosti kujnski mešeter, ko jc včosih kobile z detelo napihovau, pa mu zej toti kšeft neč ne nese, je prešo iz spudnih krojev, no je perpelav ene lodi, ko so pal na 'plakat napisali, da so Ljudska prosveta. Tosti igri, ko so jo špilali, se je pa reklo: »Vdova Rošlinka«. Mene je todi ta štora spravla, da sn šou gledat, kak te toka rič cu gre. Pje, tak je bil' pun Pungratnikov škegn, tam ko mojo zej kulturno dvorano, da si je mogo Furtnikov Ti jek Šrogn za drove sebo pernest, da je mev za sedet. Jaz sn še glih dubo plac na enem notenu, ta štora se je pa na no polomleno šajtrgo spravla. Jaz sn biv sila radoveden, kako bo te toti špil zgledau, ko sn mogo tak visako vstopnino pločat.
Pje, ko so oni dvi koci, ko jih nuca ta stori Pungratnik za kuje pokrivat, narozrt potegnili, je v rili dvorani tak tiho grotalo, da sn slišau Pungratnikove vole kak seno žvekajo v štoli, ko je puleg dvorane. No, te so pa pal začeli todi oni na odri žvekat. Pje, toki so bli, ko noši fajerberkeri, kado se na veselici zavolo vkrodene šprice stepejo. Meni se je najbol dopodla tosta ta štora, ko je glavno vlogo mela. S krep papirom je bla po ksihti namozana, no tak je mohala z rokami pa špičla svoj jezik, ko hona Padcžnikova svejarica. ko se nad svejarni v štoli dere. Maji ta stori se je pa menda najbol dopodo oni kunjski mešetar, ko je v tretjem dejanji tak pijon grotau, da so mogli zaradi jega hejati. Pje, spili so pa emga mošta, pa cila dvo labla kruha so pojedli, tak da ži proti kancu čiso mogli več plavšat, tak ko je blo v igr^ zapisano. Pa tosta plavšarija tak či bla za mlode lodi. Zej pa zej je kiriga zminkalo, tak da smo pal na kancu jaz pa maja ta štora, no pa oni Furtnikov Ti jek, ko je na šrognu za-spau, somi astoli. Pje, tak sn biv foliš na noše lodi. bol ko oni, ko je pal, ko koce či mogo vkop potegnit, Furtnikovemu Tijeku ezle pokozau.
Mija s ta storo srna po igri šla v krajevno gostilno na en firklc, kuj za nomi so se pa zalintali oni igralci. Beštrga, tak so pili no
S
Tovarna perila Celje
PEfl KONFEKCIJA"
čitajte to naznantiv. moško in žensko perilo, pa potnice za prepotene, bombažne tkanine za žene, izdelke iz polivinila — ti dela »TOVARNA PERILA*! Ima še več takih odlik. Zahtevajte brž naš cenik!
%^osfw2injcf pozet/
Na Glavnem se trgn je nekaj zgodilo: občinstvo nov krasen lokal je dobilo! Nekoč tu trgovec je Puncer bil gazda, sedaj na tem mestu postreže Vas »Brazda« ■Artikli, ki spadajo pod špecerijo, ob točni postrežbi sedaj se dobijo v modernem lokalu — da pa ne bo zbrk zapomni si tale naslov: Glavni trg,
Trgovsko podjetja s prehrambenim blagom
BBiint*1
MARIBOR —
.nrtiHirvH---------
Zanimivo pismo iz tujine
NOVA GODBA STARIH ZNANCEV V VELIKI KAVARNI Veliki kavarni v Mariboru je uspelo ponovno skleniti pogodbo z znano kapelo Aleksandra Torme, ki je že pred časom zelo uspešno nastopal v tem lokalu. Godba ima v svojem sestavu nekaj novih kvali- t tetnih moči, tako da bodo glasbe željni obiskovalci prav gotovo zadovoljni. Opozarjamo na otvoritveni večer, ki bo v torek, prvega aprila letos.
Rezervacijo prostorov sprejemamo v torek od devete do dvanajste ure dopoldne. Priporočamo se za obilen obisk.
Zakaj pa držite »Totega« narobe? Zato, da ga vi ne morete brati.
rezonirali, da jim nazodno šc gnorja za cug ni astolo, no bi blo koma, da bi še nokret vstopnino pobrali.
No, zej je pa per nas telko govoreja zavolo toste igre, da je čuda. Ta mlodi pro-vijo, da tosti igralci čiso bli Ljudska prosveta, da so baj bli navodni švindleri. Pje, jaz provim, da so dougo cajta nucali, da so na toto gir prešli. Zej se pa ti mlodi bohajo, da bojo ani zašpilali toto igro. Pro-vijo, da se baj ne srni možati ksihta s krep papirjom. Ani si ga baj zmirom možejo z lojom no z rdečo tinto. So rekli, da marejo todi ženske bol liepe bit. Najbol se pa tro-štajo s tostim, da bojo baj več mošta prenesli, ko pa oni mešeter iz Prlekije.
Pje, jaz pa provim, če nobojo hejali s to-timi prireditvami, da jih bom vse vkop za-fertajflav per milici, te bodo pa risn vdovci no vdove grotali za neka misneov pa Pungratnikov lesnikouc si bo no molo spohejav. Ce ga bojo pa pili, bom pa naredo. da ga bojo na svoj račun, Ljudsko prosveto pa naj per miri pustijo, da nobojo noši lodi plavih pondilkov zavolo jihovih iger meli.
Naše ure
—	Če kaže tale ura devet, onale pol dve in je na moji tri četrt na dvanajsto, na vaši pa četrt na šest, potem bo gotovo okrog štirih ...
Po naključja lam j« prišlo t rok« tol« prekomorsko pismo* prinašamo ga ▼ točnem prepisa — brez komentarja
Brasil, 13. XII. 1951.
TRAKI 1FAN!
Toje pismo od kaj jaz vem kedaj sem topiL Sa tisto eno prvokrat pojdi k moji mami in ji reči tak da sem ji poslal 1J}00 paket težek (kilo in trideset dek). Notri je kafe in ene Nylon štrumje na dnu pleha. Reci ji keder se tisti paket narazen zeme (sestavljen je iz dveh ple-hov, na dnu paketa o plehu so štrumfi. Reci mami, zaj lehko mrje ko bo Nglon štrumje ja-sala. Pred je pisala neče mreti če ne bo v Nylon štrumfah v zemlo not djana. Also fidigot zaj lehko mrje.
Reci moji mami, zaj od 1 jenera bode meni •
boljše je iti in podem sam ogel kaj več poslati.
Also tl si mi pisal kaj bi rad malo cukra fasal. Je majn liber alt še Ješ da moraš za saki paket tvesto dinarov štajra gor plačuvlat? Cuker je pa tamle po 155 Din, od tiikaj. Pa vekši paketi ne ne grejo ko kilo in pol. Je pa še pol pili g če cuker terekt v štacuni kupiš za 155 Din ko či štajra 200 gor plačuvleš.
Nej ne feršmagaj či jas bolj slabo po slovenski pisat fcm. Feš, tukaj samo po portugalski vun gučum, pa sem slofcnsko še skoraj čisto posapll kakorti naš far ker samo še toper tam in pokšegnaj rečti Jejo sa trugo pa samo tat se j-lih po portugalski.
Also štrafo Ifan, piši mi jetiko in postroji Cjetka —.Rudolfa.
Alsp da veš sedaj je pri nas sam teš gre, sem parter nič ne migam.
Also še tisto enokrat: Srečno noj c leto — Tebi nič, meni pa sineka prinesla ali pa — hčerko.
Pokšegnaj Nofo 1952 leto.
KRONIKA
D.
E
RESNICI NA LJUBO:
Če kronika ni ti pogodi nikari po »glavi« nc sodi.
Vse trop uredniški pokvari, kar avtor D. Goflja ustvari.
Pomlad je apet prišla v deželo, pojavlja se Se prvo brstenje, tudi zvončki in trobentice 80 že priromale na mariborski trg. Pomlad je pojavila tudi v parku, pri Treh ribnikih, ob temnih nočnih urah...
Od vogala Mladinske ulice v smeri proti Tram ribnikom, so ob zunanji strani parka Posekali vsa drevesa na veliko veselje stanovalcev bližnjih hiš, ki so naklestili dokaj vej in z njimi gratis in franko napolnili svoje drvarnice. Med zaljubljenci pa vlada boja-2en, da ne bi posekali dreves tudi v notranjosti parka ...
Nekje se tu in tam, od časa do časa, oglaša °rkester »Sentimental«. Tisti, ki so ga slišali, Pri najboljši volji niso mogli uganiti, zakaj ®e tako imenuje.
Iz same simpatije do preteklosti menda '1Vaiajo ponekod pri nas »bat'a-cene«, pa ne za obutev. Po gostilnah se je to razpaslo. Dunajski zrezek na primer stane 109 dinarjev, liter vina pa ponekod 99 dinarjev. To pa menda iz konkurenčnih ozirov samo zato, da je: »čez ulico en dinar ceneje«.
Po Gledališki kavarni so pričeli nenadoma stražiti simboli: neka mačka se opleta gostom okrog nog in nekateri celo natolcujejo, da Pričakuje naraščaj. Le kaon bo to pripeljalo, v tej kavami mačkov tako ali tako ne Primanjkuje.
Nekateri kilogramski hlebci mariborskih Pekarn so iz neznanega vzroka neznano kje kgubili po 10 dekagramov svoje teže. Kdo je Pogrešane deke našel, še ni pojasnjeno; kupci Prav gotovo ne!
Te dni je v Mariboru gostoval duet »Arti-®tična seansa«. Na sporedu sta imela nekaj °d dobrega starega in nekaj novega slabega. Na reklami si lahko bral: POC. OB 23 URI
V	KINO BARU. Kaj je ob tej uri v baru f 6-
Nit ne praskaj se po glavi te se avto ti ustavi!
Meni daj ga v popravilo,
Pa bo spet ilo motovilot
..AVTOSERVIS**
državni obrtni mojster GAJŠEK JULIJ Maribor, Ulica Vita Krajgerja 17
čilo, reklama ni pojasnila Zelo zanimiv eksperiment je bil med ostalim tudi na plakatih javljen in sicer točka »Potovanje denarja«. To točko pa sleherni obiskovalec bara dobro pozna, tudi kadar v baru ni artistične seanse.
Sredi Maribora imamo stanovanjski blok, v katerem prebiva domala polovica Mariborčanov. Zanimivo pri tem masovnem gradišču je, da je vprašanje dvigala zelo kolektivno rešeno. Svoj oboi us za vožnjo z dvigalom v obliki 150 mesečnih dinarjev morajo redno plačevati tudi tisti, ki stanujejo v pritličju in se jim o vožnjah z dvigalom niti ne sanja. Z dvojnim užitkom pa plačujejo pritlični prebivalci prispevek za lift takrat, kadar je — pokvarjen.
