Kamniški OBČAN Št. 18 Položen temeljni kamen za začetek gradnje Term Snovik POD VASICO SNOVIK RA OKOLJU PH V idiličnem okolju Tuhinjske doline, pod manjšim naseljem Snovik v zaključku ene od stranskih dolin, so na prostoru začasnega bazena 5. oktobra slovesno položili temeljni kamen za začetek gradnje pokritega rekreacijskega bazena s petsto kvadratnimi metri vodnih površin z najrazličnejšimi vodnimi atrakcijami, spremljajočih garderobnih in sanitarnih prostorov, gostinskega dela, razširitev mostu in ureditev zunanjih parkirišč ter ureditev in izgradnjo prostora in objektov za piknik. Na podlagi ureditvenega načrta naj bi bila ta prva etapa končana oh letu osorej. Po šestih letih temeljitih priprav in študij je bila aprila letos ustanovljena družba s koncesijo Terme Snovik d. o. o., katere ustanovitelji in družbeniki so Zarja Kovis, Občina Kamnik, lastnik zemljišča, na katerem bodo zrasle Terme, Srečo Urankar in Hranilno kreditna služba Domžale. Zamisel o topli- Temeljni kamen za začetek gradnje Term v Snoviku so v četrtek, 5. oktobra, položili župan Tone Smolnikar, direktor družbe Terme Snovik Ivan Hribar, lastnik zemljišča Srečo Urankar in Janko Razgoršek, minister za malo gospodarstvo in turizem. ca h, kije stara že skoraj pol stoletja, počasi le postaja resničnost. Že po postavitvi poskusnega bazena pred šestimi leti, se je življenje v prijetni vasici Snovik v ozki, nedotaknjeni dolini začelo močno spreminjati. Pravzaprav prave spremembe šele prihajajo in te bodo ritem življenja v Snoviku, če bo šlo vse po načrtih snovalcev turističnega in zdraviliškega središča, prav gotovo močno spremenile. Hkrati pa investicija v izgradnjo Term Snovik predstavlja močan zagon turizmu in podjetništvu tako v Tuhinjski dolini kot tudi celotni občini Kamnik. Termalna voda je v Tuhinjski dolini poznana te od petdesetih let naprej, saj so domačini in prebivalci okoliških vasi pogoslo hodili k prosto iztekajoči vodi pri Kovaču namakat noge in roke. Mnogi so jo odnašali domov za pitje, saj so že kmalu ugotovili, da blagodejno deluje na prebavo. Leta 1953 so se na območju Vaseno in Snovik začele analize vode in tal ter raziskave za morebitno izkoriščanje termalne vode, ki so jih nadaljevali v letih 1973-1976, ko so naredili vrtine do globine dvesto metrov in ugotovili, da teče iz vrtine voda, ki ima nekaj nad trideset stopinj Celzija in kar nekaj zdravilnih učinkov. (Nadaljevanje na 9. strani) Jubilejno slovesnost so povezali s krajevnim praznikom Sedemsto let samostana v Mekinjah in metropolit dr. Franc Rode. Praznovanje se je nadaljevalo s kulturno-umetniškim programom, v katerem so se zvrstili govorniki, pevci in mladi mekinjsld glasbeniki. Pozneje se je praznično vzdušje naselilo tudi v prenovljeno dvorimo društvenega domu, ki so ga krajani zgradili leta /9/2 in ga zadnja štiri leta vztrajno prenavljali. Že prejšnji večer pa so obiskovalci z zanimanjem prisluhnili recitacijam pesmi letOS umrle dolgoletne katehislinje v Mekinjah in okolici sestre Aleksandre llreščak. Ob letošnjem pomembnem jubileju je zgodovino mekinjskega samostana in reda sester klaris zapisal domači zgodovinar Damjan Hančič v knjigi 700 let klaris na Slovenskem in V brošuri Samostan Mekinje - 700 let. Zgodovino, razvoj in delovanje mekinjskega samostana skozi vseh sedem stoletij smo obširno predstavili že v zadnjih dveh številkah, o jubileju pa poročamo na 5. strani. S. M. Samostan v Mekinjah, kije potreben temeljite prenove, je dočakal prenovljena krila atrija. Mekinjčani so 9. oktober razglasili za krajevni praznik, saj sta na ta dan leta 1300 zakonca Žiga in Elizabeta Uallenberška nti svojem posestvu v Mekinjah ustanovila prvi samostan redovnic klaris na Slovenskem. Letošnja slovesnost ob sedem-stoletnici mekinjskega samostana, kije kot duhovno in kulturno središče močno zaznamoval zgodovino kraja, je pomenila pravi praznik za Mekinje, Kamnik in tudi širšo okolico, saj njegov pomen sega na široko lokalno in nacionalno raven. V soboto, 7. oktobra, je slovesno mašo v povsem polni mekinjski cerkvi daroval ljubljanski nadškof Moste 88 A, Komenda ter obutve Leto XXXIX Kamnik, 24. oktobra 2000 V še neokrnjeni naravi vasice Snovik so se oh poskusnem bazenu zbrali številni gostje in domačini, ki le vrsto let Živijo s projektom turističnega in zdraviliškega središča. S 460 metri nad morjem bodo to najvišje ležeče terme v Sloveniji Projekt prinaša široke možnosti razvoja turizma in podjetništva v Tuhinjski dolini in celotni kamniški občini. SAŠA MEJ M Volitve v Državni zbor 2000 Največ glasov Maksu Lavrincu in LDS Na tretjih volitvah poslancev Državnega zbora v samostojni Sloveniji v nedeljo, 15. oktobra, so volivci v 10. volilnem okraju Kamnik (1. volilne enote s sedežem v Kranju), ki Zajema območje občine Kamnik in občine Komenda, prisodili največ glasov Maksu Lavrincu, dosedanjemu poslancu LOS - Liberalne demokracije Slovenije v Državnem zboru, ki je tako Zc tretjič postal poslanec slovenskega parlamenta. Tudi lepa jesenska nedelja je prispevala, da se je volitev udeležilo 17.667 volivcev ali 74,5%, kar je sicer nekoliko manj, kot je znašala udeležba na drzavno-zborskih volitvah pred štirimi leti, ko je na volišča prišlo 78% volivcev, vendar še vedno nad državnim poprečjem (69%). Največ volivcev se je udeležilo volitev na voliščih 1'ri zlati kaplji (84,6%). v Šmarci (78,3%), na Pšajnovici (78,35) in v Šolskem centru Rudolfa Maistra (78%). Najmanjšo udeležbo pa so zabeležili na voliščih Grkman v Crni (58%), OŠ Marije Vere na Duplici (66,8%), kulturni dom Duplica (69,6%), na volišča v prostorih občine Kamnik in v gasilskem domu Kamnik je prišlo 69,7% volivcev itd. Od 17.500 oddanih glasov (med njimi je bilo 582 neveljav- Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla v torek, 14. novembra. Članke oddajte najpozneje do torka, 7. novembra, oglase, zahvale in obvestila pa do petka, 10. novembra. nih) je Maks Lavrinc - LDS zbral 5907 glasov ali 34,71%. Za njim so se zvrstili Srečko Repanšek - Socialdemokratska stranka Slovenije z 283« glasovi ali 16,68%, Anion Tone Smolnikar - SLS + SKF) Slovenska ljudska stranka /. 2164 glasovi ali 12,72%, Danijel Kezek - NSI - Nova Slovenija -Krščanska ljudska stranka z 2102 glasovoma ali 1235%, Jožef Seprimožnik - ZLSD - Združena lista socialnih demokratov s 1304 glasovi ali 7,66%, Karmen Vnučec - SMS - Stranka mladih Slovenije / 902 ali 5,30% glasov. Milan Markovu" - SNS in Marijan Štele -DESUS, 452 glasov ali 2,66%. Več na 2. strani F. S JESENJE ČAS POBIRANJA SADOV WWV1MM IW $EMW& ŠPORTNE OPREME j na Perovem, ob kamniški obvoznici Cenjene stranke obveščamo, da je Peter Sitar | preselil SMUČARSKI SERVIS v trgovino 3S SPORT, kjer bo tudi letos pestra izbira zimskih oblačil in športne opreme. . VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH OBLAČIL IN m °39t*al fila heuyhan&en H, j &ELFE&BELFE ^ ^ Ai°tfON I I Odprto od 830 do 193°, sobota od 810 do 13". ^/£MS££ I TO M + 0 do pet let na položnice z minimalnim pologom KOMUNALNO UREJANJE V POLNEM TEKU Dupličanom je prekipelo Te dni potekajo zaključna dela pri urejanju brezin Nevljice in Kamniške Bistrice ob sotočju pred Maistrovim mestom v Kamniku, katerega podoba je tako še bolj prišla do izraza. fksu V polnem teku pa je gradnja komunalnih vodov in urejanje ceste s pločnikom skozi naselje Godič, kjer bodo za varnejši promet poskrbeli tudi z ureditvijo javne razsvetljave. Delavci Cestnega podjetja Ljubljana bodo z obzidjem zavarovali tudi breg ob regionalni cesti Kamnik-Gornji Grad v Godiču. FRANC SVETEL/ Kamniška delegacija na slovesnosti v Trofaiachu Častna zastava Sveta Evrope naši partnerski občini V soboto, 14. oktobra je bila v prijateljski avstrijsko štajerski občini Trofaiach pomembna slovesnost. Udeležila se je je tudi sedemčlanska delegacija naše občine na čelu z županom Tonetom Smolnikarjem. Poslanka avstrijskega zveznega parlamenta in delegatka Avstrije v Svetu Evrope Johanna Schicker je na slovesnosti v večnamenski dvorani v Trofaiachu izročila županu občine Trofaiach Avgustu Wagnerju častno zastavo Sveta Evrope. To visoko priznanje sije štajersko mesto kot prvo avstrijsko mesto zaslužilo s tem, ko je leta 1998 navezalo partnerske stike z irskim mestom Clonmel in leta 1999 s Kamnikom. Trofaiach je Že leta 1998 prejel od evropske komisije Zlato zvezdo partnerskega mesta, lani pa Evropsko diplomo Sveta Evrope. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik avstrijskega državnega parlamenta dr. Heinz Fischer. V svojem pozdravnem govoru je župan Tone Smolnikar poudaril velik razmah medsebojnega sodelovanja Kamnika in Trofaiacha na vseh področjih ter prijateljski občini iskreno čestital. V mednarodnem kulturnem programu so sodelovali ansambli vseh treh prijateljskih mest -Trofaiacha, Clonmela in Kamnika. Ob navdušenem odobravanju polne dvorane je naše mesto dostojno zastopal naš dixiland ansambel Mamut pod vod-Priznanja je bil vesel tudi župan irskega mes- stvom Francija Lipičnika. ta Clonmel Brian O'DonnelL F. S. Zupan Tone Smolnikar je k visokemu priznanju čestital župan Trofaicha Avgustu Wagneriu. Tisoč podpisov proti onesnaževanju okolja Čez tisoč podpisov krajanov Duplice s podporo protestu zoper vedno večjo nesnago, ki prihaja iz nekdanjega Stolovega dimnika, ki jih je krajevna skupnost zbrala ob nedavnih volitvah pred kulturnim domom na Duplici kaže, da imajo krajani dovolj praznih obljub in zagotovil predstavnikov družbe Piroliza d. o. o., da kurijo kotel v Stolu samo s tako imenovano »biomaso« in da ni nobenih škodljivih vplivov tega kurjenja na okolico. Komisija krajevne skupnosti si je na podlagi številnih pritožb občanov pred nekaj dnevi ogledala energetske obrate družbe Piroliza. Na podlagi tega ogleda je izdelala poročilo, ki je bilo na voljo tudi vsem podpisnikom peticije za sanacijo nevzdržnega stanja. V njem je med drugim zapisano, da na območju Duplice ni bilo še nikdar toliko emisij kot letos. Ugotovili so, da je na manjši deponiji ob kotlovnici raznovrsten material lesnega izvora, vendar je tam tudi večja količina zmletih železniških pragov, ki so bili impregnirani s posebno mešanico naftnih derivatov prav z namenom, da se ne bi sami razgradili. Večino materiala predstavljajo ostanki iveral plošč, ki so iz žagovine zlepljene z umetnimi lepili. Tudi material na večji deponiji severno od kurilnice, med Podpišem, če bo kaj pomagalo, je bilo pogosto slišati pri mizi, ob kateri je stal velik plakat s pojasnilom ali bolje rečeno protestom ... katerim je precej stiroporja in plastičnih trakov za vezavo, je izpostavljen vremenskim razmeram in popolnoma moker Star dotrajan parni kotel kurijo s polno zmogljivostjo, čeprav ni skoraj nobenih odjemalcev pare razen parne turbine. Peč tudi nima nobenega filtra razen ločevalca težjih delcev od lažjih, vse ostalo pa odleti skozi dimnik v zrak in nato po bližnji okolici. Komisija je na koncu poročila postavila nekaj vprašanj, na katera bodo pristojni morali odgovoriti. Med drugi, zakaj kurijo z vso močjo, čeprav nimajo odjemalcev pare, zakaj je loputa pri peči nenehno odprta, kako lahko trdijo, da je to pridobivanje energije s pomočjo biomase, ne pa sežigalnica vseh mogočih odpadkov, kako je družba lahko dobila obratovalno dovoljenje, če nima nobene filtrirne naprave niti ne uporablja ustreznega postopka sežiganja? F. S. Največ glasov Maksu Lavrincu in LDS (nadaljevanje s 1. strani) Med kandidati strank, ki v državnem merilu niso dosegle 4% praga za vstop v Državni zbor, je Ivana Skamen - Združeni Zeleni -Zeleni Slovenije in Zelena alternativa zbrala 251 glasov ali 1,4%, Špela Žumer - Glas žensk Slovenije 208 glasov ali 1,22%, Josip Sad-nikar - Demokratska stranka Slovenije 144 glasov ali 0,85% Nihad Balagič - Stranka demokratske akcije Slovenije 77 glasov ali 0,45%, Franc Opravš - Nova stranka 69 glasov ali 0,4%, Aziz Skenderovič - Komunistična partija Slovenije 61 glasov ali 0,36% in Milan Rajšp - Naprej Slovenija 57 glasov ali 0,33%. Med prvimi tremi kandidati, ki so v volilnem okraju v kamniški in komendski občini na 29 voliščih zbrali največ glasov, je Maks Lavrinc - LDS prejel največ glasov na voliščih v OŠ Toma Brejca (45,7%), v kulturnem domu na Duplici (44,6%), v OŠ Marije Vere Duplica (44,6%), v gasilskem domu. Kamnik (43,7%), najmanjši delež glasov pa je zbral na voliščih v kulturnem domu Motnik (15,6%), v kulturnem domu Šmartno (12,7%), v OŠ Vranja peč (10%), v gasilskem domu na Gozdu (15,6%). Srečko Repanšek - SDS je največji delež glasov zbral v gasilskem domu na Gozdu (33,8%), v gasilskem domu na Križu (26,4%), v gasilskem domu na Selih (24,6%), v Društvu upokojencev Komenda (22,3%). Najmanjši delež glasov pa so mu prisodili volivci na voliščih v domu KS Volčji potok (7,3%), v OŠ Marije Vere Duplica (12,3%), v OŠ Toma Brejca (12,3%). Anton Tone Smolnikar - SLS + SKD je največji delež glasov prejel na voliščih v KS Pšajno-vica (34,8%), v kulturnem domu Šmartno (32,2%), v kulturnem domu v Špitaliču (30,2%), v kulturnem domu Sela (31,5%), v OŠ Vranja peč (32,4%). Najmanjši delež glasov pa so mu prisodili volivci na voliščih v prostorih občine Kamnik (6,4%), v kulturnem domu Šmarca (6,9%), v OŠ Marije Vere na Duplici (7,2%), v OŠ Toma Brejca (7,9%), v kulturnem domu Duplica (8,7%), v prostorih športnega društva Mekinje (8,6%). K tem podatkom je treba dodati, da je bilo število glasov, ki so jih dali volivci na posameznih voliščih k skupnemu rezultatu kandidata, odvisno od števila volivcev, ki so glasovali na posameznem volišču. Enak odstotek v mestnem okolju pomeni precej več glasov kot na majhnih podeželskih voliščih. Okrajna volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednica Stanislava Avbelj, namestnica Brigita Markovu", elani Božidar Pilej, Gregor Koncilja, Pavel Ocepek in namestniki Stanislav Pire, Stanislav Cerer, Dušan Strajhar in tajnik komisije Dušan Žumer, je s pomočjo 30 volilnih odborov dobro opravila svoje delo. Že ob 21.20 so državni volilni komisiji posredovali vse gradivo in zaključili delo. Na treh voliščih (občina Kamnik, Mekinje in Godič) so bile opravljene tudi vzporedne volitve. Leteči volilni odbor pa je obiskal na domovih 43 občanov, ki zaradi bolezni niso mogli na volišča. FRANC SVETELJ (Vsi podatki so zbrani na podlagi delnih neuradnih izidov do 16. 10., zato ne vsebujejo glasov volivcev iz tujine.) ŽALNE SLOVESNOSTI OB DNEVU MRTVIH Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik vabi občane, še posebej pa svojce padlih v NOB, umrlih v koncentracijskih taboriščih in talcev ter preživele borce in druge udeležence NOB, da se ob dnevu mrtvih udeležijo ŽALNIH SLOVESNOSTI. V PETEK, 27. OKTOBRA: - Kamniška Bist. ob 10.30 pri grobišču padlih v NOB v Zg. Stranjah, - Komenda ob 11. uri pri spomeniku padlih v NOB, -Črna - ob 11.30 pri spomeniku padlih v NOB, pri »Jami«, - Motnik ob 12. uri pri spomeniku padlih v NOB na pokopališču, - Špitalič ob 12.45 pri spomeniku padlih v NOB na pokopališču, - Nevlje ob 16. uri pri spominski plošči padlim v NOB pri OŠ Nevlje V NEDEUO, 29. OKTOBRA: - M. Rakitovec ob 14. uri pri pri spomeniku padlih v NOB V PONEDELJEK, 30. OKTOBRA: - Duplica ob 9. uri pri spomeniku padlih v NOB, - Šmarca ob 10. uri pri spomeniku padlih v NOB, - Rudnik ob 11. uri pri spomeniku padlih v NOB, - Kamnik ob 16. uri pri grobišču padlih v NOB na kamniških Žalah, zatem pri spomeniku padlih v I. svetovni vojni V TOREK, 31. OKTOBRA: - Šmartno ob 10. uri pri pri spomeniku padlih v NOB, v Gradišču V SREDO, 1. NOVEMBRA: - Tuhinj ob 9. uri pri spomeniku padlih v NOB, na Prevojah v Zg. Tuhinju. Spominska maša v Kamniški Bistrici Maša za vse žrtve 2. svetovne vojne bo tudi letos v kapeli v Kamniški Bistrici v torek, 31. oktobra, ob 14.30. Daroval jo bo novi dekan g. Tone Dobrovoljc. Pri tej sveli maši vedno še posebej molimo za večni pokoj številnih zamolčanih žrtev -žrtev medvojnih in povojnih pobojev na Kamniškem in Komendskem. Pol ure po končani maši bomo prinesli cvetje, prižgali svečke in se zbrali k skupni molitvi še pri železnem križu na Kopiščih - ob naših največjih, še vedno brezimnih, množičnih grobiščih žrtev povojnih pobojev. Naša molitev bo namenjena tudi vsem ostalim nedolžnim žrtvam v 2. svetovni vojni: taboriščnikom, talcem in padlim na domačih in tujih bojiščih. Pri sveti maši se bomo s hvaležnostjo sj>omnili ludi nedavno j>reminulega dekana g. Nikolaja Pavlica, dolgoletnega maševal-ca na vsakoletnih bistriških spominskih mašah. ORGANIZACIJSKI ODBOR OBČINA KAMNIK objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN PREDMETI PRODAJE SO: POSLOVNI PROSTORI 1. Poslovni prostor v pritličju objekta Ljubljanska 3/c v Kamniku, v izmeri 155 m2 (samopostrežna Zaprice - nezasedeno). Izhodiščna cena je 22 mio SIT. 2. Poslovni prostor v pritličju objekta Ljubljanska 3/c v Kamniku, v skupni izmeri 76,54 m2 (bife Zaprice - sklenjena najemna pogodba za nedoločen čas). Izhodiščna cena je 14 mio SIT. STAVBNA ZEMLJIŠČA 3. Nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 849/23 k.o. Kamnik v izmeri 1.499 m2. Izhodiščna cena je 10.500,00 SIT/m2. Zemljišče se nahaja v območju ZN B-8 Zg. Perovo. 3. Nezazidano stavbno zemljišče paro št. 1504/28 k.o. Kamnik v izmeri 1.258 m2 in pare. št. 1504/30 k.o. Kamnik v izmeri 456 m2. Izhodiščna cena je 15.000,00 SIT/m2. Zemljišče se nahaja v območju ZN B-8 Zg. Perovo. Pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na tem zemljišču bo potrebno predhodno urediti dostop. POGOJI: 1. Ponudbnik je lahko pravna oseba s sedežem v RS, ki se izkaže z registrskimi listinami, ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu. 2. Ponudnik mora v ponudbi opredeliti ceno ter plačilne pogoje z datumom plačila. Zadnji rok plačila je 20. 12. 2000. 3. Nepremičnina je naprodaj po sistemu »videno-kupljeno«. Davek na promet nepremičnin in notarske stroške plača kupec. 4. Ponudbe morajo prispeti na naslov Občine Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik v zapečateni ovojnici z oznako »PONUDBA ZA NAKUP NEPREMIČNIN POD ZAP. ŠT.« (navedite zaporedno številko predmeta prodaje) do vključno 7. 11. 2000, do 12. ure. 5. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v 14 dneh po končanem zbiranju ponudb. 6. Prednost pri nakupu poslovnih prostorov bodo imeli ponudniki, ki bodo ponudili odkup obeh poslovnih prostorov. 7. Izbrani kupec mora prodajno pogodbo skleniti v 10 dneh po obvestilu o izboru. 8. Razpis ne zavezuje prodajalca, da bo z najboljšim ali katerim koli ponudnikom sklenil prodajno pogodbo za nepremičnino, ki je zajeta v tem razpisu. 9. Vse informacije glede nepremičnin in njihovega ogleda dobijo zainteresirani kupci po telefonu 818-128. OBČINA KAMNIK Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave za katefe se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), telVfax: 83-91-311,041-662-450. Žiro račun: Bistrica, d.o.o, 50140-601-281496. Ncnaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TČR d.d. Ljubljana. Svetniki sprašujejo in predlagajo Kdaj ureditev železniškega prehoda v podaljšku Mlakarjeve ulice? Svetniška skupina SKD in Marjeta Humar sui zaradi pogostih prometnih nesreč na nezavarovanem železniškem prehodu (zadnja se je zgodila pred kratkim) dali poba do za zavarovanje lega prehoda. Občinska uprava odgovarja, da je bil julija sestanek s predstavniki prizadete soseske, kjer so se dogovorili, da ho občinska uprava organizirala s predstavniki Slovenskih Železnic. Krajevno skupnostjo 'Zaprice in predstavniki občine ogled črne točke. V odgovoru uprave je še rečeno, da iz že izdelane dokumentacije izhaja, da je predhodno treba izvesti avtomatizacijo vseh železniških zavarovanj, vključno z navezavo na zelezniSko postajo Kamnik. Za to pa bi bilo treba zagotoviti 250 milijonov tolarjev. Janez Prevc, šef službe za elektrotehnično dejavnost pri Slovenskih železnicah, pa dodaja, da je konkretno zavarovanje tega prehoda odvisno od skupnega dogovora upravljalen ceste (Občina Kamnik) in železnice Ur njunih finančnih zmožnosti, saj sta enakopravno pristojna za ureditev zavarovanja, sredstva pa morajo biti načrtovana in odobrena S strani ministrstva za promet in zveze. Izdelan projekt za tretji vozni pas na obvoznici Na vprašanje Janeza laskavca kako potekajo pogajanja med DARS-om in Občino Kamnik za cesto Kamnik - Ločica in o tretjem voznem pasu na kamniški obvoznici, občinska uprava odgovarja, da so vsi ukrepi, določeni s sporazumom o odpravi Evrobus seje na poti po Sloveniji ustavil tudi v Kamniku Za več informacij o Evropski skupnosti Z. Željo, tla bi se ljudje kar najbolje seznanili z Evropsko skupnost jo in z vključevanjem Slovenije v tO elitno združbo držav ter se tako pripravili tudi na referendum glede vstopa naše države v 1:11, spet potuje po Sloveniji evrobus. Svojo jesensko pot je začel II. septembra v Mariboru, zaključil pa jo je točno mesec dni pozneje v Ljubljani. Se dan pred tem. It), oktobra, se je ustavil v Kamniku. Evrobus je opremljen kol potujoča knjižnica in informacijska pisarna, v okviru programa obveščanja o El/pa ga organizira Urad vlade Republike Slovenije za informiranje. Kamničani so na evrobusu dobili informativna gradiva in razne publikacije, kijih seznanjajo z notranjo organiziranostjo in drugimi pomembnimi podatki o EV, pobrskali pa so lahko ludi po spletnih straneh s tovrstnimi informacijami. Kot so nam povedali sodelavci urada za informiranje, ki so obiskovalcem evrobusa odgovarjali na vprašanja, je bilo med postankom v Kamniku največ mladih obiskovalcev, kijih zanima veliko splošnih podatkov o El/. Prav tako so takšne informacije posredovali tudi starejšim ljudem, ki o Evropski uniji niso vedeli kaj dosli ali celo nič. Tiste, ki te spremljajo dogajanja v zvezi z El). pa so zanimale konkretnejše informacije, predvsem spremembe v kmetijstvu, gospodarstvu, zaposlovanju in socialni politiki, ki bi botrovale vstopu v EV. Evros-keptiki so v glavnem ostali kar pred vrati avtobusa. kljub vsem informacijam o EV, ki so na voljo, pa organizatorji evrobusa pravijo, i/a marsikdo še nima prave predstave o leni. kaj vključitev Slovenije v EV sploh pomeni, zalo je prav, da se seznanimo in povemo ludi svoje stališče v zvezi Z Zgodovinsko pomembnim potekom vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. SAŠA MEJAČ Energetsko-svetovalna pisarna v novih prostorih Obveščamo vse občane, da se je skupaj s Turistično4nformacij-skim centrom In Poslovno-informacijškim centrom občine Kamnik iiidi Energetsko-svetovalna pisarna preselila v nove prostore. < HI 1. oktobra deluje Energetsko-svetovalna pisarna Kamnik na naslovu Tomšičeva 23 (prostori pokrite tržnice). Občani, ki gradite ali preurejate stanovanje in potrebujete kakršnekoli informacije v zvezi z ogrevanjem ;ili subvencijami, ki jih razpisu-|e Agencija RS za učinkovito rabo energije, se lahko oglasite v Ener-getsKo-svetovalni pisarni v Kamniku vsak torek med 17. in 20. uro (tel. 83-17-443). Energetski svetovalec vam bo strokovno odgovoru na vaša vprašanja in vam pomagal rešiti probleme. Za po govor z energetskim svetovalcem se lahko prijavite vsak delovni dan (od ponedeljka do petka) med S. in l<>. uro po telefonu 83-17-443. OBČINA KAMNIK SEMINAR ZA TURISTIČNE VODNIKE PO REGIJI - LOKALNE TURISTIČNE VODNIKE Občina Kamnik - Turistično informacijski center organizira v sodelovanju z Društvom turističnih vodnikov Slovenije in agencijo Palladio seminar za lokalne turistične vodnike. Seminar bo potekal v mesecu decembru 2000 (točen datum pričetka seminarja bodo vsi prijavljeni udeleženci prejeli naknadno). Seminar zajema 40 učnih ur predavanj in praktičnih vaj: - vrste in načini vodenja, - tehnika vodenja, - postopek v problematičnih situacijah, - časovni in prostorski načrt vodenja, - psihologija za turistične vodnike, - retorika, - bonton in kodeks vodnikov, - osnove poslovanja v turizmu, - turistična zakonodaja, - vaje v nastopanju, - umetnost in zgodovina, geografija, etnologija, - turistična podoba regije, - orientacijsko spoznavanje regije, - vodenje izbranega dela regije - simulacija turistične skupine Udeleženci bodo po uspešno opravljenem preizkusu znanja prejeli potrdilo o opravljenem seminarju, kar bo pogoj za pridobitev občinske licence vodnika. Program sofinancira Občina Kamnik v vrednosti 18.000,00 SIT na udeleženca. Razliko 10.000,00 SIT plačate ob prijavi kot akontacijo seminarja. Prijave zbiramo do 20. 