V	uredništvu »Totega lista« se je oglasil krojač profesorja Šedivyja, ki je odločno protestiral, da bi on kdajkoli izdelal takšno črno-belo obleko, kakršna je bila priobčena v zadnji številki »Totega lista«. Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da obleke ta krojač res ni naredil, vse drugo pa kar drži...
Vsem tistim, ki po Mariboru in tudi drugod toliko sprašujejo, kako daleč je v prejšnji številki priobčeni Polž že privlekel svoje breme, sporočamo, da tudi nami manjkajo točnejši podatkit
Mariborska literatura se je v nasprotju a športom zadnje čase profesionalizirala: skoraj vsi literati so namreč odšli — v profesuro.
Mariborski založbi »Obzorja« se je izmuznila lepa kupčija s »Praktično kuharico«. Bili so tako nepraktični, da so prepustili tisti okrogel milijonček konkurenci. Da bi stvar kolikor toliko popravili, bodo menda v kratkem izdali Karla Maya. Vprašanje je samo, če je bil Karl May tudi kuharica ?
Mariborska obraza
Publika naša bi vedela rada, kdo od teh dveh v kavarno — ne spada.
NEZASLIŠANA DELOŽACIJA PO OD-LOČBI MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA V MARIBORU
Po odločbi Mestnega ljudskega odbora v Maribora bo y najkrajšem časa delo-žirana osemdesetčlanska družina. Vse priprošnje gospoda mestnega župnika in stolnega kanonika M'haela Umeka niso a!E zalegle: vsa stolna perutnina, krave in voli iz hiše na Slomškovem trgu 20 bo morala iz svojih apartmajev na deželo ali pa pod nož in v stolne ponve.
Industrija tesnih pioi tvodov
Maribor — Partizanska ccsta
JI
MLADOPOROČENCU:
V	naši mehki postelji, boš tako prijetno spančkal, da boš rekel ženkici:
»Danes sploh ne bom ustančkal!4
K prvemu apriii....
Ker na čuden datum plačni fond se dvigne »TOTI LIST« oprezno — mimo tega švigne ...
IZ OKROŽNICE TRGOVINSKE INŠPEKCIJE POV. ZA TRG. IN PRESKRBO MLO MARIBOR Z DNE 3. III. 1952.
Paziti je, da so napisi v pravilni slovenščini!!! Aranžiranju izložb je ^posvetiti...
... ne sme biti predmetov, ki tja ne spadajo po svoji srrhi...
Odstraniti je tudi vse nepotrebne napise .. ...je po možnosti namestiti stole za čakajoče stranke.
... je prostore čistiti z največjo obzirnostjo in diskretnost jo(?)
... je montirati svetleče nadpise. Material za nadpise naj bo žlahten, po možnosti steklo.
... ter s kupojočim občinstvom...
Pripomba: Paziti je, da je odnos okrožnice izdajajočih uslužbencev do slovenščine pazljiv in kulturen, v dvomljivih slučajih se je diskretno obrniti na Slovenski pravopis in nadomestiti neustrezne besede z žlahtnejšimi, ki spadajo tja po svoji svrhi.
OGLAS!
Gramofonske plošče (največ enkrat počene) *.n ie rabljene gramofonske igle kupujemo po najvišjih dnevnih ali nočnih cenah!
Kino »Udarnik«
mor'
H
Poglej, poglej, kako skrbijo za nas.,
LJUBITELJ KNJIG
Da, slovstvo imam v časteh, in mislim le na knjige, a zanje v žepu
nimam niti fige.	B.	R.
»LJUBLJANSKI KVARTET«
V MARIBORU
Strune prelepo pojo, če mojster ubira godalo
v domovini slovi znani ljubljanski kvartet.
V	Maribor krene vesel, dvorana na žalost je prazna;
radi zaploskajo vsi — samo premalo je rok.	B.	R.
Prometna nesreča
Prometna nesreča, sicer ne posebno zanimiva, se je primerila tov. Francu Srimpfu, ki tako-rekoč kritično« poroča o vsaki številki revije »Nova obzorja«. Dne 21. marca poroča o tretji številki revije in pravi, da je v njej »več pesmi ženskih avtorjev. Zastopane so:	Vida Taufer,
Jožica Marinc in Vanda Skodnikova. Vida Taufer nam daje v branje Štiri svoje pesmi...« itd.
Na žalost to ne drži Kritik je v svoji vestni naglici ali prenagli vestnosti prezrl, da je v tej itevilki samo ena pesem Vide Tauferjeve, tri pesmi (nam Zimska pokrajina, Prezgodaj bo ln Kakteja), ki Jih pripisuje Tauferjevi, pa je napisala Vera Albrehtova, ki jo je sploh prezrl. O vsem tem govori te podrobneje Tov. Šrimpf je torej to pot prav očitno zavozil in se tudi zaletel Ker pa je upati, da se pri tem ni huje pobil in da ga tudi Vera Albrehtova ne bo tožila zaradi omalovaževanja, se za njegovo nadaljnje pisarsko zdravje najbrž ni bati
Dve prvoaprilski
— Tukaj Radio Ljubljana. Zaigrali vam bomo nekaj plesne glasba ..
— Sedaj pa vam bomo zaigrali še en valček .,
TUDI SMRT
Dolgo so ugibali, kako bi umorili človeka na način najbolj zverinski. Zdaj so dognali: v teatru so ga obsodili poslušati balet — Igor Stravinski ...
ZAKAJ SE TO?
Pozor, pozor, meščani mariborski, raduj se vsak, kdor si kulture išče: —
»zabavni park« v kratkem počasti nas in pravi cirkus Maribor obišče! . ..
Rad vedel bi zakaj! — Ne bo spomladi naš park sedaj prepoln stvari zabavnih, mar cirkusa nemara primanjkuje ob godbi, plesu po lokalih — javnih?
Blase plesne šole
Stanovalec nad kavarno »Rotovž«
L*od oknom
(Prosto po Prešernu)
Luna sije dedec vpije dobre itin ure že, psovke izbrane in pijane meni spati ne puste.
Ti si kriva ljubezniva krčma razvpita vsa.
Ti me raniš ti ml braniš, da ne morem spat doma.
Noč je vsaka zame raka. grozovita blaznica, krčma vpije kri mi pije, tuli. strašno ropota.
In takole gre do zore, truden sem. do smrti zbit. Se nalbolje brez zle volje, treba se bo preselit.
Samba - nekdaj in sedaj
O
— Veš kaj, v naših časih smo to delali doma
JUNAŠTVO STARIH RIMLJANOV
Večina dijakov misli, da je bilo največja junaštvo starih Rimljanov v tem, da sO anali perfektno latinsko.
SMISEL ZA ANTIKO
»Nocojšnji balet me je res spomnil na Antiko. Saino, ali se ti ne zdi, da je imel Apolon pretirano kratke hlače?«
»Ah, ne! Kolikor jaz vem, Apolon sploh ni imel hlač!«
Kurnik: KAM?
(Prosto po Prešernu)
Ko brez miru okrog divjam, prijatlji praŠajo me kam?
Prašajte stanovanjski urad, kam šel nocoj bom, revež, spat.
Kje naj spočijem si kosti, to je vprašanje, ki boli.
Urad ne ve in jaz ne, kam, kam Sel nocoj bom spat, ne znam.
Samo to znam, samo to vem, obljubam nič verjet ne smem,
da moram sam kvartir iskat, če hočem kdaj sploh stanovat.
Pepc Molj:
MEMENTO (Prosto po Prešernu)
Dolgost domačih nylonc je prekratka.
Kaj jih je strgala že moja stara!
Kje vzamem naj denar, me sploh ne bara* tako obzirna je ženica sladka.
j
Me vodi od izdatka do izdatka: šc včeraj novo — danes je le šara, v modi zaostajati nc mara.
Nje geslo je: na staro ni povratka.
Ne zmisli: kdor, vsak dan denar ven meče« pretirano ohlači se — se sleče!
Ta modri rek ji v glavo iti noče.
In če ji rečem: »Plača je premala, da hi za tvoj okus zadostovala«, užaljena je brž in bridko joče.
Frau Muršec in frau Kličelt
Odprto pi^mo
— Ja kris ina got, libe frau Kliček! Kaj pa mate? San se kronk, oda bos?
— Niks is, niks, frau Muršec. Samo takšn fflorts šnupfn mam! Und tes ols od totih frdamanih cajtungov.
— Jo bos se net sogn? Od cajtungov?
— Jo, jo, že eno leto sem. Visn e — da bot in »Vestnik« pred enim letom drin gštandn, da pridejo von Grac oba deset autobusi mit de turisten, no živali od enega ferajna pa kaj jaz vem bos net ols. Und da hobi zu maj Franci, — visns e, ter vos jec maj man is — hobi ksokt, Franci, kum,
tema gledat, mogoče kumt da onkl Johan! aj veste, frau Muršec, tisti ki je mel hišo v štati, pa je moral finfunfirciga z Nemci iti zavolo ker je bil šturmfirer pri folks-Šturmi. No, hobi ksokt, mogoče prinese onkl Johan kakšne amerikanis stumfe za mene,
pa filfeder za tebe. So hobi ksokt, pa sma čeglih je blo ob šestih vjutro, mrzlo ko *ajksl, pa še dež je šel in Franci iberliaupt Sploh ni hotel iti. No — und ta sama gšandn baj da franciskanerkirhn. Ob devetih jo reko Franci: »Tu, hota ksokt, men se vidi, te kuman net.« »Obajo, hobi ksokt, te ku-tnan! Filajht majo gumidefekt. Pa na grenci, voast e, vi te san, hobi ksokt. In kaj bo mit de štrimpf, če vseglih pridejo . ..?!?« Še ni hlo enajst, hota so vida angfanga, da Franci: »Sikst, hota ksokt, te kuman doli net, hota ksokt, i hob šo gone kalte fias .. .!« »Holc toaul — i hobs a, hobi ksokt. Saj morajo Priti, če je v cajtungah tak genau nadru-kano z tistim filiafcrajnom und de turistn!«
No, ko je bla ura ena, sma šla caus. Da Franci hot mi a morts vačn gcbn, pa še *nupfn sma mela oba tri mesnce nalia. Tak da še zdaj, po genau enem leti, če se samo spomnim, hobi glei di nazn fol...
■— Jo, oba vizo san te net kuman aus Grac, frau Kliček?
— če pa so nas samo aufcigali, za prvi april, te fiha bei da cajtung. Dabaj hobi ni a vortl glaubt, bos te oles ▼ cajtungc na-drukajo, nikoli niks, samo totokrat...
—- Se oarme frau Kliček, und naha še totokrat ste zo šen einikfaln ...
O KINOOBISKOVALCIH »Dve loži, prosim,« sem zadnjič slišal pred kino-blagajno. Od kod le neki jemljejo ljudje *e danes denar, sve se spraševala z ženo, ko sva
V	Sesti vrsti uživala okusnosti nekaterih reklam.
Pa §e nekaj sva ugotovila! Zlasti po prvem Izrednem povišanju vstopnine, sva nekajkrat poslušala komentarje, češ, da sedeži od zadaj niso Najboljši, očem tega ali onega je najprikladnej-
*a 13. ali 14. vrsta. Pred nedavnim pa sva za-Prepaščena ugotovila, da se Je optika oči istih ljudi spremenila, sedli so namreč v prvi prostor, ki so mu baš tiste dni znižali cene. .
Čl—k.
Spoštovani hišni lastnik, Vrbanska ulica 23!
V	Vašem prijaznem pismu mi vljudno grozite, naj plačam din 960.—, z besedami: devetstošest-deset za stojnino mojih drv na površini 3 m* Vašega dvorišča, kar Vam je baje že sodišče odobrilo (kakor stoji v pismu). Stojnino ste zaračunali 20 dinarjev mesečno za 1 m2.
Priznam, ko sem dobil Vaše cenjeno pismo, sem bil v resnici ginjen nad toliko Vašo prizadevnostjo zvišati si osebne dohodke. Obenem pa me je Vaš ljubeznivi račun prestrašil, kajti lahko se lepega dne zgodi, da mi boste poslali račun za stojnino lončkov, v katerih rastejo moje rože, račun za sončno luč čez poletje (morda 5 — z bseedo pet — din za 1 KW sončne energije), račun za uporabo deževnice na mojem vrtu (morda 2 din za 1 liter) in račun za uporabo sence pod hruško na dvorišču (morda 1 din z auro).
Vse zaman zvijača, Vaša advokatska slava.
Jaz ne plačam Vam računa — nisem
molzna krava.
Najemnik.
O GRADBENI DEJAVNOSTI
Samo zlobni jeziki in z določenim name* nom tu in tam trde, da so hudi časi za gradnje. Da temu ni tako dokazuje stavbna zadruga »Konstruktor«, kjer si je 17 graditeljev postavilo kar osemnajst hišic! Či-k.
0]
— Kam pa hiti ta železničar s temi svečanu? Imajo mogoče krst?
XT_ f T   ^-1 X-
:ami ( imajo mogoče Krstr
—	Nel Le v železniški koloniji še vedno nimajo napeljane elektrike.
Mesino komunalno podjetje
MARIBOR
Ceste asfaltiramo, pločnik renoviramo, za čistočo mi skrbimo, javne parke uredimo, vse zato, da bi bilo v našem mestu bolj lepo.
IBM 5555 bsss 8381 5523 BES 5558 -1SS1 5555
:asa aa .*si aa aa a sss aa si naaaaciaaasaeaaaiatBa
Sfari
racun<
Moja ljuba sestrica se je zatekla v bolnico iskat zdravniške pomoči. V mariborski bolnici je na bolniški postelji prebila noč med 24 in 25. majem entisočdevetstopetinštiridesetega leta. Tedaj so še veljale marke in pfenigi ..
21. januarja letos pa se je bolniška uprava odločila zadevo obračunati, izstavila je račun, glaseč se:
2	dni S 2.50 din, skupaj ... 5 din.
Sanitarna inšpekcija
»Da, vedno bolj prodira socialistični duh v naše trgovine,« sem skoraj glasno pomislil, ko sem prejšnji teden opazoval marljive prodajalce pri čiščenju prostorov, izložbenih oken in polic. In morda bi živel ves teden v tej veri (nakupujem namreč samo enkrat tedensko), če ne bi slučajno zavil tudi mimo trgovine, kjer se sosedov Franček uči za trgovca. Našel sem ga prav v trenutku, ko je v mogočnem loku končal čiščenje deviško lesketajočega se izložbenega okna. »To je sigurno vpliv mladinske organizacije,« sem ga ogovoril. Plašno se je ozrl naokoli, če ga kdo ne sliši in mi zaupno zašepetal: »Kje neki! Ampak Tebi lahko zaupam: pričakujemo sanitarno inšpekcijo.« »Kako pa veš to?,« sem ga povprašal. Nekako zaničljivo me je premeril in mi pojasnil: »Enostavno! Voham! Včeraj smo dobili za osebje trgovine brisačo, popolnoma novo, pomisli! Morda nam danes pošljejo še milo, kdo ve? Morda dobimo celo omarico za obleko, morda celo nove delovne obleke?«
Vrag ga vedi, ampak ta sanitarna inšpekcija je res koristna ustanova!
VENDAR...
— Tovariš ravnatelj, nocoj sem v naši hotelski sobi našel bolho!
— No, najlepša vam hvala, že leta in leta jo iščemo...!
Trgovsko podjetje na veliko
Ikanina-galanterija
Celje
Naše podjetje vam tukajle spodaj javlja, kaj kupcem dajemo na prodaj:
... ne-obstojajo velika trgovska podjetja zgolj v Ljubljani in Mariboru, tudi Celje premore kaj takega.
Odjemalci s Koroškega, Prekmurja, Dolenjskega in Zasavske doline so se o tem že prepričali; kdor se pa še ni, naj si ogleda našo zalogo. Lahko pa nam tudi javi, naj mu pošljemo našega potnika s kolekcijo; tako bo vsak sam lahko ugotovil, da imamo na razpolago domače in uvoženo blago tekstilne in galanterijske stroke v vseh kakovostih.
Pritožba
TUDI V AMERIKI JE TAKO
Ko se. n se vrnil iz Evrope, sva si z ženo privoščila majhen izlet s taksijem. Med vožnjo sem jo objel in poljubil. Šofer je za hip ustavil, da bi si prižgal cigareto in zasačil sem ga, kako naju je začudeno ogledoval v ogledalu. Napočil je trenutek mučnega molčanja. Kar se moja žena vzravna in užaljeno reče šifer ju: »Vem, da je po zakonu prepovedano, da se poljubujejo v taksiju neporočeni pari. Vem pa tudi, da za poročene ljudi to ne velja. Vsak poročen moški je tudi v javnosti lahko nežen do svoje žene kolikor ga je volja.«
Šofer je za hip pomislil, nato pa zajecljal: »Protizakonito to menda res ni, gospa, precej nenavadno je pa le.«
*
Učitelj: »Tvorna oblika je: ,Oče je obdaril svojih šest otrok.' Kako pa je trpna oblika?«
»Oče je obdarjen s šestimi otroki.«
Neredi v Trstu
Iz Pan -miin-jofita
7 \
'pv
—	Strašen teror vlade v Jugoslaviji. Razen z verskimi in cerkvenimi posli se ne smemo z ničemer več ukvarjati ...!
ČRNA NEHVALEŽNOST »Vidiš, pravijo, da sem proti njim. Da sem pa takrat kot taboriščni kurat marsikateremu njihovih dajal duhovno tolažbo na njegovi zadnji poti, to pa so že pozabili.«
•— Čemu pa delaš te zareze na drevo?
—	Delam znake, koliko sej smo že imeli...
Nekje v Kaspišliem morju
—	S kropom bi jih morali, oštija! Hladen tuš so dobili že leta 1945, pa se še niso spametovali!
—	Vidite, otroci, to je pa prva ruska podmornica!
Flo^a ali resnica?
Igralec je sam sebi Instrument. On igra nase in vase na vse mogoče tone. Piska kot klarinet, sopiha kot kontrabas, razbija kot boben. Skala njegovih čustvovanj mora biti obsežna in raznolika Znati mora planiti iz veselja hipoma v žalost, iz obupa v veselost, iz pijanstva v treznost, iz varčnosti v razsipnost (rekli boste: to pa ni tako težko), iz krotkosti v besnost in iz vzkipljivosti v mirnost.
Če hoče, da bo njegov lik zablestel na odru, mora pridno študirati in se izpopolnjevati. Nenehno se mora vživljati v svoj lik, obnavljati mora njegove besede in kretnje. če hoče uspešno zlezti vanj.
Gnida j«* bil take vrste igralec, da ni nikdar skočil iz vloge, ki jo je študiral.
Nekoč je šel zjutraj v gledališče, na vajo. Ko je stopil na cesto, je bil že v vlogi. Govoril je z zanosom in mahal z rokami po zraku, da so se mimoidoči državljani debelo spogledovali:
»Ta pa ni čisto pri brihli!«
V	bližini Doma onemoglih se je Gnida ves skrčil in zlezel vase. Kričal je in se z rokami otepal nekega navideznega sovražnika. Kričal je:
»Nočem! Nikoli! Jaz sem pošten človek!«
Okrog njega se je nabrala gruča radovednežev Neka stara, usmiljena gospa je dejala s sočutnim glasom:
»To je božjast Poznam to bolezen Poglejte, pene ima na ustih!« Nek moški je predlagal:
»Skočim po rešilni avta To se bo
slabo končalo. Mož si lahko zlom! vrat!«
Tedaj se je Gnida zbudil iz koncentracije. Presenečen je buljil v gledalce okrog sebe. Postalo mu je malce nerodno. •
»Pardon, državljani To je bila samo igra. Sem namreč gledališki igralec.«
In jo je odkuril. Za njim so gledali začudeni gledalci s podaljšanimi obrazi, •
*
Gledališki igralci so po navadi (to seveda še ni pravilo) slabi zakonski možje, kajti večino svoje energije podarijo zahtevni boginji Taliji, tako da jim za žene skoraj nič ne ostane.
Tudi Gnidina žena se je stalno pritoževala svojim prijateljicam, kako malo časa ima njen mož zanjo in kako hitro so pravzaprav minili medeni tedni.
Zgodilo pa se je nekoč, da je Gnida po kosilu nežno objel svojo ženo okrog vratu. Rahlo jo je pobožal po laseh in 6e zazrl v njene pričakujoče oči. Dejal ji je:
»Ljubica! Sele danes vem, kaj pomeniš zame. Priznam, večkrat pozabljam nate. Mnogokrat sem krivičen do tebe. Premalo cenim tvojo ljubezen, ki je vseodpuščajoča in brezmejna. Preveč sem zaposlen sam s seboj in ne vidim tvojih hrepenečih pogledov. Toda od danes naprej ti obljubljam, da bo vse drugače.«
Zeno so moževe besede močno ganile Razjokala se Je od veselja:
»Dragi možek, si torej le spregle-
dali Si vendar spoznal, da tako naiprej ne more iti!-«
Gnida se je raztogotil:
»Trapa, kaj se cmeriš. To je bilo iz moje nove vloge. Lahko bi že razlikovala, kdaj je res in kdaj je samo vloga!«
Ženo so oblile grenke solze žalosti in sramu.