11. 2000 v Turistično informacijskem centru Občine Kamnik, Tomšičeva 23, Kamnik ali po tel.: 01/839-14-70. Pohitite, število mest je omejenih. ..... OBČINA KAMNIK kritičnih točk na regionalni cesti Kamnik - Ločica uresničeni. Dodatno je ugotovljena potreba po izgradnji tretjega voznega pasu v Kamniku zaradi večje preločnosti internega mestnega prometa. Opravljeno je bilo že štetje prometa in izdelana prometna študija za ta odsek ceste. Ker je projekt za gradnjo tretjega voznega pasu že izdelan, je Direkcija RS za ceste predlagala vključitev financiranja tega projekta v republiški proračun za leto 2001. Sanacija črne točke pri Buču še letos? /odgovorom DARSa, da je za ureditev pločniku v Smurtnem in za ureditev kritičnega odseka ceste pri liu-ču 5 zmanjkalo denarja se prizadeti krajani in uporabniki ceste ne moremo strinjati, je v svoji pobudi zapisal Tone Rajsar. Na tem delu ceste se dogajajo številne nesreče, tudi po 16 na dan, ki povzročajo tudi težke telesne poškodbe in veliko materialno škodo. Tato je menil, da naj bi župan pomagal rešiti ta trenutno najbolj pereč problem na Tuhinjski cesti. Občinska uprava pravi, da je te večkrat seznanila pristojne državne organe s tem problemom. Pri tem je svoje zahteve po ureditvi tega vprašanja uprla tudi na podatke policijske postaje Kamnik o številu nezgod na tem odseku. Na to je reagiral Prometni inšpektorat RS. ki je ugotovil, da omejitev hitrosti na 50 km/h sicer zagotavlja večjo varnost, ne more pa nadomestiti potrebne obnove ceste oziroma izboljšanja prometnih in varnostnih lastnosti tega odseka. Po podatkih Direkcije RS za ceste je sedaj končno pripravljen tudi projekt sanacije ceste, na podlagi katerega bo sanacija izvedena do konca leta 2000. F. S. Vi sprašujete, župan odgovarja N. M. iz Kamnika sprašuje, kako zamuda pri pripravi državnega proračuna vpliva na pripravo občinskega proračuna in tekoče financiranje javne porabe? Veljavna finančna zakonodaja ureja način, postopke, vsebino ni roke za pripravo državnega in ob smiselni uporabi tudi občinskih proračunov. Zakon o javnih financah določa, da mora državni zbor oziroma občinski svet sprejeti proračun v roku. ki omogoča uveljavitev proračuna s I. januarjem leta, ZO katerega se sprejema proračun. Predlog občinskega proračuna za prihodnje leto pa mora župan predložiti občinskemu svetu v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu .boru. Obeta se ponovitev zgodbe zamujanja priprave proračuna iz preteklih let. Negotovost pri financiranju občine pa nakazuje dejstvo, da država veljavnega proračuna za letošnje leto ne bo rebalansirala ob znanih velikih primanjkljajih in načrtovanih varčevalnih ukrepih, za katere sije odločila vlada RS. Na ravni občine se to odraža predvsem v zmanjševanju prihodkov iz naslova sofinanciranja nekaterih investicij z. ravni države. Učinki varčevalnih ukrepov se kažejo tudi v tem, da letos ne bo nekaterih javnih razpisov, na katerih je občina vedno kandidirala in v določeni meri tudi pridobila določena sredstvi. Zaradi nujnosti ponovne ocene prihodkov, potrebnih prerazporeditev, ki SO predvsem posledica pokrivanja zakonskih obveznosti občine na posameznih področjih in ponovnega nujnega uravnoteženja, občinska uprava pripravlja rebalans proračuna. Ministrstvo za finance RS je dolžno ob činam do konca septembra sporočili dokončne podatke o višini sredstev za primerno porabo, na osnovi katerih bi občina lažje določila nov. realnejši okvir financiranja javni- porabe. Kljub lemu. da teh podatkov še ni. mora občina rebalans čimprej sprejeti in s tem zagotoviti nemoteno financiranje javne porabe. Pose ben problem pa predstavlja dejstvo, da bo z rebalansom potrebno niunj šuti obseg javne porabe v letu 2000 za več kot 200 mio SIT. Zamuda pri pripravi državnega proračuna vpliva tudi na pripravo občinskega proračuna, saj kljub lemu. da so bila občinam posredovana izhodišča in makroekonomski okviri, ni določena osnova, po kateri si- izračuna višina primerne porabe za prihodnje leto. Občinska uprava je ne glede na tO, da verodostojnih podatkov še ni. že začela pripravljati proračun :u leto 2001. ki bo v mesecu decembru predložen občinskemu svetu v prvo obravnavo. Do sprejetja proračuna bomo financiranje javne porabe v letu 2001 izvajali na podlagi sklepa 0 začasnem financiranju, v mesecu januarju leta 2001 pa načrtujemo drugo obravnavo in sprejem. S sprejemom Zakona o skladnem regionalnem razvoju se uvaja sislern razvojnega načrtovanja na državni, regionalni in lokalni ravni. Razvoj ni programi, ki morajo bili pripravljeni za prihodnja štiri leta. bodo ob upoštevanju prioritet občine odslej osnova za uvrščanje posameznih investicij v proračun občine. V pripravo razvojnih programov in finančnih načrtov so se vključile ludi vse krajevne skupnosti, ki se štejejo :a ne posredne uporabnike . njihovi finančni načrti pa so sestavni del in tegralnega proračuna občine. V letošnjem letu smo se pri financiranju javne porabe ukvarjali s problemi urejanja /j/emoi n/ skih in delitvenih razmerij z občino Komenda. Občina Kamnik se je zaradi interesa po ureditvi sistema financ i ranja javnega zavoda Muzej Kamnik aktivno vključi la v razreševanje te problematike. Zaradi neurejenega financiranja juvnih zavodov s področja kulture je bila pO odločitvi Ustav nega sodišča RS občina Kamnik v letu 2000 neupravičeno obremenjena za nekaj manj kot 14 mio SIT, v letu 1999 pil nekaj mani kot 30 mio SIT. Občina Kamnik je pri pristojnem ministrstvu vložila zahtevek za vračilo sredstev. Pri_ financiranju investicij predstavlja poseben problem višina sofinanciranju s strani države (20%) in pogoji, postopki ter možnosti (metodologiju, programi, projekti, dokumentni tja m /i nančne konstrukcije) uvrstitve v državni proračun. Po pregledu uvrščenih investicij v proračun RS za leto 2000 m finančnih pi< dobremenitev za leto 2001 pa je evidentno, da niso upoštevam le strokovni argumenti in dejanske potrebe, ampak predvsem polili' na /obiranja. TONE SMOLNIKAR župan V GOLICE PO ASFALTU V pelek, 6. oktobra, je bil za Golice in njene prebivalce, pravi praznik. Dočakali smo Uradno otvoritev asfaltirane ceste na odseku bencinski servis Golice-vas Golice. Približno 1100 m dolg odsek ceste je za prebivalce Golic velikega pomena in tudi bližnjica do glavne ceste. Kljub temu, da imamo že kar nekaj let asfaltno povezavo s Tuhinjem, smo si že dolgo želeli, da bi se rešili makadama tudi z druge strani in lani se je začelo zares. Čeprav je /našel predračun še pred uved- šnili akcijah so krajani KS Tuhinj zelo solidarni in vasi pomagajo druga drugi. Tudi Golicani smo zelo hvaležni za prostovoljne prispevke krajanom preostalega dela KS Tuhinj in čla- Tone Smolnikar, ki je ob prisotnosti predsednika KS Tuhinj Marjana Drolca in dana sveta KS Ivana lliibcimka, prereza! trak in cesto izročil svojemu namenu. Tuhinjski župnik Miha Kališnik je cesto blagoslovil, nato pa sta predstavnika Konje-rejskega društva Tuhinj s konj- Župan Tone Smolnikarje oh pomoči predsednika KS Tuhinj Marjana Drolca in člana KS Ivana Hrihernika cesto predal svojemu namenu. bo davka na dodano vrednost kar 18 mio SIT, sc nismo ustrašili, Icmvcč začeli s pripravami in z. zbiranjem finančnih sred-slev. Z delom smo pričeli 19. januarja 1999. Začetna gradbena dela so po medsebojnem dogovoru opravili Ivan llribernik s koni-binirko in 183 strojnimi urami ter Janez Podbelšek, Anton Hribar, Ivan Bajdc in Jože Novak z 436 traktorskimi urami. Pri ostalih delih so sodelovali vašea-ni, ki so v udarniških akcijah od 18. aprila do 6. novembra lani skupaj opravili 303 delovne ure. /. vsemi strojnimi, traktorskimi in udarniškimi urami smo po internem izračunu prispevali 1.724.000 SIT. /a pripravo ceste smo vašča-ni, poleg udarniškega dela, prispevali še 2.850.000 SIT. V tak- nom Lovske družine Tuhinj, ki so s prostovoljnimi prispevki skupaj zbrali 888.800 SIT. S 6 mio SIT je projekt iz samoprispevka podprla KS Tuhinj, preostale 4 mio je iz proračuna prispevala Občina Kamnik. Komunalno podjetje Kamnik je pripravilo in v začetku novembra 1999 asfaltiralo cesto v dolžini 730 metrov. Na trasi je bilo zgrajenih 6 propustov. Neasfaltiranih pa je ostalo še cca 400 m trase. S finančno pomočjo Občine Kamnik, ki je ta odsek v celoti sofinancirala in s ponovnimi udarniškimi urami smo se v začetku julija letos prvič popeljali po asfaltu v celotni dolžini trase. Slovesne otvoritve v oktobru so se udeležili številni krajani, člani sveta KS in drugi gostje. Prisoten je bil tudi župan Občine Kamnik sko vprego popeljala Zupana, druge predstavnike občine in Komunalnega podjetja do vasi. kjer so jih z dobro kapljico in prigrizkom pričakale goliške gospodinje. Kasneje smo se vsi skupaj odpravili v Lovski dom Špitalič, kjer smo se ob dobri hrani Okrepčevalnice v,kotu in glasbi ansambla Beli cvet spros-lili, prijetno pokramljali, zaplesali in se poveselili pozno v noč. Ne smemo pozabiti, da nam je dobrodošlico zaželel tudi predsednik KS Špitalič Marjan Križnik. Delo je končano in sedaj je priložnost, da se zahvalimo vsem, ki so pomagali, da je projekt, ki je bil za nas velik zalogaj, uspel.' Predvsem iskrena zahvala gospodarjem domačij, ki so brezplačno odstopili zemljo, to so Janez Drolc-Pajklčev, Anton Hribar-Trebušakov, Jože Novak-Hac-kov in Ivan Bajde-Zamarjev ter Ivanu Hriberniku in Rafaelu Piršu za udarniške strojne ure, Janezu Podbelšku in njegovemu podjetju Lenart d. o. o. za podvojeni denarni prispevek in Janku Kodru iz Črnega vrha, ki nam je dovolil uporabiti pesek iz njegovega peskokopa. Seveda gre zahvala vsem sovašča-nom, ki so iz dneva v dan pridno delali na trasi in vsem, ki so prispevali denar. Vaščani Golic smo veseli in zadovoljni, ker se sedaj od doma in domov ne pripeljemo več po prašni cesti, pač pa po asfaltu. Želimo in upamo, da se bodo popotniki in drugi odslej večkrat in lažje odločili, da bodo zavili z glavne ceste in se popeljali skozi prijazne in gostoljubne Golice, ki ležijo na nadmorski višini 658 m, na enaki višini kot prelaz Kozjak, se pri nas ustavili. Pot lahko nadaljujejo peš na Menino, k sv. Vidu. ali samo občudujejo sončni zahod ali pa uživajo ob razgledu na okoliške hribe, Pšajnovico, Tunjice, pa tudi Triglav se vidi! Pokojni Lipuškov ata je večkrat rekel: »Golice so v nebesih, spodaj megla, pri nas pa sije sonce...« MARINKA MOSNIK Po uradnem odprtju sta Vid in Francelj popeljala goste na vozu. 4 24. oktobra 2000 O DELU DRUŠTEV Kamniški OBČAN Jubilejni kmetijsko-obrtniški sejem v Komendi z veliko razstavo živine Na hipodromu v Komendi so 6. oktobra odprli jubilejni, deseti jesenski kmetijsko-obrtniški sejem, na katerem se je v treh dneh predstavilo nekaj manj kot sto razstav-Ijalcev, med njimi predvsem proizvajalci in prodajalci kmetijske mehanizacije, prodajalci avtomobilov in maloštevilni domači obrtniki, ki kljub brezplačnemu razstavnemu prostoru, ki jim ga je ponudil organizator, niso izkoristili promocijskih in prodajnih priložnosti. Čeprav je prirediteljem - Konjeniškemu klubu Komenda močno ponagajalo vreme, si je sejemsko prireditev v vseh treh dneh ogledalo približno deset tisoč ljudi, predvsem kmetov. V okviru sejma sta na Kmetijski zavod Ljubljana-kme-tijsko svetovalna služba in Kmetij- mehanizacije. Lojze Ijah, predsednik Konjeniškega kluba Komenda in prvi mož pri organizaciji dosedanjih sejmov v Komendi, nam je povedal, da nameravajo v prihodnje zaradi zmanjšanega povpraševanja po kmetijski mehanizaciji sejem razširiti s ponudbo gradbeništva in gradbene mehanizacije. Kljub temu, da so z.a letošnji sejem zagotovili dodatnih 500 kvadratnih metrov pokritih površin, skupno 1400 kvadratnih metrov, želijo za prihodnji sejem zagotoviti 2000 kvadratnih metrov pokritih površin, ki so dobrodošle zlasti v primeru slabega vremena, ki je organizatorjem in razstavljalcem tudi letos ponagajalo. V načrtu imajo še razstavo in avkcijsko prodajo konj in ob izrednem zanimanju letošnje Na nedavnem jesenskem kmetijsko-obrtniškem sejmu v Komendi je veliko pozornost pritegnila regijska razstava govedi. Sedeminpetdeset rejcev kam-niško-domžalskega območja je na razstavo in ocenjevanje pripeljalo kar 93 krav, telic in telet lisaste, Črnobele, rjave in rdeče cikaste pasme. ski inštitut Slovenije v petek pripravila dan krompirja. Predavanje o kakovosti in skladiščenju krompirja ter o novem pravilniku pridelovanja semenskega krompirja je bilo dobro obiskano, saj so obiskovalci povsem zapolnili dvorano kulturnega doma v Komendi. Vse dni pa je na sejmu potekala razstava krompirja najrazličnejših sort -desiree.frisio, romana, bright, ves-na, agrio, sante, ftanno, carling-ford. Predstavilo se je tudi domače združenje Kresnik, ki si prizadeva za uveljavitev kolektivne blagovne znamke Komendski kmetijski pridelki in proizvodi, ki po predpisani tehnologiji in pod nenehnim nadzorom zagotavljajo potrošnikom zdravo hrano. Med člani združenja je letos sedem pridelovalcev krompirja: Matija Zadr-gal iz Komende, Peter Jenko iz Potoka, Rajko Kepic, Jože Koritnik in Peter Pogačar s Klanca, Rok Sivec iz. Most in Franc Petrič z Brega. Osrednja pozornost sobotnega sejemskega dne je bila namenjena regijski razstavi govedi, ki je bila tokrat prvič v času jesenskega kmetijsko-obrtniškega sejma. Rejci z območja občin Kamnik, Domžale, Komenda, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica so na razstavo pripeljali 83 krav in deset teličkov lisaste, črnobele, rjave in rdeče cikaste pasme. Značilnost letošnjega sejma so bile tudi ugodne sejemske cene in bogata ponudba ter možnost nakupa in prodaje stare razstave govedi morda tudi vsakoletno republiško razstavo posamezne vrste živine. Najlepše krave in telice so bile nagrajene • Z ličnimi zvonci V okviru jesenskega kmetijsko-obrtniškega sejma so Govedorej-sko društvo Kamnik, Govedorejsko društvo Domžale in Kmetijski zavod Ljubljana organizirali regijsko razstavo govedi in na njej predstavili cvet krav in telic iz kamniško-domžalske regije. Sedemindvajset rejcev iz kamniškega in trideset rejcev iz domžalskega govedorej-skega društva je na razstavo pripeljalo 93 krav, telic in telet lisaste, črnobele, rjave in rdeče cikaste pasme. Na kamniško-domž.alskem pdročjuje bila zadnja razstava govedi pred šestimi leti. Organizatorji so se letos zelo potrudili, saj so izdali katalog z. natančnimi podatki o vsaki razstavljeni živali, zagotovili rejcem enotne predpasnike in kape, ocenjevalni krog posuli z Žaganjem, vsako podelitev nagrad-zvoncev slovesno naznanili in poskrbeli, da je bilo tudi ocnejevanje zanimivo. Živali sta za razstavo odbrala Rafko Rokavec iz. selekcijske službe in Anton Burja iz. osemenjevalne službe, ocenjevala pa sta jih mag. Peter Kunstelj iz. živinorejskega veterinarskega zavoda Kranj in Boris Berisavljevič iz Se- mex Alliance. Najlepšim kravam in telicam so pripenjali zvonce okrog vratu župani občin kamniško-domžalskega področja. Pri kravah lisaste pasme - mlečni tip si je zvonec prislužila krava Liza, last Antona Kavke z Brda pri Domžalah, druga je bila krava Roza, last Ivana Vesela iz. Češnjice pri Moravčah in tretja liska iz hleva Marjana Oražma s Krtine pri Dobu. V konkurenci krav lisaste pasme - kombinirani tip je bila najboljša krava Franca Capudra iz Spodnjih Prapreč pri Lukovici, druga pa krava Franca Kosca s Križa pri Komendi. Pri mlajših kravah lisaste pasme je bila zmagovalka krava Brenta, last Matije Zadrgala iz. Komende, druga je bila Riža, last Matija Barliča iz Peč pri Moravčah in tretja Lara iz. hleva Zdravka Kržana iz. Žej pri Dobu. V kategoriji telic lisaste pasme je bila najlepša Beba iz. hleva Franca Capudra, Spodnje Prapre-če pri Lukovici, druga Zarja iz hleva Janeza Berleca iz. Podhruške pri Kamniku in tretja telica Jožetu Ce-rarja iz. Spodnjih Kosez, pri Lukovici. Pri kravah rdeče cikaste pasme, ki je kot avtohtona slovenska pasma zelo prilagodljiva, je zmagala Pika iz hleva Janeza Berleca pred Jagodo iz. hleva Ivana Šlebir-ja z. Bistričice pri Stahovici. V kategoriji rjave pasme sta bili med starejšimi kravami najlepši kravi Franca Šimenca iz. Zgornjih Stranj in Vilka Smrečnika s Perovega pri Kamniku, med mlajšimi kravami pa kravi Mateja Ložarja iz Male Loke pri Domžalah in Janeza Ga-herščka iz. Češenika pri Dobu. Najlepši telici sta pripeljala Rdi Cerar z Doba in Slavko Hribar iz. Bele pri Motniku. Pri črnobeli pasmi je bila zmagovalka krava Filipa Grabnarja iz. Zgornjega Motnika, druga Alojza Černivca in tretja Janeza Hribarja z. Brda pri Domžalah. Med desetimi mlajšimi kravami je bila najboljša krava iz. hleva Alojza Cernivca iz. Radomelj, druga je bila Rina iz. hleva Rafaela Žebaljca s Podhruške pri Kamniku in tretja krava iz hleva Janez Slevca iz. Radomelj. Pri telicah črnobele pasme je bila prva telica Alojza Černivca, druga je bila telica Julija Orehka iz. Zej pri Dobu in tretja telica Janeza Slevca. Komisija, v kateri je bilo sedem rejcev z. različnih koncev Slovenije, pa je z glasovanjem odločila, da sta najlepša krava in tudi najlepša telica razstave iz. hleva Alojza Cernivca. Mladi govedoreje!, učenci od prvega do petega razreda osnovnih šol, so predstavili deset teličk in za spomin prejeli govedorej-ske zvončke. Obiskovalci so zvedeli tudi mnogo koristnega o pasmah govedi in delu kmetijskih služb. Minister z.a kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj, ki je v petek odprl sejem v Komendi in si v soboto ogledal regijsko razstavo govedi, je pohvalil rejce kamniško-domžalskega področja, ki povečujejo število krav v hlevu, predvsem tisti, ki so se usmerili v prirejo mleka. Kljub pretežno hribovitim predelom ohranjajo stalež devet tisoč krav, od katerih jih je v kontroli proizvodnosti 2417. Vzpodbudni so podatki, da se je mlečnost krav na tem območju v zadnjih "šestih letih povečala v povprečju za tono mleka, na kamniškem območju s 4509 litrov na 5178 kilogramov mleka letno. Opazno je spreminjanje pasemske sestave, saj danes prevladujejo lisasta, črnobe-la in rjava pasma, medtem ko je bila včasih najbolj razširjena rdeča cikasta pasma. SAŠA MEJAČ Oktober - mesec hrane in dan kmetic Zaprte planinske koče Poletna hribovska sezona ju mimo in v kamniškem delu Kamniško-Savinjskih Alp so že zaprle vse visokogorske />la-ninske postojanke. Kamniško planinsko društvo je zaj>rlo svoji koči na Kamniškem in Kokrskem sedlu v nedeljo, 15. oktobra. Dostopni pa ostajata zimski sobi, ki nudita zasilno prenočišče za okoli H) ljudi. Planinsko društvo Celje je zaprlo Kocbekov dom na Koro šia'že v nedeljo, 1. oktobra. Za najnujnejše prenočevanje je možno odpreti zimsko sobo, v kaleh jeprostora komaj za dve do tri osebe. Več prostora je v drugi zimski sobi, za katero pa je potrebno dobiti ključ. Tisi i, jki bi radi prenočevali v njej, naj pokličejo PD Celje (03 4924-850 oziroma 03 492451), kjer bodo dobili vse potrebne informacije. (htjnia in oskrbovana je koča PD Kranj na Gospincu, pa i udi Domžalski dom na Mali planini, ki naj bi bil odprl predvsem ob koncih tedna. < )bcctsno je odprt in oskrbovan tudi Črnuški dom na Mali planini, bolj ali manj stalno pajarški dom Stalno sta odprta, vendar neoskrbovana, bivak Pavla Kem-perla na Velikih, podih pod Grintovcem, ki ima dve ležišči in malo odej, in pa bivak pod Skuto, kjer lahko prenočuje okoli 12 oseb, je dobro izoliran in ima tudi nekaj odej. Ta bivak je bil poleti zelo obiskan, vendar so obiskovalci onesnažili okolico. Namesto da hi smeli, ki so fihprinesti S seboj, odnesli nazaj v dolino, so jih, raje zmetali v bližnje razpoke. Zalo prosim vse obiskovalce hribov, predvsem pa zimskih sob in bivakov, da pospravijo za seboj, pa tudi kakšno tujo smel naj jim ne bo pretežko odnesti v dolino. Dobro naj zapirajo vrata in okna, da ne bo veter naneselsnega. BOJČ OTROCI SO IMELI SVOJ TEDEN Ob letošnjem Tednu otroka smo poleg prometne varnosti namenili več pozornosti skoraj vsemu, kar imajo otroci radi. Žaćeli smo s Sportom (karate. badminton, odbojka na mivki, lokostrelstvo), kjer se udeležencev sicer ni trlo, toda kondicijo si bomo nabirali tudi Cez zimo, saj za spomladi načrtujemo kakšno dru- Sošolke iz OŠ Mekinje se še dogovarjajo, kaj bi napisale na plakat in sporočile voznikom, da želijo varnost na poti v šolo in domov. žinsko tekmovanje v okviru projekta »živimo zdravo za zabavo«. V svet pravljic in zabave smo vstopili v Matični knjižnici Kamnik s pravljičarko Matejo in s čisto pravo in edino klovneso Evo. O varnosti otrok v prometu so razmišljali otroci z osnovnih šol Toma Brejca, Šmartno in Marije Vere na otroškem prometnem parlamentu, kjer so se nam pridružili odrasli, ki v občini Kamnik in Komenda najbolje poznajo prometno problematiko. Otroci iz ZUlM-a, OŠ 27. julij in OŠ Mekinje pa so čez nekaj dni porisali Glavni trg z vozili, prometnimi znaki, gesli in izdelali plakate na temo prometne varnosti. Odraslim smo delili kresničke in opozorili na akcijo STOPIMO IZ TEME! (pri nas še lahko dobite kresničke in kartice za dedke in babice!). Pozabili nismo niti na hišne ljubljenčke in pred trgovino Gar-deno pripravili predstavitev Društva za zaščito živali (letos so poskrbeli za 497 psov in 3267 mačk!), pokazali pasje VVC-je, delili vrečke za pasje iztrebke, risali in zbirali risbice živalskih prijateljev. Ker so bile vse risbice tako lepe, smo se odločili, da nagrade podelimo z žrebom. Kuža Ccd-rik je izžrebal Davida Osolnika, Katarino Stanič in Suzano Klobčič. Suzano čaka nagrada v trgovini Gardcno, ki je tudi prispevala nagrade. Tako smo na Mladinskem centru obeležili Teden otroka. Pri-pravljemo pa že program za jesenske počitnice (od 30. oktobra do 4. novembra), s foto tečajem, igralnimi in ustvarjalnimi uricami, šc prej pa gremo z »Gusarjem po kostanj« (družinski izlel). ZA MLADINSKI CENTER HELENA OZN je po četrti konferenci o ženskah v Pekingu razglasila 15. oktober za svetovni dan kmetic. Verjetno ni naključje, da je dan pred njimi proglašen za svetovni dan hrane. V jeseni se človek na razne načine zahvaljuje za darove narave in s setvijo žita kot simbolom kruha že razmišlja o naslednji letini. Kmet je človek, ki živi z naravo. Slovenija jo kot majhna dežela pomemben prostor v bodoči EU, če se bomo znali sami zavedati svojega življenjskega prostora in pomena družine. Glavni pomen ohranitve slovenskega prostora predstavlja obdelovanje zemlje. V pridelavi hrane in ohranjanju podeželja imamo pomembno vlogo kmetice. Kmetice smo organizirane v društva podeželskih žena, ki so se leta 1995 organizirala v Zvezo kmetic Slovenije, ki šteje več kot 20.000 članic. Zveza kmetic Slovenije ustvarja pogoje z.a izboljšanje žensk - kmetic v Sloveniji. Uspešne, samozavestne in enotne vemo, kaj želimo, da bomo uspešne pri uveljavljanju svojih interesov. Zavedamo se, da bomo to zmogle le z veliko znanja in osebne ozaveščenosti, zato posvečamo veliko pozornost izobraževanju. Vedno smo pripravljene sodelovati tudi z. dru- Prizadevne ženske iz Društva podeželskih žena Tuhinjske doline se predstavljajo na najrazličnejših prireditvah v kamniški okolici in tudi širše. Že nekaj tet zapored pridne tuhinjske gospodinje napere jo v krušnih pečeh