»A, tako! Norce briješ iz mene. Komedijant!«
Zaloputnila je vrata in se zaprla vsa nesrečna v svojo sobo.
Verjemite, biti žena gledališkega igralca, to je neke vrste herojstvo.
*
Nekega dne je študiral Gnida v kuhinji novo vlogo. Zena je na dvorišču obešala perilo Nekdo je potrkal na vrata. Gnida tega ni slišal, kajti tes se je predal vlogi. Potrkal je plinski inka-sant. Ker se ni nihče odzval, je prijel za kljuko in vrata, ki niso bila zaklenjena, so se odprla. Glasno je pozdravil, ko je 6topil na hodnik. Nihče se ni odzval. Inkasant je odprl kopalnico, pogledal na plinsko uro in zračunal kubike. Napisal je račun na listek in odprl kuhinjska vrata:
»Dober dan! Plin boste plačali. Sest sto petdeset dinarjev bi prosil.«
Položil Je listek na mizo pred Gnido, ki se je odsotno, s čudnim pogledom zazrl vanj:
»Kdo ste? Kaj hočete? Ne poznam vas. Kaj Iščete tu, Izgubljenec! Le pojdite domov, vaš račun Je propadel. Prepozno prihajate, vse so mi vzeli.«
Inkasant se Je prestrašen zdrznil. Kaj naj vse to pomeni? Ali se je možu zmešalo? Saj ga vendar pozna, že neštetokrat, je bil pri tej stranki.
Gnida Je nadaljeval:
»Ne obotavljajte se. Vse sem vam povedal, drugega Izhoda ni. Ubogajte, drugače vam bo žal!«
Ko je inkasant, vedno bolj osupel, hotel zapustiti kuhinjo, je vstopila Gnidina žena.
»Gospa, vaš mož ...?«
»Moj mož študira vlogo. Ne motite ga, prosim. Plin bom plačala jaz.«
*
Prišel pa je nekoč dan, ko je Gnida - občutil resnično potrebo po ženini ljubezni. Ves je bil že nalomljen od samih vživljanj in koncentracij. Zahotelo se mu je miru in duše, ki bi razumela njegove napore.
Po večerji je rekel ženi:
»Dragica, daj, pogovoriva se malo
o	tem in onem. Da se malo razvedrim in pozabim na teater. Ti *i še edina, ki me razumeš «
Zena je odsekano odvrnila:
»O, hvala! Poznam take šale. Spet nova vloga? Želim ti mnogo uspeha pri premieri, mene pa pusti pri miru.«
Gnida jo je hotel prepričati:
»Ne, to pot ni vloga. Resnično sem potreben tvoje besede in tolažbe.«
Zena pa se ni dala pregovoriti: »Na take trike ne nasedam več. Tvoje zvijače so cenene. Potem bi se pa norčeval iz mene: ,Glej Jo, noričlco, nasedla je. Verjela Je besedam iz vloge.* Ne, ne, prijatelj, pusti me, midva sva opravila.«
Gnida Je povesil glavo (pristno človeško) in odšel v svojo sobo, kjer Je bil sam s svojo žalostjo.
»Vloga ali resnica?« To je zdaj vprašanje!
Dušan Mevlja
OPOZORILO NAŠIM BRALCEM!
Sporočamo vsem našim bralcem, da sprejemamo naročnike le v krajih, kjer bitnamo uvedene kolportažne prodaje, prodajalce opozarjamo, da jim pri naročilih priznavamo poštnino za dopisnico, prodajo pa vršijo po splošno veljavnih pobojih. Naročnina znaša polletno 120.—, letno 240.-— dinarjev. Plačujte jo naprej na naš tekoči račun pri Narodni banki, podružnica v Mariboru št. 6401-90-332-51, kajti sicer Vam ne moremo pošiljati našega
IS ICO
IZ NEKATERIH STANOVANJSKIH ZADRUG
(Pravljica iz stare Jugoslavije)
V	urad pride mlad, sramežljiv in tih mladenič in poišče referenta.
~~ Oprostite prišel sem zaradi moje prošnje... Referent je zlovoljno odložil časopis.
Kdo pa vam je rekel, da pridete danes! Izidite. . čakajte., čez kakšnih deset dni! Ne Uidite, da nimam časa! Kaj ne razumete?
Oprostite, toda .. ali ni.... moj stric... Referent je prisluhnil:
*— Kakšen stric?
—- No pač, moj stric, član Glavne kontrole ... Kako, član Glavne kontrole? Vaš stric? Eh, 7"’ dragi moj gospod, zakaj pa tega ne poveste ~*oj! Izvolite, sedite, izvolite! — Hej, sluga, “ai Prinesi takoj. dve turški kavi, pa naj bodo p dke, razumeš! — Tako, izvolite cigareto! Prosim! No, kako je z vašim gospodom stricom? No, stric pač .. prišel je povedati, da ni ^ član Glavne kontrole, pa ...
Kako, vaš stric ni več član Glavne kon-izc r • Ka3 Pa počnete tukaj? Glejte, da se mi Phh G, razumete! Kradete nam dragoceni čas!
ridito čez mesec dni, razumete!	— Hej	sluga,
prinesi samo eno turško! —
Mladenič se je dvignil in potrt	šel	proti	vra-
tom. Spotoma je užaljeno mrmral:
*— Prav, toda pritožil se bom pri stricu...
—	Kaj, pritožili se boste? Komu?
Mojemu stricu, senatorju... On je bil do-“Cdaj član Glavne kontrole, sedaj pa je postal *enator!
7* Kaj, senator, je skočil referent! Pa čemu nočete sesti, dragi gospod! Sedite vendar, pro-irn! Nesporazum, verjemite, nesporazum! Izvo-nlf cigareto! — Sluga, čuješ, budalo, zakaj pa Prinašaš samo eno turško! Kaj ti nisem naročil Qvc turški, budalo?!	.
Delaš in delaš, hiša pa nikamor ne zraste!
Počakaj, ko postaneš kakšen šef, pa bo koj gotova!
DVE LOVSKI...
'..'J-
Sadnik na lovu zgreši zajca. Njegov sosed, stari lovec Janez, se muza in zbadljivo vpraša: »Temu pa ste menda dali pogojno?«
Merjasec, ki mu je nespreten plešast strelec posnel šop kocin z glave, med divjim begom godrnja: »Ta idiot menda misli, da bom tudi jaz bolj častitljiv, če bom plešast!«
... IN DVE KINOLOŠKI
Dva znamenita pasjerejca opazita neplemenitega psa, ki ga z veščimi pogledi presojata.
Prvi: Nekaj terierske kivi pa bo menda imel v sebi?
Drugi: Bo! Po mojam je križanec exterier-ja s portvišoom!
Gojitelj pasemskih lovskih psov vpraša starejšega kmečkega lovca:
»Ali ima vaš pes rodovnik?«
»Kaj pa je to?«
»To je papir, na katerem so napisani njegovi predniki.«
»I seveda, saj vem brez papirja. Oča je pes, mati je pa kvizla.«
MED ŠOFERJI
»Za boga, ustavite vendar avto! Nekoga ste povozili!«, pravi potnik šoferju.
»Ste znoreli? Se vi sploh zavedate, koliko poti in sitnosti vas čaka kot pričo?« — Jogo
ENA OD MNOGIH PROFESORSKIH...
Neka ljubljanska dama obišče po več letih univerzo in sreča svojega starega profesorja, čigar raztresenost je že prislovična.
— Gospod profesor, ali se me nič več ne spominjate, ga ogovori, saj ste me nekoč prosili, da bi postala vaša žena ...
— Da, točno... odvrne profesor z rastočim zanimanjem. Da, da, spominjam se! In ... ali ste postali...?
Naš postajenačelnik Je velik sovražnik birokracije (bela vrana pač). Na vsak dopis kar se da stvarno in kratko odgovarja. Na poziv direkcije, naj preskrbi šolsko mladino, da mu bo oplela progo na njegovem področju, je odgovoril:
»Pri nas se pa ne dobi kar tako otrok. S. f.
~ Očka, pomagaj mi! Profesor nam je dal na-°> naj najdemo najmanjši skupni imenovalec! ~ Kako za vraga, kaj se ta stvar še vedno našla? že ko sem jaz hodil v šolo, smo jo rali Iskati!
ŠT. JURIJ PRI CELJU. Tamkajšnje Avto-moto društvo baje pripravlja šoferski tečaj s kombiniranim trokolesom (šajtrga plus ko-lica od pluga), ker se s takim vozilom bolj varno vozi kot z avtom. Zato je društvo tudi prodalo avto, čim je pobralo šolnino od prija vij encev za tečaj. O posebnostih takega šo-firanja bodo razpravljali tudi na prihodnjem občnem zboru, ki pa je iz »tehničnih« razlogov preložen za nedoločen čas.
ZABUKOVICA: Sliši se, da bodo v Zabu--kovici razpisali anketo, koliko so vredni industrijski boni. Nekateri trde, da nič, drugi, da dva dinarja, nekateri pa celo', da štiri dinarje. Najbolj zadovoljni so tisti rudarji, ki z njimi skoraj zastonj dobe žganje in druge tekočine.
IZ SREDIŠČA: Ce bo kdo v Središču še našel slučajno 1000 dinarjev, naj nikar ne vpraša Ivana Verhovčaka iz Grab, če jih je on izgubil. Ta bo takoj potrdil, da jih je izgubil in vam bo dal še 100 dinarjev nagrade, kakor onokrat Jaklovi. Če se pa slučajno hitro najde pravi lastnik, kakor se je onokrat Ivanka Masten, pa postane Verhovčak kljub svoji veliki kmetiji in vinogradu zelo radodaren in takoj vrne denar, češ: Sem jaz pač svoj tisočak kje drugje izgubil...
ŠE ENA IZ SREDIŠČA: V Središču je ponoči taka tema, da se res nič ne vidi, najmanj pa kakšna žarnica. Le ena častna izjema je: žarnica ključavničarja Ivanuše, ki jo je kupil sam. da mu sveti v bližini njegove hiše. Priporočljivo bi bilo. če bi v Središču začeli z javno akcijo pobiranja denarja za javne žarnice Kar bo dal za žarnico, bo spričo gromozanskega središčanskega blata tako ali tako prihranil na obleki in obuvalu.
IZ PTUJA: V našem mestu je nekdo zasejal sejalni stroj na dvorišče poverjeništva za finance, kjer rjavi in propada. Vprašanje je le, kdaj bo to seme obrodilo kaj sadu ... ?