domačih dobrot in z njimi (seveda tudi z zelišči, domačimi jajci in moko) bogato obložijo stojnice tudi v času Srednjeveških dnevov in Dnevov narodnih noš v Kamniku. (Saša Mejač) Kmetijstvo ni samo ekonomska osnova kmetom temveč kategorija dejavnosti, ki ohranja atraktiven prostor tudi vsem ostalim nekmetom. Še bolj kot to, se moramo zavedali pomena pridelave zdrave hrane, saj se vse premalo zavedamo lakote kot posledice ekoloških nesreč, naravnih nesreč, itd. Kmetijsko bogate države so bogate, ker se zavedajo ohranitve svojega naroda. gimi pri razvoju naših krajev. Spoznajte delo nas kmetic, jesenske pridelke, kmečki kruh in še kaj in se nam pridružite. S stojnično ponudbo in na srečanju z. Vami se bomo kmetice predstavile v sredo, 25. oktobra, na ploščadi pred veleblagovnico Vele v Domžalah med 10. in 15. uro. Vabljeni! SAŠA MEJAČ Pridružujemo se voščilu Zveze kmetic Slovenije, da bi bile srečne in ljubeče žene lahko prepričljive pogojnike in odločne gospodarice na svojem domu. S ponosom še naprej prispevajte h ohranitvi podeželja in njegove tradicije! Svetovalka za kmečko družino Marta Kos, univ. dipl. ing. kmet., predsednica Društva podeželskih žena Blagovica - Trojane Kali Prvin-šek, predsednica Društva podeželskih žena Lukovica Ivanka Smerkolj, predsednica Društva podeželskih žena Domžale Julijami Černivec, predsednica Društva podeželskih žena Tuhinjske doline Ivica Vrankar. Predavanja za kmečka gospodarstva na področju UE Kamnik s področja zakonodaje Kmetijski zavod Ljubljana, Kmetijska svetovalna služba - Enota Komenda, Kamnik Vse člane kmečkih gospodinjstev (žene in dekleta ter fante in može) s področja UE Kamnik v mesecu novembru vabimo na predavanja s področja zakonodaje. Razpored predavanj: 1. Informacija o uveljavljanju socialno varstvenih dajatev, storitev in uveljavljanju družinskih prejemkov. Sedanja zakonodaja, predvidene spremembe. Kdaj dostavljamo dokumente, višina katastrskega dohodka - osnova za pomoč, starševski dodatek ... ??? Državna pokojnina in premoženje kmeta? .... Kdaj: V ponedeljek, 6. novembra, ob 9. uri dopoldne Izvajalec: Center za socialno delo, Izpostava Kamnik Kje: Velika sejna dvorana v stavbi Občine Kamnik 2. Zdravstveno zavarovanje kmetov Obvezno zdravstveno zavarovanje, prostovoljno zdravstveno zavarovanje, pravice in dolžnosti, nadstandard, potrjevanje kartic, kmet v bolniškem staležu, itd...??? Kdaj: V torek, 7. novembra, ob 9. uri dopoldne Izvajalec: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Izpostava Kamnik Kje: Velika sejna dvorana v stavbi Občine Kamnik 3. Pokojninsko zavarovanje kmetov Razlaga novega zakona, pogoji za upokojitev, državna pokojnina, pogoji za pridobitev pokojnine - predaja kmetije, itd..., kdo je obvezni zavarovanec ... Kdaj: V sredo, 8. novembra, ob 9. uri dopoldne Izvajalec: g. Kranjec, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS, Ljubljana Kje: V prostorih KS Šmartno v Tuhinjski dolini Dodatne informacije vam bodo v pomoč pri vaših odločitvah, saj so dajatve in pomoči povezane z dohodkom na kmetiji. Pridite v čim večjem številu. Obvestite se med seboj! Kamniški OBČAN NEKOČ IN DANES 24. oktobra 2000 Praznovanje 700. obletnice prihoda sester klaris v Mekinje NOVA RAST IZ STARIH KORENIN Zakonca Žiga in Elizabeta Gal-lenbcrška (Mekinjska) sta 9. oktobra leta 1300 na svoji posesti v Mekinjah pri Kamniku ustanovila prvi samostan redovnic klaris na Kranjskem in slovenskem narodnem ozemlju nasploh. Kla-rise - ženski red sv. Frančiška Asiškega, ki ga je v začetku 13. stoletja ustanovila sv. Klara -so samostan zapustile 1. julija linke lahko nadaljujejo delo, ki je lastno njihovemu redovnemu vodilu: vzgoja in poučevanje mladih, predvsem deklet. To so že začele uresničevati v obnovljenih samostanskih prostorih, poleg tega pa poučujejo tudi verouk na župnijah. Tako je v Mekinjah po velikem prizadevanju sedanjih »stanovalk« v samostanu, pa tudi podpori Somaševanje je 7. oktobra v mekinjski župnijski cerkvi vodil ljubljanski nadškof dr. Franc Rode 17X2. K temu jih je z odlokom Z 12.januarja 17X2 prisilil avstrijski cesar Jožef II., razpuščevalec samostanov kontemplativne usmerjenosti, h kateri so sestre iz reda sv. Klare s svojim molitvenim življenjem tudi spadale. Tako je bilo v Mekinjah po kar 4X2 letih prekinjeno njihovo redovno življenje, precejšen vpliv na Kranjskem in zunaj njega, odvzeto premoženje in pripadajoča samostanska posest. Danes je samostan v eeloli v rokah sester uršulink, ki so ga kupile leta 1902 od barona Apfalter-ja. V njem so od tega leta doživljale najrazličnejše čase od izgona iz samostana 23. aprila 1941 do ponovne vrnitve vanj leta 1945 (na pazpolago so jim dali le nekaj sob. ostale prostore si je prilastila država) in tistega, kar so uspele v njem uresničiti v zadnjih letih ter načrtujejo v prihodnosti. Dvoje kril v atriju je že obnovljenih, glavnina obsežne samostanske stavbe pa Sc čaka temeljite obnove. Glavno pa je, da sestre uršu- dobrih rok in odprtih src ter ustanov vsaj deloma zaživelo tisto, kar bi rade in so sposobne voditi duhovne hčere ustanoviteljice sv. Angele Merici. Iz starih duhovnih korenin, zasajenih v času prihoda sester klaris v Mekinje, rastejo nove obetavne mladinke. O vsem tem, pa še o marsičem drugem, povezanem s se-demstolctno zgodovino samostana v Mekinjah, sestrah klarisah in uršulinkah, so številni udeleženci jubilejne slovesnosti slišali pri slovesni maši, ki jo je 7. oktobra ob 16. uri v mekinjski župnijski cerkvi Marije Vnc-bovzete daroval ljubljanski nadškof in metropoli! dr. liane Rode. Z njim sla poleg številnih druhovnikov somaševala novi mekinjski župnik mag. Pavel Pi-bemik, ki je imel pri maši pozdravno in zahvalno besedo, ter mekinjski rojak prelat Mcl-hior Golob. Velik dogodek za Mekinje pa je pomenila ludi navzočnost pelih sester klaris iz samostana »zaprtega tipa« v Nazarjah v kapeli sv. Antona, ki so se tega dne zarati i pomembne zgodovinske obletnice skupaj s svojo predstojnico opatinjo s. Katarino Ambrož ustavile tukaj na poti v novo redovno hišo v Dolnicah pri Ljubljani. Opatinja Katarina je navzočim pred pozdravom miru in sprave zaželela resničnega miru, pri prazničnem kulturno-umetniškem programu po maši pa je iz rok sedanje predstojnice samostana v Mekinjah uršulinke s. Karmen Ocepek v znamenju zgodovinske povezanosti klaris in uršulink v Mekinjah prejela relief jaslic s Tremi Kralji iz leta 1682, kakršne je imela tedaj vsaka sestra v samostanu. Ob tej priložnosti je vsem redovnicam in navzočim zaželela duha sv. Frančiška Asiškega in sv. Klare. Oba svetnika sla umetniško upodobljena v lepih kipih v glavnem oltarju mekinjske župnijske cerkve. Sestram klarisam iu uršulinkam je ob spominu na častitljive začetke redovnega življenja v Mekinjah zaželel čim več duhovnih sadov in ugodnih zunanjih pogojev za delo (sestre klarise začenjajo v Dolnicah skoraj iz nič) tudi nadškof Rode, ki se je v svojem govoru »sprehodil« vse od leta 1300 do sedanjih časov v mekinjskem samostanu Podobno so za njim po koncu maše v govorih naredili s. Karmen Ocepek (ta se je vsem, ki so pomagali uršulinkam prebroditi najtežje trenutke po letu 1990. toplo zahvalila), predsednik Sveta KS Mekinje Miroslav Pelek (poudaril je predvsem povezanost samostana s krajem in potrebo po nadaljnji gmotni in strokovni pomoči pri reševanju perečih zadev okrog njega) ter zelo prizadevni domači zgodovinar Damjan Hančič. Ta je poleg drugega ob jubileju napisal kar dvoje del: knjigo 700 lel klaris na Slovenskem in brošuro Samostan Mekinje - 700 let. Načelnik Upravne enote Kamnik Miha Novak pa je poudaril, da je treba sestram uršulinkam omogočiti ne le obnovo samostana v celoti (od države so ga dobile v roke v zelo slabem stanju), marveč jim zagotovili ludi vse drugo potrebno, da bodo lahko »z veseljem in pogumom opravljale svoje poslanstvo«. V imenu Občine Kamnik, ki ni sestram zaprla vrat, ko so potrkale nanje in jo prosile pomoči, se je redovnicam uršulinkam za njihovo prizadevno delo zahva- lil župan Anton Tone Smolnikar; omenil pa tudi, da bi jim morala bolj pomagati tudi širša skupnost, država. Pomašno slavje je vodil Tone Ftičar z ZKO Kamnik, z lepim petjem pa ga je obogatil mekinjski oktet. Pri maši je na cerkvenem koru pel domači mešani cerkveni pevski zbor. Praznovanje so udeleženci, med katerimi je bilo več uglednih predstavnikov d ružbeno-poli ličnega in kulturnega življenja, sklenili z zakusko v samostanskih prostorih, ostali pa so bili postreženi s pecivom pred cerkvijo. Precej ljudi si je ogledalo tudi priložnost- Sestra prednica Karmen Ocepek in zgodovinar Damjan Hančič no razstavo i/ zgodovine dejavnosti uršulink v Mekinjah. V tem lepem kraju pri Kamniku pa je bilo slovesno že v pelek, 6. oktobra zvečer, ko so brali pesmi 24. marca letos umrle dolgoletne katehistinje v Mekinjah in okoliških župnijah s. Aleksandre llreščak iz njenih pesniških zbirk Češnjev cvet. Nova rast in Zastrta luč. Pesmi so recitirali s. Štefka Klemen, s. Silva Potočnik (uršulinki). Irena Kališnik in Tone Ftičar, recital pa so z igranjem na glasbila polepšali mladi mekinjski glasbeniki. Lepo pripravljenemu umetniškemu spominu na »veliki mekinjski jubilej« - tudi kraj naj bi dobil ime po redovnicah - je prisluhnilo precej poslušalcev. In kaj bo z mekinjskim samostanom jutrišnji, pojutrišnji dan, ko ste lahko že veliko prebrali o tem, kaj je bilo v njem in kako je bilo z njim doslej? Upajmo, da se bodo ob širši družbeni pomoči lahko uresničili veliki načrti, ki jih imajo sestre uršulinke, saj bodo ti samo v dobro kraju in okolici, končno tudi sosednjemu Kamniku, zaradi katerega sc Mekinje po mnenju domačinov (ker so mu tako blizu) ne morejo prav razeveleli. Ker pa sta oba cvetela v preteklosti (loje ludi poudaril nadškof Kode v govoru med slovesno mašo) je upati, da bosta z roko v roki in drug ob drugem tudi v prihodnosti. In mekinjske uršulinke z njima. To obeta njihovo dobro zastavljeno delo in vsi tisti, ki ga podpirajo. JOŽE PAVLIC Spoštovane volilke in volilci, iskrena hvala za zaupanje! Vaš glas, ki ste ga namenili Liberalni demokraciji Slovenije in meni osebno, bo prispeval k uresničitvi našega predvolilnega slogana , Sloveni jag renaPreiz|/fam,- Izkazano zaupanje zavezuje in lepe besede bo potrebno udejaniti. Zato bom vesel Vaše podpore in pomoči v obliki pobud, predlogov in kritik. V ta namen so vsak ponedeljek med 15.00 in 17.00 uro odprta vrata poslanske pisarne na občini Kamnik, kjer ste dobrodošle vse občanke in občani občin Kamnik in Komenda. Hkrati se na tem mestu zahvaljujem za vse dobre želje in čestitke, ki sem jih prejel v teh dneh. LDS Dušanu Sterletu nagrada Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost za najboljše delo Nešteto navdihov za ustvarjanje Kamniški slikar Dušan Sterle svoji umetniški naravi nikakor ne pusti mirovati. Udeležil se je kar nekaj slikarskih kolonij, med drugim kolonije v Trebnjem, na Sinjem vrhu in konec septembra še slikarske kolonije na Brdu pri Kranju. Likovno delavnico, kije prejšnja leta potekala na Pungertu, je organizator - Sklad za ljubiteljsko kulturno dejavnost Kranj letos naselil na posestvo Brdo, kije s svojimi številnimi naravnimi lepo tami nudilo umetnikom nešteto navdihov. Po parku posestva, ob hotelu in pod kozolcem je ustvarjalo trinajst amaterskih Tikovnikov s celotne Gorenjske I ju šari Sterle, Zlata Šmid, Janez Ambrožič, Ida Rebula, Matjaž Rozman, Maja Zaje Sobočan, Joža Vogelnik, Ninča Dobrin, Brane Ško-fic, Franc Rani, Nejč Slapar, Draga in Ljubo Soklič. Likovniki so svoja platna, ki so jih v dveh dneh poslikali pre ležno z oljem in akrilom, razstavili pod kozolcem. Strokovno jih je ocenil dr. Cene Avguštin in za najboljše delo izbral sliko kamniškega slikarja Dušana Sterleta. Pravi, daje njegovo sliko takoj opazil. Gre za preprosto figuraliko, vendar je slikar ujel pravi trenutek in ga prenesel na platno, zato slika izraža spontanost, s katero je bila naslikana. Dušan Sterle nastanek slike pojasnjuje nekako takole: »Iz enega izmed turističnih avtobusov, ki pripeljejo na Brdo, seje vsula gruča ljudi, eden med njimi je zgrabil harmoniko in so zapeli.« SAŠA MEJAČ lArpo naravno okolje na Brdu pri Kranju je tudi kamniškemu slikarju Dušanu Sterletu dalo ustvarjalnih navdihov, ki so mu prinesli nagrado za najboljše delo. v_._z Spomenik največjemu baročnemu freskantu slikarju Francu Jelovšku, ki je priznan kot največji umetnik ba ročnih fresk na Slovenskem (med njegova dela sodijo tudi celostne podobe cerkva v Komendi, Grobljah in na Sladki gori), se je občina Mengeš, Muzej Mengeš in Kulturno društvo Franca Jelovška oddolžilo s postavitvijo spomenika pred novo mežnarijo ob farni cerkvi sv. Mihaela v Mengšu. Spomenik je delo kiparja Bojana Kuna-verja. . Muzej Mengeš in Kulturno društvo Franc Jelovšek že sedmo leto uresničujeta zastavljen projekt z naslovom »Program Jelovšek«, v okviru katerega raziskujejo bogato ustvarjalno življenje velikana baročne freske, seznam njegovih del in del njegovega sina Andreja. Sem sodi tudi monografija, simpozij in obnova Jelovškove dediščine, ki jo želijo vključiti v slovenski kulturni program. SAŠA MEJAČ Naprodaj stanovanja v Kamniku Prodamo štiri nova stanovanja v centru Kamnika, poleg frančiškanskega samostana, velikosti 52 do 72 m2 BankVKustria Creditanstalt CA - Leasing Terra, d.o.o. Dunajska 21, 1000 Ljublj ana tel.: 01/236-22-31, 041/395-895 faks: 01 /236-22 32 Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Spoštovane volilkg in volilcil 5 ponosom in velikjm zadovoljstvom gledam na naš sk]upni volilni rezultat, dosežen na letošnjih državnozBorsk\ih volitvah. Svoj glas mije zaupalo nekdaj več k\pt 2100 volilom volilcev ali 12,4%. • 9\(pva Slovenija je z velikim k\vrak]gm stopila v \ politični prostor na %amnišk\\em in v Sloveniji. Ta foraki pa ne Bi Bil možen Brez vas, spoštovane volil/še in volilci. Doseženi uspeh omogoča soodločanje o naši skfipni usodi. Vam: »Hvala za vse!« Za nas: »(Beseda velja!« (Danijel Hezef^ . %andidat 9{jSi za poslanca v (DZ ZA KXJI#TUHlO JEZIKA Začelo seje z »A « Konce Septembra je v Kamniku potekal« znanstveno srečanje o grofih Andeških z naslovom Začelo seje z »A«. Grofje Andeš-ki in dodatnim pojasnilom s skupno zgodovino na poti v Evropo. V okviru počastitev Dnevov evropske kulturne dediščine ga je organizirala Zveza kulturnih organizacij Kamnik. Projekt je vodiki prof. Andreja Eržen. Prepričana sem, da so prispevki temeljito razjasnili ta oddaljeni delček kamniške in evropske zgodovine. Skoraj v istem času je v Ljubljani potekalo več različnih znanstvenih srečanj, npr. o računalnikih kot orodju za jezikovne raziskave, bibliotekarskem slovaropisju in besedoslovju ipd. Tudi ta srečanja so bila na visoki znanstveni ravni. Razlika pa je bila očitna. V Kamniku in Ljubljani so sodelovali znanstveniki skorajda iz vse Evrope. Potek srečanj pa je bil precej različen. V Ljubljani je bila uradni jezik angleščina. Tako smo se tudi Slovenci med seboj pogovarjali angleško. Tujci pa niso slišali slovenskega jezika - torej jezika dežele, kjer so potekale prireditve. V Kamniku so organizatorji in udeleženci dali slovenščini tisto mesto, ki ji gre na ozemlju naše države. Govorci so uporabljali svoj mater-ni jezik - slovenščino in nemščino. Vsa predavanja in pogovore sta dve prevajalki sproti prevajali bodisi v slovenščino ali nemščino. Ne pričakujemo, da bi Nemci, Angleži in pripadniki drugih narodov znali slovensko. Naše klečeplazenje pa je seveda pretirano. Verjetno je eno zadnjih dejanj Bajukove vlade sklep o ustanovitvi Urada za slovenski jezik. Prejšnje liberalne vlade so s tem kar odlašale. Med pomembnimi nalogami Urada bo tudi spremljanje in usmerjanje javne rabe slovenskega jezika. Organizatorji znanstvenega posveta o grofih Andeških si tudi zaradi enakopravnosti slovenščine in nemščine zaslužijo javno pohvalo. MARJETA HUMAR v Knjižnici v Smarci in na Duplici V okviru MatiCne knjižnice Kamnik delujeta tudi dve dislocirani enoti in sic«r knjižnici na Duplici in v Šmarci. To pomeni, da sta prostorsko ločeni od Matične knjižnice, delujeta pa po poslovniku, ki ga sprejme svet knjižnice. Ti dve knjižnici lahko obiskujejo vsi uporabniki Matične knjižnice Kamnik, čeprav sta v prvi vrsti namenjeni krajanom. Pomembni sta zlasti za otroke in upokojence, ki teže obiskujejo knjižnico v Kamniku. Vendar pa nas v teh dveh knjižnicah obiskujejo tudi drugi, ki prihranijo svoj čas s prihodom v krajevno knjižnico. Pomen branja je dandanes vedno večji. Med nedavno raziskavo pismenosti se je izkazalo, da Slovenci v tem nismo najbolj pri vrhu. Otroke je treba že v zgodnji mladosti spoprijateljiti s knjigo in tu se kaže tudi prednost dislociranih enot, kajti otroci sami ne morejo hoditi v Kamnik. Ker so glavni obiskovalci otroci, je dotok novega gradiva zanje največji. Tudi leposlovja za odrasle ne manjka, malo manj je le strokovnih in poučnih knjig, ki pa vam jih na željo lahko prinesemo tudi iz enote v Kamniku. Knjižnica Duplica deluje v prostorih kulturnega doma na Duplici, kjer ima prostore tudi krajevna skupnost. Današnja knjižnica je naslednica društvene knjižnice DPD Svoboda. Letos smo obnovili prostore, tako da so svetlejši, lepši in bolj prijazni do uporabnika, kar se je lepo pokazalo tudi iz obiskov, ki so se po prenovi zelo povečali. Prenovili smo tudi knjižno zbirko. Večina knjig je še iz knjižnice DPD Svoboda, zdaj pa redno dobivamo novo gradivo, tako za odrasle kol za otroke. Zaradi večjega obiska smo povečali tudi dotok novega gradiva. Uredili smo študijski kotiček, kjer se bodo uporabniki lahko učili ali pa prebirali knjige. Zgodi se, da v Matični knjižnici določenega gradiva /a domače branje zmanjka, v dislocirani enoti pa ga še imamo. V novem šolskem letu vas bo vsak mesec pričakala tudi nova nagradna knjižna uganka. Knjižnica Šmarca ima svoje prostore v isti stavbi kot vrtec in krajevna skupnost. Prostori in oprema so lepi in svetli. Letos smo v Šmarci uredili tudi študijski kotiček, kjer boste lahko prebrali kakšno knjigo ali se učili. V knjižnici Šmarca bomo prirejali urice pravljic za naše najmlajše, za kar je bilo v tem kraju vedno dovolj zanimanja. Tudi v Smarci so naši glavni uporabniki otroci, zato je dotok novega gradiva za njih največji, se pa najde dovolj leposlovja tudi za odrasle uporabnike. Vsak mesec vas bo pričakala nova nagradna knjižna uganka. Knjižnično ponudbo smo obogatili tudi z video-in avdioka-selami, nad čimer so bili naši obiskovalci precej navdušeni. Če ste iz Duplice ali iz Šmarce, nas obiščite in se pustite presenetiti! Na Duplici bo knjižnica odprta vsa ponedeljek od 17.30 do 19.00 in četrtek od 15.00 do 16.30, v Šmarci pa ob ponedeljkih od 15.00 do 16.30 in ob četrtkih od 17.30 do 19. ure. VOJKA POLJANŠEK Mladinska pihalna godba Fiinfseenland na našem Glavnem trgu OGREVANJE NA PLIN JE NAJCENEJŠE (in to kar za 30% v primerjavi z oljem!) • PRODAJA plinskih peči BUDERUS, HYDROTHERM, • JUNKERS, VAILANT, VIESSMANN • IZVEDBA na ključ od projekta do zagona • BREZPLAČNO SVETOVANJE • UGODNI KREDITI SONČNI KOLEKTORJI, TOPLOTNE ČRPALKE DRŽAVA POVRNE DO 108.000 SIT Rok za prijavo na razpis: 16. 11. Kon Tiki Šolar d.o.o. SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA Ljubljanska 21 /K (poslovna cona Duplica), tel.: 01/8310-380 Če iskreno priznam, sta mi že od mladosti pri srcu dve zvrsti glasbe: najprej prav gotovo zbori različnih zasedb in vrst, takoj zatem pa pihalne godbe. - ,S' pevskimi zbori sem se kot pevec amater in kot dirigent oz. pevo-vodja ukvarjal in spopadal dobrega pol stoletja. S pihalnimi godbami pa sem bil tako kot vsi v družini »Mlinarjevih« cepljen v rojstni hiši na Trgu svobode. V mislim imam očeta Poldeta, kije dobesedno vse življenje igral razne inštrumente pri številnih, tudi najimenitnejših pihalnih godbah na Slovenskem, kot vojak pa tudi v godbah takratne stare črno-žolte monarhije A vstrije. Nič nenavadnega torej, da se tudi sedaj kot »upokojeni« nekdanji amater in bolj ali manj znani poznavalec obeh glasbenih zvrsti, če mi le hitro usihajoče zdravje dopušča, rad udeležujem nastopov in koncertov, včasih pa celo napišem zapis o mojem doživljanju in spremljanju nastopov oz. koncertov. Že na poti, ko sem se iz. rojstne hiše približevat Glavnemu trgu, so me presenetili svečani in mogočni uvajalno-vadbeni akordi, ki so napovedovali prisotnost izurjenega zbora pihalcev. Nisem se zmotil. Na vzhodnem koncu, tik pred oboki nekdanjega Kamniškega doma, v katerem je v letih »črno-žolte« monarhije in predaprilske Jugoslavije deloval kamniški katoliški oder, v pritličju pa znamenita Vanosije-va kavarna, je bil že urejeno zbran in pravilno razporejen pihalni orkester, ki so mu po neki nenavadni, a originalni logiki nadeli ime »Ju-gendblasorchester Fiinfseenland«. Seznanjen s prijetno in zgovorno gospo Ulrike in njenim možem Wolfgangom Schulejem, ki sta spremljevalca občine Andechs, mi je bilo poimenovanje pojasnjeno in razloženo takole: Tridesetericu mladih godbenikov, pretežno najstnikov in celo otrok, ki so komaj preskočili prvo desetletje, domuje v Bavarski pokrajini, ki jo karakterizira pet jezer. Doma so iz petih manjših naselij okoli mesteca in občine Andechs, v kateri je tudi osrednja glasbena šola. Zavedajoč se potrebnosti glasbene šole pa tudi pomembnosti pihalnega orkestra, so se krajevne oblasti odločile, da najmanj enkrat mesečno na stroške teh skupnosti omogočajo skupno vadbo vseh teh najstnikov v okviru glasbene šole v Andechsu. Instrumentalna zasedba je klasična in vsaj v grobem ne odstopa od neke »normalne« zasedbe godbe. Povsem razumljivo je, da nekoliko večji instrumenti, kot so tube in tolkala, niso v rokah niti glasbenic deklet, niti nežnih najstnikov ali pa celo desetletnikov, pač pa mladeni-čev, starih približno četrt stoletja. Tudi zelo vešči in dinamični dirigent, ki kot profesionalni muzikus poučuje na glasbeni šoli mesteca Andechs, vsaj po moji oceni ni presegel treh decenijev. Lahko trdim, da je ta sestav res popolnoma mladinski ali pa celo »podmladinski«, če upoštevam povprečno starost, ki nedvomno ne presega 17, 16 ali celo manj let. Da je temu tako, me je poleg vadheniha akordov takoj prepričal neverjetno svež, igriv, mladinsko zveneč in pester zven, ki je edinstvena, enkratna in neopisljiva posebnost slehernega mladinskega ansambla, še zlasti tistega, ki ne igra zaradi obljubljenega tolarja, marke, šilinga ali pa dolarja, pač pa zaradi lastne volje, lastnega nagnjenja in prirojene potrebe, da bi z njemu zaupanim instrumentom iz.raz.il in izpovedal to, česar se z besedami ne da povedati, torej to, kar se latentno skriva v njegovi osebnosti, v njegovi notranjosti. To je enkratna, neponovljiva ter slehernemu mladinskemu ansamblu po naravi prirojena »čud«, ki se ne da niti ponoviti, niti privzgojiti, niti posnemati. Prav to je pri tem mladinskem orkestru najlepše od vsega lepega, kar mije bilo lako neposredno dano slišati in občudovati in ob čemer seveda popolnoma z.blede in izginejo vsa druga opažanja, tako tista, ki karakterizirajo njegove odlike, ki jih prav gotovo ne manjka in ki bi jih bil vesel tudi mnogo bolj izkušen pihalni orkester, kot tudi tista, za katere bi lahko zapisal, da še niso v dovoljni meri izbrušeni, kar je za ljubiteljski mladinski korpus, kije še vedno le v polnem formiranju, ki se zbira le enkrat mesečno ali pa občasno, ne te samo razumljivo, pač pa celo normalno pogojeno. To je torej prva posebnost tega bavarskega pihalnega orkestra in nekaj temu podobnega'smo doživljali tudi pri nas v Sloveniji v petdesetih letih, ko je pod vodstvom znamenitega policijskega dirigenta Stariča delovala policijska mladinska godba, sestavljena pretežno iz. Ljubljančanov. Program, ki so ga predstavili bolj