V	restavraciji »Moskva« pa dobiš v juhi poleg rezancev zakuhano tudi steklo. V opravičilo ti povedo, da se steklo nahaja v masti, kupljeni v Okrajnem magazinu. Ptujčani, pozor! Če boste kupovali šipe, pazite, da vam ne pritehtajo v Okrajnem magazinu tudi kaj masti! Razen rezancev in stekla imajo v tem lokalu tudi silno dragocene krave, saj. etane skodelica mleka teh krav 15 (z besedo petnajst) dinarjev, dočim dajejo navadne krave v okolici Ptuja za 15 dinarjev kar cel liter mleka
IZ JARENINE: Cerkveni pevski zbor je
15.	in 17. tega meseca prepevaje okopaval in obrezaval vinograd svojega gospoda župnika Babšeka pod veščo organizatorsko roko organista Udeta. Vinska trta bo gotovo letos dvojno obrodila, le da organist Ude sadov truda pevsko-cerkvenih rok verjetno ne bo užival, če — mu bodo uspele mile prošnje na ameriško ambasado v Beograd ,za izselitev.
ROZVVEIN 48: Vljudno naprošamo tam stanujočega vrtnarja, da pod to tablico vendarle še namesti tablico z oznako »RADVANJE«, da bi tako tudi mlajši letniki vedeli kje se nahajajo.
ŽALEC. Sočustvujemo s starim odborom Avtcumoto društva, ki se več ne more voziti na slavnostne ohcete, ker se jim je ob neki taki priliki razbil avto. Sicer pa je zdaj že tako mimo čas za slavnostne gostije, tako da ni tolike škode, če so vodstvo društva prevzeli novi ljudje. Pa to je še dobro za društvo, ker se bodo novi ljudje pri popravljanju in sestavljanju avtomobila lahko največ naučili.
ŠT. PETER V SAVINJSKI DOLINI. Tod
so ljudje zelo žejni, pa tudi zelo iznajdljivi. Vinski bratec iz tamkajšnje tekstilne tovarne je ugotovil, da se da dobiti v Št. Petru hter-ček belega tudi za lepo novo pisano kravato. Svetujemo iznajditelju, da obdrži monopol nad svojim patentom, sicer pa na dravjei
PLANINA. V Planini mimogrede šepetajo, da zadružniki v zadnjem času več ne dojijo krav, temveč zadrugo samo. Pobudnik za ta napredek je menda bil sam predsednik Do-bršek. Za uspeh novega načina dela se menda zelo zanima celo sodnija.
Same tajnosti!
dvMtSki
MARIBOR
Avtobusova domena je brzina, zmerna cena; udobnost in pa lep užitek k dobrim zvezam je pribitek.
Javljamo potnikom, da bomo počcnši s 1. aprilom pričeli z našim avtobusom obratovati na progi Maribor—Zagreb. Avtobus bo iz Maribora odhajal dnevno ob 5.15 zjutraj in ob 14.45 popoldne, prispel pa bo v Zagreb ob 10. uri dopoldne ter 19.30 zvečer. Iz Zagreba bo avtobus odhajal ob 5.15 zjutraj in 14.45 popoldne ter prispel v Maribor ob 10. uri dopoldne in ob 19.30 zvečer. Vožnje bomo torej vršili v obe smeri preko Ptuja, Zavrča, Varaždina in Ivan-Zeline. Cena vozovnicam iz Maribora do Zagreba din 730.—, iz Maribora do Varaždina din 360.—. Podroben cenik je na razpolago v naši prometni pisarni na Glavnem trgu Z novo avtobusno progo Maribor—Zagreb postavljamo solidno zvezo, ki bo služila predvsem službeno-potujočim potnikom, tako da bodo mogli v enem dnevu izvršiti svoje opravke bodisi v Zagrebu oziroma v Mariboru.
V	ponedeljek, dne 31. t. m. bo ob 14.45 odpeljal avtobus do Varaždina, v Varaždinu pa bodo mogli potniki prestopiti in nadaljevati pot z avtobusom zagrebškega podjetja do Zagreba.
Iz listnice uredništva
Prebivalce Gornjega Logatca, Rakeka in Senovega pri Krškem naprošamo, naj nam pismeno nasvetujejo, kam naj bi poslali v prodajo v njihov kraj naš »TOTI LIST«. Trafike Jože Leskovec, Janez Zalar in Avgust Fabjanič so nam namreč vrnile v komisijsko prodajo poslane izvode, s poštno označbo: ni sprejel, ne prima, refuse, rifiutato — ni sprejel — nazaj. Mi pa tega ne jemljemo tako resno.
—- Zakaj pa prenašajo naš gospod tako tajinstveno to krsto?
—	Toliko je teh tajnih krstov, tajnih spovedi in tajnih porok, da sedaj še pokopavajo tajno ...
TOTI MARIBORSKI RADIO KADAR SE NAPOVEDOVALCU ZAREČfh »Cenjeni poslušalci!
Prosimo vas za prekinitev oddaje, zaradi tehnične napake, nastale v našem obratu .. .* In kadar se mu ne zareče, pa bi bilo bolje, če bi se mu, da bi se napoved glasil« takole:
»Dragi poslušalci!
Zdaj vam bomo predvajali 30 minut šil* menja, praskanja in pokanja s plošč; vrne* pa boste lahko ujeli tudi nekaj zvokov lahka orkestralne glasbe ...«
UGANKA
Kaj je to, če se dobro ohranjen vdovec še enkrat poroči?
To je zmaga upanja nad izkušnjami.
Sladka anomalija
Razlike smiselno res ni bizarne rned slaščičarno in patisserie razlika je le v tem, da slaščičarne navadno — polne so ljudi,
Mestno trgovsko podjetje »PAPIR* Maribor, Vam nudi vse pisarniške in šolske potrebščine, razne vrste papirja, špecerijske vrečice ter izdelke domače umetne obrti.
»fDapit« -
mestno trgovsko podjetje Maribor
Iz Ptuja
Vtaknili so me med ptujske »pazovce1, v tehnično ekipo. Lepa reč. Vohljač s svojimi šestimi *riži naj koplje ruševine v primeru bombardi-j^nja. Med tem mojega kolege, penzionista Šno-*a*a, ki je Se kar pokoncu mož, ni med »pa-*ovci«.
»Poslušaj, šnofač,« mu rečem oni dan, ko sva 8e srečala na Glavnem trgu, »zakaj tudi ti nisi Pri PAZ-u?«
»I. zakaj?« mi odvrne. »Ker nisem tak ,kripl‘ *o ti. Veš, to ni za nas mlajše penzioniste; samo debeli, šepavi in močno kratkovidni pridejo v Poštev. Ampak delo se zelo daleč vidi!«
*2e z mosta, ko se pripelješ z vlakom v Ptuj, “gledaš na strehi proštijske cerkve velikansko Parolo, oziroma napis: IHS.«
. »Dragi šnofač, pri tem IHS pa naš PAZ ni ' ‘opraviti!«
»Res ne? Jaz sem bil sveto prepričan, da je to v zvezi z letalskimi napadi, sicer napis ne bi £il ravno na strehi Menil sem, proštijska cer-"*v se Je že zavarovala pred usodo minoritske.
Vohljač, če si pri PAZ-u, kaj si tudi pri | tujski umetniško-igralski zadrugi z omejenim Jamstvom?.
»Kaj? Kaj? V potrošniški sem, ampak da «namo kakšno UMEIGOZO c o. J. ▼ Ptuju, to Prvič slišim. Kaj pa imajo naprodaj?«
»Smeh prodajajo, ampak samo za podeželje, fo je namreč prvo slovensko potujoče gledališče!«
»Viš, zlomka! To mora biti pač zanimivo. Res Dl rad vedel, kdaj se pripeljejo v Ptuj?«
»Tega nihče ne ve! Res so ptujska zadruga, *®>no v Ptuju ne obratujejo. Stopiva h Kraj-na četrtinko!«
Spotoma me Šnofač resno vpraša:
, »Vohljač, si ti napisal tisto o ptujski razsvet-^«vi v ,Toti list*?«
*Seveda 9em! Mar si prizadet?«
kako da nisem! Zdaj je še v naši ulici luč. pa hodi ponoči Če moreš! Si po-„ da greš kaj takega pisati, čet, naj uga-*. tiste lu«, kar Jih brH naokoli!«
Sete prt €etrtinkl vina se je kolega Snofač po-Oiiril, Jaz pa sem ves najin pogovor za »Toti list« napisal.
MARTIN VOHLJAČ ptujski penzionist
Oprostite, ali bi nam hoteli posoditi ®ekaj stolov?
fcfcSPEDITIVNOST frontovcev na VIČAVI PRI PTUJU
Borba proti birokraciji je dosegla na Vipavi pri Ptuju lepe uspehe. Ekspeditivnosti *r°ntovcev se lahko Antonija Pogačnik, *eiia zloglasnega kulturbundovca, zahvali, se je tako naglo znašla tam, kamor ®°ada, namreč preko meje uazaj v ljubeče ®&ročje svojih. Proti temu nebirokratske-^ postopku niso niti najmanj zalegle Advokatske intervencije in u-Sluge. Gospa Pogačnikova je v Jugoslaviji že dobila ~y°ie, dasi še ni končana njena zapuščin-“ka razprava. Za nevšečnosti, ki so jih zajedi tega prestali, upajo žalujoči ostali rekovičevi na skorajšnji tolažilni pake-tek iz Avstrije.
I. april
Celjski sprehodi
Da celjsko mesto ima precej hib znano je. Ena je: Rajterjev hrib!
V TEHARJE!
V	Teharjih marmornat bar si gradijo, kmalu zahajal boš tja s simpatijo. Tam te čakdla bo dobra pijača, zanjo pa šla bo vsa mesečna plača.
POZORI Kdor na celjske hiše daje nove plombe, pazi naj na stare rimske katakombe.
Sicer vsi načrti bodo šli po vodi, hiža pa podprta bo vse leto — s hlodi.
CELJSKA REKLAMA
Kaj godi se v Celju ni težko doznati, saj so na vse hiše lepljeni plakati.
Le nečesa v Celju zvedeti ne da se: kdaj bodo dobili — deske za razglase.
CELJSKI OBRAZ
Za sleherno sodbo, kot nekdaj Pilat, gre v cerkev nedolžne rokč si oprat. Kot kaže, sodnik ta zelo se boji, da dušo mu naš zakonik pogubi.
Prešeren na koles h
V	Kranju se še danes ne morejo zediniti, kje bi naj stal Prešernov spomenik. Predlogov je veliko, rezultata pa še nobenega.
-	><->i
Kranjčan praska se po glavi: kam ta kip naj se postavi? Ta ga sem, ta tjakaj hoče, nihče popustiti noče.
*
Na kolesa ga denite, pa ga sem ter tja vozite!
Usodna pomota
— Kaj pa mu je, da se tako grdo drži?
pa
je,
mu
Ali ima žolčne kamne?
—	Ne — pomotoma je popil kozarček vode!