skopo prisotnemu poslušalstvu, ni bil težak, niti kompliciran. Ijahko bi zatrdil, da sta ga mlada in dinamična dirigenta Jorg Seg-gelke in Thomas Schmidt znala načrtno izbrati tako, da je povsem ustrezal stopnji naraščajoče in razvijajoče se sposobnosti in kvalitete mladinskega sestava na eni, in želji po popularni blagozveneči glasbi za poslušalce na drugi strani. Nedvoumno je treba zatrditi, da je bila izvedba vseskozi ne le korektna, pač pa celo nadpovprečno bravurno zaigrana, kar je tista slaba stotina poslušalcev z. veseljem in navdušenostjo nagradila s prisrčnim odobravanjem. Z veseljem in zadovoljstvom lahko pohvalim zelo čiste akorde, kijih ni kvarilo nepotrebno izpihavanje pri klarinetih, kar je pogosto zelo moteče pri precejšnjem številu povprečnih pihalnih godb. Prav tako meje presenetila neprisiljenost naravnih prehodov iz. dinamičnih stopenj, kjer se da zaznati potrebno pozornost dirigenta, kije poleg mu-z.ikalnega vodje nedvomno tudi dober glasbeni pedagog. Naslednjo kvaliteto tega mladinskega orkestra sem lahko občudoval ob dokaj doslednem, in povsem naravnem igra nju v raznih jakostnih stopnjah, še posebno pa tudi v skoro nezaznavnih prehodih iz. najnižjih pp v p, mf, f ali pa celo v ff. Tudi v tem je vidna zelo odločna in dosledna vadba, kiji dirigent prav gotovo namenja nemalo vadbenega časa. V skoraj enournem koncertu se je ta mladinski korpus prikazal kot homogena in naravno napredujoča skupina mladih glasbenikov, pod vodstvom prav tako mladega, a izkušenega in navdušenega enlu-ziasta dirigenta. Ta prav gotovo razume in diha z vsemi mladimi godbeniki, a tudi nedvoumno presodi česa in v kolikšni meri se lahko loti, da hi med mladino, ki mu je zaupana, ohranil mladeniško zaupljivost in navdušenost ter nepokvarjeno veselje, torej tri, dandanes že redke kvalitete amaterskih ansamblov. Z obžalovanjem moram ugotoviti skromno prisotnost Kamniča-nov. Ti so bili v mojih mladih letih številčneje prisotni na nedeljskih promenadnih koncertih kamniške pihalne godbe. Po enajsti frančiškanski maši se je vedno zbrala okoli nekdaj stoječega vodnjaka ter pozorno spremljala dandanes le pokojne godbenike, ki so pod vodstvom impozantnega Jana Ul-mana, in kasneje legendo delavskega razreda, Franca Vidmarja -Cibra, vneto, bravurno in neposredno doživljajoče znali navduševati kamniško srenjo. Mlademu korpusu naj se nazadnje v imenu vseh poslušalcev kar najtopleje zahvalim za prijetno in osvežujočo uro glasbe, ki mi da tudi slutiti, da bomo kmalu znova lahko občudovali napredek mla- dinske pihalne godbe Fiinfseenland iz. prijateljskega mesteca Andechs. CENE M A TIČIČ rrm. TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, KAMNIK TEL.: 01/839-14-70, FAKS: 01/831-74-43 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Ja pljeva 2, tel.: 01/83-17-556 Četrtek. 26. oktobra, ob 20. uri Frančiškanski samostan Kamnik Odprtie razstave FRANČIŠKOVE PODOBE Upodobitve Frančiška Asiškega v slovenskih frančiškanskih cerkvah in samostanih. Razstavo bo odprl državni sekretar Silvester Gabršček. Po odprtju bo v dvorani samostana predavanje letošnjega Rožančevega nagrajenca dr. Edija Kovača. Razstava bo v prostorih samostana odprta do 13. novembra. Petek. 3. november, ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave DROGE? - NE, HVALA! Soorganizacija: Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec. Razstavo (odprta bo do konca novembra) bodo vsako sredo ob 20. uri spremljala strokovna predavanja o problematiki zasvojenosti. Petek. 10. november, ob 20. uri Šolski center R. Maistra, Kamnik Skupni koncert Mešani pevski zbor Svoboda, Mengeš, zborovodja Fernardo Mejias, Komorni zbor Limbar, zborovodkinja Elizabeta Kunavar, soorganizacija Mešani pevski zbor Odmev, Kamnik. Vstop s prostovoljnimi prispevki. Likovna šola vabimo osnovnošolce, da se udeležijo likovnih delavnic, ki potekajo pod vodstvom mentorice Mojce Koncilja. Delavnice potekajo v prostorih nad Galerijo M. Maleš (Glavni trg, Kamnik) in sicer vsak torek od 17.30 do 19. ure(1.-4. razred) ter petek od 17.15do 18.45(5.-8. razred). so KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 01/83-17-647, 83-17-662 GALERIJA MIHA MALEŠ Razstava Prešeren in Maleš - poet in slikar Odprto od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure Petek. 10. november, ob 19.30 v salonu gradu Zaprice Koncert kitarista Žarka Ignjatoviča Vstopnina: 600 SIT SO MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 01 /831-25-97 Predavanje - Dušan Košir Petek, 3.11., ob 17. uri; Predavanje o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Petek, 3. 11., ob 19. uri; Predavanje o noveli Zakona o pravnem postopku. Literarni večer - Lenča Ferenčak in Lado Jakša Torek, 7. 11., ob 19. uri; predstavitev pesniške zbirke YABOK. Pravljične ure v Matični knjižnici Kamnik Vsak ponedeljek ob 18. uri. Vstopnina: 400 SIT Igralne ure z BIBAMI za predšolske otroke od 3. leta daNe Vsako sredo od 10. do 11. ure - v dvorani knjižnice. Vodi Helena Sterle. Vstopnina: 400 SIT Pravljične ure v ŠMARCI Vsak drugi četrtek, ob 18. uri, v kulturnem domu Šmarca. Vodi: Mateja Zibelnik. Vstopnina: 400 SIT Ustvarjalne delavnice za otroke - VILA ČIRA ČARA Vsako sredo od 17. do 19. ure, v dvorani knjižnice ALI BI SKUPAJ USTVARJALI DOBROTE VILE ČIRA ČARA? Če ste stari od 6 do 14 let, pridite in se vsako SREDO tri ure zabavajte! Za vse skupaj plačate 6.000 SIT na mesec in vse čarovnije so vaše. Vodi Rosana Klein- dienst Premk. SO BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, Kamnik, tel.: 01/831-20-62, 041/545-580 Hiša s črno kuhinjo je na ogled v soboto in nedeljo od 15. do 18. ure. Za večje skupine je možen ogled ob predhodni najavi. Na ogled je razstava fotografij STARE KRITINE NA SLOVENSKEM. Nedelia. 5. november, ob 14. do 18. uri Gospa JOŽI KOŠAK iz Domžal bo prikazovala izdelovanje slamnikov in cekarjev. SO MLADINSKI CENTER KAMNIK Glavni trg 23, Kamnik, tet,: 01/831-54-77,041/957-609 JESENSKE POČITNICE FOTO DELAVNICA za osnovnošolce in dijake Ponedeljek, 30. 10.; četrtek, 2. 11. in petek, 3. 11. od 11. do 12. ure v Maleševi Galeriji. Cena: 400 SIT dnevno, obvezne prijave na telefon MC. FJINES Za osnovnošolce in dijake Ponedeljek, 30. 10.; četrtek, 2. 11.;petek,3. 11. in sobota, 4. 11.od9.do11. ure v Fitnes centru VITA FIT. Cena: 300 SIT dnevno. SO OSTALE PRIREDITVE ŠOLSKI CENTER RUDOLF MAISTER KAMNIK Novi trg 41/a, Kamnik Petek. 27. oktobra, ob 15. uri Avla Srednješolskega centra Rudolfa Maistra Gostovanje nemške otroške in mladinske gledališke skupine Theater 62 Bremen + junior Predstava »Die Bremer Stadtmusikanten« (Bremenski mestni godci) Vor - und Mitspieltheater Režija in priredba Michael A. WENZ (po Grimmovi pravljici). Vstopnine ni. BIL JE SREČEN DUHOVNIK Župniku in dekanu Nikolaju Pavlicu v spomin Francoski pregovor pravi: »Le roi est mort, vivc le roi!« (Kralj je mrtev, naj živi kralj!) Novi kralj namreč, starega pa lahko pozabimo. Ta pregovor nikakor ne velja z.u komendskega župnika in dekana dekanije Kamnik Nikolaja Pavlica. Neskončno je namreč sledov, ki bodo spominjali nanj in na njegovo petindvajsetletno duhovniško delo v kamniški dekaniji, predvsem pa v komendski župniji. Prvi dokaz, kako so imeli ljudje prav posebej cenil tudi dekan Pavlic. Govornik se je dekanu Nikolaju predvsem zahvalil za prijateljske vezi, s katerimi je znal na dekanijskih konferencah, romarskih srečanjih in kulturnih prireditvah povezovali svoje stanovske tovariše v ubrano duhovniško skupnost. Dekan Nikolaj Pavlic (v ospredju) pri blagoslovitvi obnovljene župnijske cerkve sv. Ane v Tunjicah nad Kamnikom 25. oktobra 1997. Župnika Nikolaja {prijatelji in siti novski kolegi so ga klicali Niko) radi, je bila množica kropivcev, ki so se od 28. septembra zvečer, ko je umrl, do njegovega pogreba, 30, septembra popoldne, zvrstili ob krsti v župnijski cerkvi sv. Petra v Komendi. Drugo potrdilo je okrog pel ti sočpogrebcev, ki so ga pospremili na zadnjo zemeljsko pot V grobni co v Kapeli Matere božje m vsi lis ti, ki še vedno prihajajo na njegov grob. saj kur ne morejo verjeli, da g. Nikolaja Pavlica ni več med njimi. Med kropivci in pogrebci so bi U tudi številni Župljani iz župnij V kamniški dekaniji, kjer je bil dekan Nikolaj Pavlic dobro znana, spoštovana, predvsem pa priljubljena osebnost. T6 so pokazale Številne slovesnosti in srečanja, ki jih je v tej dekaniji vodil. Če ne bi bil takšen, ga ne bi sobratje duhovniki dvakrat izvolili za prodekana (1975-1985) in kar trikrat za dekana (1985-2000). V kamniški dekaniji je bil v letih od 1975-1985 tudi referent za katehezo. V imenu duhovnikov kamniške dekanije se je od njega pri pogrebu poslovil nekdanji mekinjski župnik Anton Gosar, znan po svoji po-duhovljenosli, pa tudi lepih umetniških talentih. Oboje je pri njem Podobne vezi, le da na ravni kamniške občine, v katero je do svoje »osamosvojitve« še nedavno spadala komendska občina (žu/mi-ja Komenda še vedno pripada kamniški dekaniji), je v pogrebnem nagovoru omenil kamniški župan Anion Tone Smolnikar. Tretji in obenem najbolj prepričljiv tlaku;: priljubljenosti žnpni ka iu dekana Nikolaja meti ljudmi so vsi listi komendski in drugi župljani ter občani, ki so trkali na vrniti komendskega iupnišča in bili tolikokrat deležni njegove prijazne in opogumljajoče besede ter nasveta, pogosto pa tudi izmenjave mnenj ali čislo osebnega pogovora. Vsem tem bO mogoče se ntijliitje. saj SO izgubili duhovnika, prijatelja, modrega svetovalca, lolažnika, ki jim je bil vedno na voljo za pogovor, posvet, nasvet, pa ludi sproš-čujoč prijateljski klepet. Za ljudi sije vedno vzel čas, čeprav je kakšna druga stvar morala počakati. Dobro se je zavedal, da je prišel v komendsko župnijo in v kamniško tlekanijo v prvi vrsti kot duhovnik. In prav gotovo je bil duhovnik z. vsem srcem in vso dušo. »Bil je srečen duhovnik,« ve povedati sestra Francka, in res je bilo takt). Bil pa je ludi duhovnik »na mestu«, kot se temu reče. Red-koktlaj ga nisi našel doma, pa še Oh srebrni maši 5. novembra 1995 je dekan Nikolaj Pavlic prejel številne čestitke, zahvale in pozornosti. Komendski župljani so mu podarili tudi nov mašni plašč. Poleg 25 let mašništvaje v tem letu dopolnil 50 let, 20 let duhovništva v Komendi in 10 let dekanovanja. takrat je hitel po tolikih opravkih, predvsem v zvezi z obnovitvenimi deli na župnijskih stavbah. Vzor mu je bil nekdanji komendski dušni pastir Peter Pavel Glavar (1721-1784). Njemu je dal leta 1996 ob 275. obletnici rojstva postaviti bronasti doprsni kip na cerkvenem trgu v Komendi (ki/tar Mir-sad Begič), si prizadeval z.a simpozij o njem (leta 1998 v Sloveniku v Rimu) in za vrnitev Glavarjevih p o s m r t n i h ostankov z. Lan-šprež.a na Dolenjskem v Komendo. Tega ni dočakal, zato pa sam počiva v grobnici v na novo postavljeni Kapeli Matere Božje tik ob župnijski cerkvi, za katero je sam dal zamisel. V grobu, kakršnega sije zares zaslužil, koje toliko naredil za obnovo in vzdrževanje cerkva in tirugih cerkvenih stavb ter kapel in znamenj v komendski župniji. Počiva lik ob cerkvi sv. Petra, da bo tako še naprej z molitvijo in s svoju tiho navzočnostjo bedel nad svojimi župljani, za katere je ves izgoreval in nazadnje, mnogo prezgodaj, v 55. letu starosti ter po petindvajsetih letih duhovniške službe v Komendi (duhovnik je bil malo več kol trideset let) izgorel. /upnik Nikolaj seje zelo veselil svojega zadnjega velikega dela populile obnove zvonika in zunanjosti župnijske cerkve v Komendi ter k njej prižidane Kapele Matere Huje. Veselil pa seje lutli vsega drugega, kur mu je uspevala v ko inendski župniji: velikega številu skavtov, več mladinskih veroučnih skupin, kakovostnega Mešanega cerkvenega pevskega zbora Peter Pavel Glavar Komenda ... Posebno pastoralno ljubezen je posvečal bolnim, ostarelim in umirajočim. Obiskoval jih je na domovih in jim