Lahko reiem: »Puhla hrana, da Neptunova je hčerka', kadar zableiči se zbirka na reviji modni v NA-MA!*
Kdor štedi, kupuje oblačila
v poslovalnicah
r^r^ir.T^r»i
i n n:: m n n n:: i ,, uuuuiuuuuuJ^:
pridi! Garal boš kot črna šivinct> ---------------------------------------------
V	naSi tovarni skrbimo zato, da bo življenje kar najbolj sladko.
Tovarna bonbonov in pecilnih praškov
Naročajte pri nas:
Izvrstne bonbone, vanill sladkor, čokoladni desert In raznovrstne pudinge.
Ljubo doma, gdor ga ima
Spisal Danilo Goflja
»Ljubo doma, Gdor ga ima« — ta pfo-sluli slovenski Predgovor, ki ga je bil dal na svitlo že Primoš trubar duhovni Oče (prafzapraf duhovna Mati naše književnosti, ker jo je takorekoč rodil) — ta Predgovor še danes f polmera opsegu egzistuira. Proti istemu so prafzapraf takorekoč le Indeviduji, ki principijalno fso pozitiuno f naši Sodobnosti odrekajo oziroma bi kar lahko z krilato Besedo kon-štantirali, da ne samo odrčkajo, temveč sploh le odrekajo.
F moji Familiji premoremo tudi en taki Egzemplar. Imamo enega žlahtnika, ki je prafzapraf Lulika na rodovitni Njivi naše familije. — On pravi, da je moj Stric, toda ampak jas to s tem javno dementiram, ker nočem priti f intimne stike s Notranjim otsekom.
Po poklicu mojega Strica noben pripadnik naše Familije ni mogel nikoli jasno opredeliti. Jasno sploh ne, ker je bil nje-gof Poklic — poetično povedano — vedno zavit f neprodimo Temo. Toda ampak Jas osebno sem ga spregledal, namreč stričef Poklic — pravijo Mu špinkulantstvo.
Najprej se je dolga leta petelinil, da/ni nobene Svobode f naši novi Domovini f. 1. r. j., ker ni nobenega zakona f naši ustavi, ki jamči takorekoč in prafzapraf Enakopraunost fsem Poklicom, torej tudi Špinkulaciji, ki da je po Njegovem merodajnem mnenju prav tako poštena obrt kot fsaka druga. Tole izjavo o pomanjkanju Svobode je dajal fsaki dan desetkrat na svitlo, dasi je bil do zadnjega na zlati Svobodi in so ga ftaknili f črno keho šele f sosedni Državi, ko je nezakonsko, tako* rekoč ilegalično prekoračil našo Mejo.
Nedavno je omenjeni Stric celo predlagal, da naj f. 1. r. j. Njega mirno pusti izvrševati Njegovo špinkulantsko obrt, oziroma Ga naj takorekoč podržavi in f tem primeru bi on pristal na to, da i delita z Državo dohotke na polovico. On misli, da je to zelo kolantno in če Država pozna lepi Predgovor — »roka Roko umije«, bo rade volje pristala na to.
Država seveda na ta Predlog ni rejak-cijonirala, temveč je skromno pripomnila, da pošteno Delo prafzapraf tudi Človeka lahko prežiula. Pofsod, da pri nas še manka delafske Sile, pri Rudnikih, zlasti na Kmetih. Nakar je izustil Stric: »Fuj Tajksl, za hlapca pa že ne bom!«, nakar je emigriral na nezakonski podlagi f sosedno Državo.
Prestopivši našo mejo, je hotel globoko zadihati f zlati Svobodi, nakar so ga, kot že obelodanjeno, zaprli. To je bilo hudo Razočaranje za mojega Strica. Pričakoval je takorekoč Godbo na pihala in častno Četo na Oni strani Meje, ki ga bo sprejela z fsemi Častmi in sam truman da bo priletel z Specialnim Eroplanom iz vašing-tona — ga je sprejel en sam policaj. Namesto pečenih Pišk je fasal potem fčasi nekolikanj črnega Kruha in ob ričetu se je spustil z policajem f Diskusijo, f teku katere mu je le-ta dal na svitlo, da njegovega Rokodelstva tudi f tej Državi ne
bo mogel izvrševati, ker imajo Špik”lantof sami v izobilju in da f tem pogledu ne potrebujejo tujih strokovnjakof.
Nato se je moj Stric — sila kola lomi
—	javil za kakršenkoli drug Poklic, nakar so mu rekli, naj gre za Hlapca na kmete.
Ko je sprejel moj Stric ta Predlog na Znanje, se je fgrisnil f jezik — spomnil se je Njegove lastnoročne izjave preden je zapustil ljubo doma Gdor ga ima, namreč: »Fuj tajkselj, za hlapca pa že ne bom!«
Tako je pristal na neki kmetiji f tujini f obliki Hlapca. Tu je potem takorekoč prafzapraf na lastni koži spoznal, da še za hlapca ni, ker razen Njegovega špinku-lantskega poklica ne zna Ničesarja. Naročili so mu, naj se poda na molzenje Krave, a ni mogel po večurnem Truda-polnem drezanju in stiskanju in pregovarjanju iztisniti iz Nje niti kapljico mleka,
Če ti je ljubša od doma tujina,
Kljun:
UBEŽNIK
(Prosto po Prelernu)
Udinjal sem se in garal, slabo sem jedel, trdo spal; srce je prazno, srečno ni, po domu vztrajno hrepeni.
Sem dolgo upal in se bal, nazaj čez mejo sem zbežal.
»Doma sem-«, srce se smeji, tujine več si ne želi.
•
»Poslušaj Bojan, včeraj sem dobil bratca!« »To vendar ni mogoče, saj je Tvoj oče že pred tremi leti pobrisal čez mejo.«
»Ta je pa dobra, saj nam vendar piše.«
nakar je Gospodar kmet konštantiral, d* se je Stric obrnil glede mleka na — Vola* Še več takih napačnih prijemof se je p®* lotil moj Stric in je pri tem shujšal z* dvajset kil in povrhu tega še odstopil fso Njegovo garderobo razen hlač za neka Kruha, nakar se je zopet skesano povrnil f okrilje ljube Njegove Domovine f. 1. f. J‘ Zdaj ni več izustil: »Fuj tajksl, za hlape* pa že ne bom!« Pri nas Gapa niso dali noter, namreč f keho, le fprašali »o Ga. zakaj je na nezakonski Podlagi emegriral< Če ima morda kaj na jetrih, oziroma n* vesti, morda kakšno Okopacijo ali kaj sličnega. Nakar je izjavil, da ni nič tem*1 podobnega in da ni bil niti pri Kultur' puntu (razen f stari Jugoslaviji in med Okopacijo).
No ob kraju naj pripominjam, da je mol Stric postal zdaj prostovolno Kmetijska delovna sila, da že razlikuje natumo gno* jivo od umetniškega in tudi za kravo ž® ve, kaj jo razlikuje od Vola in kar je po* glavitno, spoznal je dragoceno Resnic® trubarjevega izreka: Ljubo doma, Gdof ga ima!
Pri nas zabavati se res izplača, saj prvovrstna naša je pijača.
Soboto vsako pa se staro, mlado vrti po zvokih godbe »Robnik« rado.
MARIBOR —
Profesor:	»Pojem funkcije, realnih, kom-
'< Pleksnih jn imaginarnih števil lahko najbolj nazorno obdelamo v diagramu odvisnosti sta-r°sti ženskega bitja od časa. Za izhodišče pravokotnega koordinatnega sistema izberemo rojstvo, za vrednosti abscise — leta, za vrednosti ordinate pa starost. Do 14. leta raste starost Premo sorazmerno z leti, vrednostim abscise odgovarjajo realna števila na ordinati. Od 14.
0	18. leta raste starost hitreje kot leta, starost *®lo strmo poskoči na vrednost 18, realnim Vrednostim abscise odgovarjajo kompleksna števila na ordinati in sicer moramo od ordinate odštevati imaginarno komponento. Od 18. do leta ostane starost neizpremenjena, realnim vrednostim abscise odgovarja ena sama kompleksna vrednost ordinate. Resnično vrednost ordinato, starost, dobimo s prištevanjem imagi-
narne komponente. Od 22. do 25. leta zraste starost na vrednost 20, nato od 25. do 30. leta zelo počasi narašča proti vrednosti starosti 23, 24. Te vrednosti ordinate že počasi prehajajo iz kompleksnih v čista imaginarna števila. Od 30. do 40. leta naraste starostna ordinata le za malenkost, šele proti vrednosti abscise 40 let se počasi približa vrednosti 28 ali 30. Od 40. leta naprej pa lahko poteka funkcija starosti v dveh smereh: ali ne da za vse realne vrednosti abscise sploh nobene vrednosti ordinate več, ali pa se asimptomično približuje vrednostim 35,38 ali 40, ki jih pa doseže šele v neskončnosti Če pa nanašamo na absciso logaritmične vrednosti let, vrednosti ordinat pa pustimo neiz-premienjene, nam da funkcija v prvem približku premico.«
GRAJSKI TRG
JASNA ODLOČITEV
Visoki cerkveni dostojanstveniki so ponavadi odličnega zdravja. Tokrat pa se neki tak ljubljanski gospod le ni počutil najbolje in je obiskal svojega zdravnika. Zdravnik ga je pregledal in mu nujno svetoval okrevanje na morju. Toda pacient je trdil, da to ne bo mogoče, ker nima časa.
— Prav, prečastiti, mu pravi zdravnik. Stvar je v tem: ali na morje, ali pa v raj!
— V tem primeru, je naglo odvrnil duhovni pacient, grem pa že raje — na morje!
Prva tarča, ljudski ples. JJrupa tarča: grešni jazz. Strelec. kranjski jansenist. Komentator: „Joti list“.
V LJUBLJANSKI BRIVNICI
Vajenec brije gosta. Ker je precej nervo-in neroden, ga malo vreže. Gost to opazi, ajenec pa, da bi zabrisal napako, poskuša Pečeti z razgovorom:
Oprostite, ali vas nisem že nekoč bril? ~~ Ne, odvrne ta, roko sem izgubil pri neki
Avtomobilski nesreči!
Ko po Grajskem trgu kreneš z nosom v nov lokal zddeneš, če si malo zvitorepca koj veš: to je hiša »Sepca«.
Ta oglas bo razodel:
Tu bo DOM svoj dom imel in že v prvih dneh aprila, tamkaj polno bo perila in za Pepce, Pavle, Petre, tam blaga bo cele metre.
DOM“ MARIBOR
Tatovi so bolj zviti kakor zdravniki, kajti vedno vedo kaj manjka ljudem.
*
DVE ŠKOTSKI
Slaven matematik, po rodu Škot, je po dvajsetih letih zopet odpotoval iz Amerike v svoj rodni kraj Aberdeen. Svojim starim prijateljem je povedal tole zgodbo: »Veste kaj, v šalah o skopih Škotih je pa le nekaj resnice. Tako dolga že živim v Ameriki, da sem že skoraj pozabil nanje. Včeraj zvečer sem si kupil v trafiki cigaro. Poprosil sem trafikanta za ogenj.
»Prižgati vam je ne morem, pač pa lahko dobite škatlico šibic za 1 penny.«
»V Ameriki dobimo žveplenke povrhu, če kupimo cigaro,« sem mu pojasnil.
»Že mogoče,« je rekel mož, »toda tukaj nismo v Ameriki.«
»Pomislite! Prav zares sem se moral vrniti v hotel, da sem prižgal svojo cigaro!«
★
Škot, ki je živel v Ameriki, je moral znova in znova poslušati, kako so ga Amerikanci zafrkavali z vici o skopih Škotih. Za božič pa se je svojim rojakom pošteno oddolžil. Na vsako razglednico, ki jo je dobil za božično voščilo s Škotske, je pritisnil štampiljko: Malcolm McLeod Vam želi enako!« in je poslal naslovniku retour.
SLAVNA TETA
Mali nečak slavne igralke je obiskal svojo teto v pavzi v garderobi. Nekaj ga je tiščalo in končno se je le ojunačil: »Si tvojega partnerja resnično poljubila?«
»Seveda sem ga, čisto zares!«
V dečkovih očeh se je zrcalil odpor in nezaupljivo je teto pogledal rekoč: »Ih, pa se ni nič branil?«
»Sestra, prosim črno nit...«
VSE ZARADI
— Oprostite, toda vezaljka, ki ste jo zavezali v kinu, je od mojega čevlja ,..
Gradnfa novega„Ffgotca“
Ljubljana, 1. aprila (telefonično poročilo). Naš posebni dopisnik iz Ljubljane poroča, da so sklenili ugodno rešiti zahtevo nekaterih kulturnih krogov, naj se popravi nepopravljena, krivica storjena naši kulturni zgodovini z odstranitvijo zgodovinskega »Figovca« — zgrajen bo nov,
lepši in večji »Figovec«. Dela so že v teku. Da ne bo oviral več prometa, bo postavljen nekoliko nazaj. Kot vidimo iz gornje slike, bo novi »Figovec« tako v arhitektonskem, kot v urbanističnem pogledu odgovarjal zahtevam sodobne atomske tehnike.
»Tukaj Radio Ljubljana. Poslušali boste sedaj nekaj Jankovičevih polk ...«
»V laseh Tvojih svilnatih bi se vtopil.'« ljubimec na klopci vzdihuje.
Le tega ne ve:
Lepoto to »ZLATOROG« je povzročil
—	dekle sl z njim laske neguje.
Kako?
Z Zlatorogovim šamponom za pranje glave, z Zlatorogovo »Portugal« vodo za nego las, ? Zlatorogovo kvalitetno briljantino v tubah.
Lfub^anslia kronika
kronista Ceneta
Prvi pomladanski dnevi so privabili mnogo občudovalcev na modno revijo v izložbi ljubljanske Na-me. Ugajali so predvsem moški modeli, ki imajo na hrbtu velik žig Made in England Namesto robčka v prsnem žepu se pa pojavlja pri spomladanski modi zagonetna številka 10.345.
Ne — uporabnostna keramika v izložbi Umetniške zadruge v Ljubljani.
Obstoji nevarnost, da se še čitatelji spominjajo naše kritike o tistem biku, ki so ga postavili pred muzej pred vojno. Zadeva, ki so jo nekateri hudomušneži imenovali kulturni škandal, se je prav tako nekulturno tudi uredila s tem, da je bila prepuščena bodočim futurističnim arheologom . ..
Repriza tega »kulturnega dogodka«, ki je bila pred kratkim prikazana v ljubljanski Umetniški izložbi, je Ljubljančane tako navdušila, da se je naenkrat silno povečalo število žolčnih kamnov Sreča v nesreči je v tem, da pač žolčni kamni niso bili tako veliki, da bi utegnili raz- N biti izložbeno okno.
Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da je tintnik. ki prikazuje klepetuljo pri vodnjaku, odkupila medicinska visoka šola iz Kislovodska za nadaljevanje raziskav na svojem Darvinističnem inštitutu.
Ogledalo, ustvarjeno po velesejmskem motu: pol riba — pol devojka, je kupil Oceanografski inštitut zamorske republike Liberije.
Šolarje, ki podpirajo knjige, so prav tako prodali za dragocene devize Zavodu za raziskava-nje novotvorb, na otoku Polo-Mija v Filipinskem arhipelagu.
Fantje — nosilci cigaret — bodo pa služili kot prehodno darilo košarkaškega kluba »Delirium tremens« iz umobolnice na Studencu.
Nekaj okvirjev in drobnarij iz gline so odkupili za Timbuktu — Zavod slepih zamorčkov.
Za kip Martina Krpana, ki ga je avtor podaril gluhonemnici v Pan Mun Jomu, je sprejel že toplo zahvalo gojencev po radiju.
Kakor se sliši, avtorju niso delali nikakih sitnosti pri izvozu umetnin, posebno še, ker se je medtem vključil v Keramično tovarno Liboje.
S tem odpadejo tudi vsi očitki o razbijaštvu Umetniške zadruge.
Še ena podobna štorija razburja gostilniško navdahnjene Ljubljančane. Namreč renoviranje Hotela Belvue je bilo izvedeno tako »strokovnjaško«, da so na debelo prepleskali lepi leseni opaž gostilniških prostorov. Arhitekt ima srečo, da je to napravil v letošnjem letu, kajti taki prestopki so se kaznovali pred sto leti s tunka-njem. Med obiskovalci je mnogo pristašev Izumrlega načina kaznovanja in bi bili tudi pripravljeni nositi vse stroške za oljnato barvo, r katero bi tunkali nesrečnika ...
Osa:
Sto tisoč dm
Zadel je mož sto tisoč din na loteriji — bilo srečno! — zavriskal je — končano zdaj je životarjenje nevšečno ...
Vsaj eno leto pač lahko bo živel v krogu zdaj družine in vendar mož je čisto suh, ie preden novi zor zasine ...
Je morda vse že zaigral v kakšnem Monte Carlu tajnem, vzdržuje morda ljubico v stanovanju kje sijajnem?
Zavpije žena: »Kje je zdaj sto tisoč din, duša nemarna?«
A mož: »Sem kupil dve oblekci le si iz angleškega kamgarna!« ..«
POZOR'	POZOR!
Otvoritev novega lokala v Ljubljani
(>GRiLL ROOM"
V	torek zvečer ob 20. uri bo v kletnih prostorih Hotela, Slon v Ljubljani izročen svojemu namenu nov, luksuzno urejen lokal »GRILL ROOM«, ki bo brez dvoma eden najmodernejših v Južni Evropi. Novo zabavišče bo imelo edinstveno plesišče
—	z razsvetljavo od spodaj — za zabavo bo poskrbel velemesten kabaretni program, za ples pa izvrstna plesna kapela. Lokal sam je zgrajen amfiteatralno, tako da je plesišče na dnu, proti vrhu pa šepa-rirane lože za goste
Občinstvo opozarjamo, da bo vstop na otvoritveni večer mogoč samo z vabilom, ki bodo na razpolago pri »Putniku« v Ljubljani v torek od 8. do 12. ure dopoldne. Od srede dalje bo vstop vsakomur prost! Lokal bo odprt celo noč, da bi tako tujci in potniki imeli priliko prebiti nofi
v	prijetni družbi, primernem okolju in po zmernih cenah
Za obisk se priporoča
UPRAVA »GRILL ROOM' Ljubljana
MODNA REVIJA KOPALNIH KOSTU' MOV V NA-MA PRI TROMOSTJU Ker je pomladanska modna revija tako 'lepo uspela, bomo dne prvega aprila * revijo nadaljevali v znamenju kopalne sc* zone. Pokazali vam bomo kopalne oblek« najnovejše vrste iz pristnega domačega p V livinila v vseh barvah, kakor tudi iz prP* j sojnega. Revijo si lahko ogledate prve#5 aprila od 10. do 11. ure dopoldne in zve če* od 21. do 22. ure. Otrokom izpod 16 le* vstop prepovedan.
TRGOVSKO PODJETJE
MOOA
«c
V	tem lokalu, kjer smo mi, bil je včasih »Petit Parit*. Ženska, ki gre pokraj nas, vzklikne vzhičeno na glas: »To perilo mi -ugaja!«
In pokupi vse od kraja!
priporoča cenjenim odjemalcem specialno trgovino z ženskim perilom v Gosposki 24
DOBRI KIRURGI
Ljubljančan pripoveduje Prleku, kako dobr1 zdravnike imajo v Ljubljani:
»Je pršu k nam n špitau Prlek-pijanc, pa & mu dohtarji izrezal pijana jetra, jeh spiicA spet not zaMl, pa je biu spet zdrav kuker riba-* Nato Prlek: »To je še nič ne! K nam pa i* pri&o an Liblančan, pa so mu viiha odrezali t* bolj vzadi priHll, da je lehko šnablc še odpiro.a
DOBRO JUTRO — TOVARIŠ DIREKTOR
Mimo pošte hiti zjutraj veliko moških na vse strani. Neki pešec glasno pozdravi’ »Dobro jutro, tovariš direktor!« — V** moški so se naenkrat obrnili, samo mili®' nik je vršil svojo službo nemoteno napr®1'
Halo! Govori Planica!
■mimii
Praukar bo pričetek skokov na osemdeset Metrski skakalnici... Da, stojim tukaj ... Prav-
i	***■ *o se pričele zgrinjati množice ljudstva pod j **t*kalnico ... Krasno sončno vreme je da-
1	nes -.. Nebo je sinje modro ... Mislim, do so ie Potili vsi vlaki ljubiteljev... Veter hudo piha, tako da moram biti previden, da me ne odnese J	mikrofona... Krasno sončno vreme I«
danes, skakalci so se že pripravili na startu... Upajmo, da se bodo dobro odrezali... Da, naši Jantje, razumete, so se izvrstno pripravili... Audi je na primer danes zjutraj skupaj z mano P*l črno kavo. Pogovarjala sva se o njegovih zadnjih, nastopih v inozemstvu... In naš Polda, nadlogar, seveda, saj ga poznate... Udarnik Zid ar ai je ie zjutraj mazal smučke... Tako, **daj bodo menda pričeli... Tukaj vidim ing. Bloudka. . AH ga prav vidim? Seveda, to |e on .. Naravnava sneg na odskočišču, kajti *° mora biti do milimetra natančno, razume-‘e’r Sonce prijetno sije, tako da ne bo nevarnosti poledice Povedati vam moram, da so "tokaj tudi inozemski skakalci.. Znani skakalec Bradi »J je danes zjutraj Se umival zobe, Pavice Izvrstni skakalci Množica je do “^6rt njegov rojak Hadviger pa M je sušil no-*Qdnjega kotička napolnila prostor okoli skakalce Aha. ie je v zraku, ie plava, plava .. tfasno m je nagnil naprej, sedaj je doskočil in J* ?o M vidim več Zares krasen skok. To *• bil l«p začetek našega mladega Zidarja... “fcakalnica je brezhibna . Zamislite si, da sto-yte v višini ljubljanskega nebotičnika ... Ska-Kolči »o »e pohvalno izrazili o skakalnici, tukaj ,e malo padcev Zdravnika, ki sedita tukaj, »ta brez vsakega dela. Skakalnica je izvrstna milimetra Sedaj je v zraku Avstrijec ... “°J«* *e je sklonil naprej, plava, plava ie Q?Ua . Sedaj je doskočil... Ah, to je padec ... r>r>,Cla 9e mu smuiJca ■ • ■ Upamo, da se ni Pohodov'-' To je skok s padcem ... kakalci so izvrstni, zlasti huda bo borba med inojmuMml trtcmo-palci in naHmi favoriti... Sedaj je na startu Langus . Izvrsten dečko... Mlad je, včeraj mi je pripovedoval zgodbe Iz Mojega življenja... Sedaj plava, Se plava. Plava krasno, kakor lastovica To je Iz-**ste« »kok, krasen skok, lep skok Lepo je **očil Bradi, zares izvrsten skok Tukaj vidim "*g. Bloudka Zopet naravnava sneg na odsko-”*«* Prosta Borba ta točke pričenja ..
Zamisel
_— Kajne, draga — ali ni prekrasna z&-®iisel našega Olepševalnega društva, da le tukaj postavilo to klopco...
CE BI LE BILO...
Hnani *Tedy«, glavni udeleženec nedeljskega »Smuka preko Pohorja«, nam je za-**Pal. da fe večina udeležencev že kmalu po •tartu ir >rrirala našo lepo narodno »Hribčki Ponižujte se. dolince povišujte se .toda hribčki in dolince niso hotele »noter pasti«.
Vidim sodnike... Enega poznam, vidim ga od tukaj... Skupaj sva se vozila v ljubljanskem tramvaju... Sedaj drči proti odskočišču Ame-rikanec... Poganja se; tako — sedaj ... Hop .. ■ ie je v zraku, krasno, divno, lepo... kakor planinski orel, mimo plava, plava... Krasen doskok... lep skok... Najlepši skok... Mirna drža, nagnjen nekoliko naprej ... Res izvrstno... Nebo je lepo modro. Prav lepo čutim sonce... Sedaj je na startu Polda ... Da, naš Polda, saj ga poznate... Pri skoku pusti roke nekoliko od zadaj ... Sedaj je v zraku, hop... lepo plava, plava ... lepo je skočil... Danes zjutraj mi je pripovedoval o svojem življenju V revirju ... Lansko leto je ulovil tri lisice ... Polda j* skočil 70 metroiv. 70 metrov je skočil Polda...
Brez besedi!
Poslušajte Športna poročila ...
Pri »Štajercu« gostilna je znana vsepovsodi, tja ljudstvo na jedačo in pijačo hodi.
Vsak, kdor zares ljubitelj je zemeljske dobrine, ta prej at* slej gotovo, do »Štajerca« pririne...
Gostinsko podjetje »STA JERC«
Maribor, Partizanska cesta — nasproti kolodvora.
TO SO PA TlCl!
Mariborski boksarji nameravajo mednarodni komisiji predlagati nekatere spremembe pravil. Udarjanje s kolenom v trebuh in z glavo v brado je najpriljubljenejše med tekmovalci in gledalci, zato naj se izvajalcem Štejejo posebne točke v dobro. Sodniki pa so prosili za tolmačenje, kdo je zmagovalec — če se oba nasprotnika istočasno knock-autirata. Za najoriginalnejše bodrilne vzklike »strokovnega občinstva« pa bo razpisan prehodni pokal
KDO JE BOLJ Sl
Beograjski plavalci preko zime trenirajo v 25 m dolgem bazenu in se pritožujejo, da je prekratek. Ljubljančani imajo 12-metrskega in tudi jamrajo. Mariborski plavalci pa trenirajo pod modrim vodstvom dr. Pipca v štiri metre dolgem, v Mestnem kopališču — pa so veseli. d» ima to vsaj vodo
Pogosto slišiš govorico.
»Kje naj dobim bakreno žico?«
In marsikdaj kdo takšno zine:
»Kje pridem naj do pločevine?«
Mi dober ti napotek damo:
»Prijatelj, zbiraj staro kramo; obrabljen baker, pločevina, pri nas je važna surovina!
Pazljivo se ozri ©kol’ in javi: Bistrica — IMPOL!«
INDUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV
„IMPOIn
Slovenska Bistrica
Izdaja Novinarsko društvo Slovenije, Poveri«* ništvo Maribor — Ureja uredniški odbor, odg<* voren Ciril Kavčič — Uredništvo in upra^j* Maribor, Kopališka ulica 6/II — Telefon 29-®
—	Čekovni račun Narodne banke 6401-90-332“® Rokopisov in risb ne vračamo — Tiska Mar* borska tiskarna
Pohištvo luksuzno vseh vrst, da nima takšnega še Trsti Fotelje, kavče, otomane mi delamo povsod priznane.
Kar naredimo, vse prodamo, izdelkov ^labih ne poznamol Kdor z nami dela, rad priznava, da je izvrstna izdelava.
O ceni naj pa to povemo: z njo, kar le da se, nižje gremo!
Športnik Kljuse poroča:
ZAKAJ NI ŽENSK V FIZKULTURI?
».. glavna krivda, da se je dosedaj vključil v fizkulturo tako majhen odstotek žensk, pa leži predvsem na nepravilni propagandi. Če bi priporočali v dnevnih člankih in oglasih, da je fizkultura potrebna predvsem mladinkam od
16.	do 22. leta, potem bi danes imeli dovolj mladink, članic in starejših članic.«
TRGOVSKO PODJETJE
M.
mo
SLOVENSKA BISTRICA
»Belcer je bil v vratih le številka.«
»Medved je večkrat zgrešil žogo in slabo držal •voje krilo.«
*
Branik je porazil Slogo, ki je imela več od igre, ker je prejela 6 golov, Branik pa nobenega Branikov napadalec Levnaič je baje izgubil od veselja do zmage razsodnost in se mu je zdelo, da ima 22 nog Zaradi tega je igral kar sam. Akcija pa se mu je ponesrečila, ker ni vedel, kateri dve nogi sta njegovi.
★
Po zmagi nad Slogo s 6:0 so začeli nekateri nogometaši Branika nositi Mitičevo frizuro s prečko sredi glave. Zato so baje v Kranju streljali večino žog preko prečke in izgubili t 2:1.
— Pomislite, gospod doktor, igral sem od orglice in jih požrl.
— Zadovoljni bodite, da niste igrali na klaV^’
*
USPEH OGLASA Iskal sem opremljeno sobo z vso oskrbo P0* tom oglasa v dnevniku. Po zaslugi tiskarskeg* škrata pa je oglas izgledal takole:
»Iščem opremljeno sobo s popolno oskubol* Ne verjamete, koliko ponudb sem dobil.•>
TLooatna pohištva
CELJE
Boksarji mariborskega Železničarja so premagali Branikove boksarje, katerih udarci so bili po poročilu »Poleta« nečisti. Priporočali bi upra-
vi	Branika, da boljše poskrbi za moralno vzgojo svojih boksarjev.
*
Odred Je začel z zvijačo. Nalašč je izgubil z mariborskim Železničarjem, da bi ga odslej vsi podcenjevali. Namesto vratarja Bencika je bil v golu napadalec Belcer, ki je v napadalski strasti užival, ko so mu žoge stresale lastno mrežo. Neki profesor, ki se ne razume na nogomet, je čltal poročilo o tekmi v »Poletu« ln me Je prosil, da mu'razložim, če so njegove predstave o tekmi pravilne. Da ne bi dal mojemu sinu čveka, sem mu rade volje ustregeL Imel je seveda sledeče napačne predstave:
S tem seveda nočem reči, da si niso nekateri igralci zaslužili, da nosijo frizuro Mitič. Po 20 letih igranja pa že imajo to pravico.
*
Po zmagi med Odredom je mariborski Železničar igral s Slogo 1:1. Pokazal je igro, ki je silno navdušila Branikove navijače. Tekma je dosegla svoj športni namen: veliko število navzoče mladine je sklenilo gojiti atletiko in vse ostale športe razen nogometa; to pa zaradi tega, ker je nabijanje žoge predolgočasno. Gledalci so se prijetno sončili; edino piskanje sodnika jih je motilo.
★
Sabljaški šport v Celju se ne more razviti zlasti zaradi pomanjkanja orožja. Celjski sabljači so obupani, ker ne morejo dobiti preko Sablja-ške zveze Slovenije orožja
Trener Mohor: Ali je prišla kakšna pošiljka od SZS?
Poštar; Da, direktive:
Če ne bo Sabljaška zveza Slovenije prožila celjskim sabljačem pomoč v orožju, bomo gotovo v kratkem čitali v časopisju o vlomu v
celjski muzej, iz katerega je bilo ukradeno orožje celjskih grofov.
*
V	»Poletu« sem čital: »Čim pride planiški teden, se pivo v Planici podraži za 10 din, safalade za 20 din itd.«
Neki moj znanec, ki je bil za časa planiškega tedna v Planici, mi je dejal, da je poleg tega dolžina teh safalad v obratnem sorazmerju z dolžino smučarskih skokov: čim daljši so skoki, tem več je ljudi, tem večje je povpraševanje, tem krajše so safalade in obratno. Iz rezultatov v zadnjih dveh letih bi sklepal, da bi se skoraj morale safalade nekoliko daljšati.
Ml imamo na zalogi toliko dobrot, da bi v kratko pesmico vse ne mogle not'.
In zato nas boste menda razumeli, da smo jih tu spodaj v prozi le našteli:
Pri nas dobite vseh vrst likerjev. Izvrstno domačo slivovko, a za bolne želodce priporočamo nas »Brandy«. Naša pristna bela domača vina slove daleč naokrog desertna
vina pa so sploh zelo spoštovana Posebno Vas opozarjamo na našo novo specialiteto: Hamburški desertni muškat! To Je sladka kapljica, izredno lepe barve, ki Jo na vso moč hvali posebno ženski spol!
Zahtevajte povsod naše alkoholne pijače!
SREČA V NESREČI
Šahovski turnir v Havani je končan. Gligorič si deli tretje, četrto in peto mesto. Med turnirjem se je izvršila revolucija. Iz vljudnosti so se udeleženci turnirja poslovili od bivšega predsednika, ki je otvoril turnir. Ta jim je dejal »Otvoritve sem vedno dobro obvladal, v končnicah sem pa slab.«