delil zakramente. Bilje zelo skromen. Tega se je naučil že doma. Rodil se je 5. decembra 1945 materi Frančiški in očetu Francu v kmečki družini Ko-roščevih v Veliki Lasni v župniji Vranja Peč kot najmlajši od sedmih sinov in hčera. »Naše njive so morale dvakrat roditi,« izjavlja sestra Francka. Dvakrat, da so lahko nahranile toliko lačnih usl. Kruha niso nikoli stradali, zanj pa je bilo treba trdo delati. Ob delu niso pozabljali na molitev. In radi so se imeli. Tudi pozneje so bratje in sestre ob praznikih radi prihajali domov. Tudi Nikolaj. Tja, kjer so pognali svoje korenine in odnesli v svet največ vredno doto: očetovo in materina ljubezen in vz.guju. prekaljeno in preizkušeno pri delu v trdem hribovitem svetu. V takšnem okolju je v mladem Niku dozorela odločitev: postal bom duhovnik. Tako se je ud/učil tudi zaradi zgleda svojega župnika Janeza Gerčarja st., katerega je, ko je prihajal ministrira! v župnijsko cerkev, našel samega pred Bogom, vsega potopljenega v molitev. Ta odločitev se je utrjevala v malem semenišču v daljnem Pazinu v Istri, kjer slovenskim fantom ni bilo lahko med fanti z vseh vetrov tedanje Jugoslavije, vendar so številni, kol Niku. vztrajali na začrtani poti. Teologijo je študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani, v mašnika pa bil posvečen 26. junija 1970. Nato šije eno leto kot semeniški duhovnik nabiral pastoralne, prav posebej pa katehetske izkušnje, ob izjemnem katehetu Jožetu Bertuniijii v Kosezah v Ljubljani ter štiri leta na Jesenicah ob tedanjem župniku Zdravku Hajnriharju. Oba župniku sla ga ohranila v najlepšem spominu. Z Jesenic ga je duhovniška pot vodila v Komendo, kjer je prevzel Župnijo za velikim župnikom Viklo-rijanom Demšarjem. Težko bi ga primerjali z njim, saj sta bila oba velika dušna pastirja, obenem pa tako različna med seboj, vendar boljšega »duhovniškega zaporedja« v drugi polovici dvajsetega stoletja v Komendi skoraj ne bi mogli najti. Oba iupnika bodo komendski in drugi Župljani ohranili v hvaležnem spominu. Za pokojnega g. Nikolaja mirno lahko rečemo, da njegov čas šele prihaja. Čas, ko se velikih ljudi še posebej zavemo po njihovi smrti in jih šele takrat začenjamo prav ceniti. Mogoče pa nam ga je Bog ali, če hočete. Usoda, ravno zato vzel. Vzel na vrhuncu življenjskih in duhovniških moči. Vzel iz posebne ljubezni do njega. Da bi njegova zvezda šele začela vzhajati, njegov lik šele dodobra zasijal. In pa predvsem, da bi nadaljevali njegovo tlelo v Komendi ter kamniški dekaniji. Tega si župnik in dekan Nikolaj Pavlic prav gotovo posebej žrli. -Konstruktivno naprej.'« je rad poudarjal, kadar je bilo najtežje. Da, res, konstruktivno naprej! In pa skupaj, kajti »samotni jezdeci se kmalu utrudijo«. Vitez Nikolaj se tudi po dolgi ježi med telovsko procesijo na konjih po komendski Župniji in z. monstranco v desnici ni kuj dosti utrudil. Rad je imel to procesijo in ohranjanje pristnih starih izročil. Župnik in dekan Nikolaj Pavlic je bil res pravi malteški vitez. Ne le po naslovu »magistralni kaplan SMVR«, marveč tudi po mogočni postavi in človeškem dostojanstvu. Bil pa je to tudi po srcu, saj mu je bilo tuje VŠako zunanje nuslupušl vu, domača pa notranja plemenitost in omikanost duha. Zato su mu v redu lutli zaupali tluliuvnti vodenje članov in članic Slovenske malteške bolniške pomoči (SMBP). Ker mu je bil posebej blizu mali. udu preizkušam, na duši in telesu trpeči človek. Mogoče mu je bili/ ludi z.iilo prihranjena trpljenje ob koncu živi jenja, saj ga je Bog tako rekoč v hipu vzel k sebi. Svojega ponižnega služabnika, ki mu je laku zvesto služil. Da bi jih bilu takšnih še več! JOŽE PAVLIC Na obisku pri 96-letni Jožefi Paglavec Pričakala nas je s še toplimi domačimi piškoti Že kar nekaj Časa smo odlagali obisk pri eni najstarejših krajank Mekinj, Jožefi Paglavec, ki stanuje v svoji hišici na Cankarjevi 16. Obljubo smo izpolnili 13. oktobra. Ještfa Paglavec kljub 96. letom vse postori sama, predvsem rada kuha in peče. Ob našem prihodu je ravno stresla slastne piškote iz pekača. Kar hitro nas je povabila v kuhinjo. Prijetno je zadišalo, saj je pekla okusne domače piškote. Gospa Jožefa je bila rojena 15. decembra 1904 v vasici Vinkov vrh v bližini Dvora pri Žužemberku v kmečki družini. Pri starših je živela do 15. leta, nato se je za sedem let zaposlila. Veselje do kuharske umetnosti jo je pripeljalo v Šmihel pri Novem mestu, kjer je obiskovala kuharski tečaj. Leta 1927 je prišla v Kamnik k znancem in od tedaj živi v sedanji hišici. Svoje življenje je posvetila starejšim znancem, za njih je skrbela in jim lajšala starostne težave. Leta 1946 se je poročila s Francetom Paglavcem, bil je šofer na rešilni postaji v Kamniku. Že po dobrih devetih letih zakonskega življenja je ovdovela. Svoj čas je namenjala gospodinjstvu, predvsem pa skrbni obdelavi vrta, ki je tudi danes kljub jesenskemu času Se vedno čudovito urejen. Cez slaba dva meseca bo dopolnila 96 častitljivih let, pa kljub temu vse sama postori, kuha, pere, pospravlja, nabavlja v trgovini Včasih ji pri tem pomagajo znanci in sosedje, za kar jim je hvaležna. Dobro se počuti v Mekinjah. Se nekaj let nazaj smo jo redno srečevali v Kamniku na motorju ali kolesu. Danes ju ne uporablja več Leta so le leta, pravi, nisem več tako spretna. Rada se spominja preteklih let. Veselile so jo narodne noše, sodelovala je na vseh prireditvah, tudi v poznih letih. Skrbno hrani obleke in vezenine. Se vedno se rada obleče v opravo noše. V mladih letih je rada kuhala specialitetc najbolj zahtevnim gostom. V širši okolici je bila poznana kol odlična kuharica. V stari Jugoslaviji je dobrote kuhala ludi višjim oficirjem in generalom pa tudi drugim petič-nežem, ki so znali ceniti njene kuharske mojstrovine. Kako doseči tako starost in pri tem ne izgubiti volje, smo jo povprašali. Brez omahovanja je odgovorila: »Moli in delaj. IX-lo daje veselje do življenja, nisem bogata, a sem z vsem zadovoljna. Za stare ljudi je pri nas kar dobro poskrbljeno, socialne razlike pa so znatno prevelike. Revež ni tisti, ki ima malo, je skromen in s tem zadovoljen, revež je listi, ki samo grabi in hlasta, a nima nikoli dovolj.« < iospa Jožefa vsak dan redno spremlja dogodke, gleda televizijo in bere časopise, še vedno brez očal. Povedala nam je, da so jo pred kratkim obiskale članice društva upokojencev Karrmik. Takih in podobnih obiskov je vesela. Pogovora kar nismo mogli končati. Vmes je razdrla še marsikatero šalo, saj je polna humorja in vitalnosti. Prepričana je v svojo 100-letnico in mi ji verjamemo, da bo tako. Topel stisk rok in njeno spremstvo vse do vrtnih vrat kaže na dob-rodošlost našega obiska. STANK SIMŠIČ Ob 55-letnici ustanovitve Zveze društev vojnih invalidov Slovenije Tri desetletja aktivnega dela Ivanke Jevšnik v humanitarnih društvih Slovesnosti ob 55-letnici ustanovitve Zveze društev vojnih invalidov, ki sta jo v soboto, 7. oktobra, v dvorani Gorenjskega sejma v' Kranju pripravila ZDVIS in Mestna občina Kranj, se je udeležilo nekaj manj kot dva tisoč članov društev in njihovih svojcev, med njimi tudi lepo število članov medobčinskega društva Domžale-Kamnik. Po državni himni kvinteta France Prešeren iz. Žirovnice so vojnim invalidom, vsem prizadevnim članom ZDVIS in krajevnih društev namenili vzpodbudne besede predsednik društev vojnih invalidov Gorenjske Ivan Košir, podžupan mestne občine Kranj mag. Štefan Ka-dojič, predsednik države Milan Klican v slavnostnem pismu, poslanec in predsednik komisije za vprašanja invalidov v državnem zboru dr. Jože Možgon, državni sekretar v Ministrstvu z.a delo, družino in socialne zadeve -področje vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev nasilja Alojzij Tur k ter Tone Poljšak, podpredsednik Go ZZB NOB RS in član sveta svetovne federacije veteranov. Govorniki, med njimi tudi predsednik Zveze društev voj- Na slovesnosti oh 55-letnici ustanovitve Zveze društev invalidov Slovenije je Ivan Pivk, predsednik ZDVIS, izročil Ivanki Jevšnik republiško priznanje za zasluge in aktivno delo pri organiziranju, izvajanju humanitarnega in socialnega programa ter varstva pravic vojnih invalidov. nih invalidov Slovenije Ivan Pivk, so poudarili, da poskuša sedanja družba najti prave poti za reševanje vprašanja in položaja vojnih invalidov kot polnopravnih članov slovenske družbe. Izrazili so nadaljnjo podporo uspešnemu delovanju društva, ki predstavlja obliko medsebojnega povezovanja in delovanja vojnih invalidov na humanitarnem in socialnem področju. Jubilejno slovesnost vojnih invalidov so s kulturnim programom obogatili Kvintet France Prešeren, citrarki Tanja in Katja Kokalj, harmonikar Matjaž. Kokalj, Baldo Bizjak, z umetniško besedo pa dramski igralec Jože Logar in Tevž Logar. Ob društvenem jubileju je predsednik Ivan Pivk podelil priznanja najzaslužnejšim članom krajevnih društev: Med prejemniki republiških priznanj sta tudi člana društva vojnih invalidov Domžale-Kamnik Ivanka Jevšnik iz Kamnika in Ivan Vesel iz (ešnjic pri Moravčah. Ivanko Jevšnik po njenem prizadevnem delu prav gotovo poznajo mnogi, saj se vključuje v delo humanitarnih društev že tri desetletja Bila je prva tajnica medobčinskega društva invalidov domžalsko-kamniškega področja, za kar je prejela tudi priznanje ob letošnji 25-let-nici kamniškega društva invalidov. Od leta 1991 je tajnica krajevnega združenja Zveze borcev Kamnik in od leta 1998 tajnica društva vojnih invalidov Doni žale - pododbor Kamnik, ki ima sedež v prostorih občine. Želimo, da ji bo podeljeno priznanje vzpodbuda za nadaljnje prizadevno delo. ki zahteva tudi veliko posluha in tenkočunosti do sočloveka. SAŠA MK.|A(' FR T V~17 ""~*\""J) / MARJANCA JUH KA/AAMIICf TtlNJISKA 2/B telefon: 83 17 422 Da boste tudi v jesenskih dneh urejeni in se dobro počutili, nas obiščite vsak dan od 7h do 20h, .^s1 ob sobotah do 1 lh po naročilu. Za izbran termin se lahko naročite tudi po telefonu. W v Svetilniku, Ljubljanska 3/d, Kamnik, tel: 839 7153 Z OBSEŽNO PONUDBO IN NOVIM FOTOGRAFSKIM STUDIOM ?a fotografiranje porok, rojstnit dni, ?a dokumente.. . Odprto: pon.-petek?50-^00 sobota z50^00 Nagrajeno likovno delo Bogdana Potnika «4 MANJE ŽIVINE I PROIZVODNJA KAMNIŠKIH Prišel je čas kolin, ne odlašajte z obiskom naše prodajalne na Usnjarski 1 ! Prijazni prodajalci vam bodo ponudili vedno sveže meso, drobovino, krvavice, pečenice in druge okusne kamniške mesnine . Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure Nogomet na Korošici kljub slabemu vremenu Kljub dežju in poplavljenemu igrišču sc je v nedeljo, 1. oktobra, nadaljevala tradicija igranja nogometa na najvišji ravni. Ob sicer skromni udeležbi osmih vztrajnežev je bila na najviSr jem slovenskem Stadionu odigrana simbolična nogometna tekma, ki pa je med udeleženci vzbudila veliko dobre volje in smeha, saj včasih niso vedeli, ali igrajo vaterpolo ali nogomet. BOJČ V e zeije so izpolnjene AdriaKer. Novi salon kopalniške opreme. Mengeš. Gorenjska cesta 22. t: 01 729 10 40 EJ2D2H Da ima mesto Piran pečat umetnikom prijaznega mesta, je prav gotovo dokazala velika slikarska prireditev - 35. mednarodni slikarski ex-tempore v začetku septembra, ko je platna poslikavalo kar 384 umetnikov iz desetih držav, med njimi tudi kamniška slikarja Bogdan Potnik in Andrej Schlegl. Slike, ki so nastajale predvsem na prostem so razstavili po piranskih ulicah, najboljših 110 pa v štirih piranskih galerijah in med njimi so obiskovalci lahko občudovali tudi stvaritvi obeh kamniških slikarjev. Najboljšim umetnikom so podelili tudi nagrade in med prejemniki je tudi Bogdan Potnik, ki je za svoje likovno delo z naslovom fz.ola prejel častno priznanje 35. mednarodnega slikarskega ex-tempora in hotelsko nagrado. Prejeto priznanje in nagrada pomenila Bogdanu Potniku priznanje za uspešno in vztrajno umetniško delo, še posebej ob dejstvu, da je bila letošnje leto udeležba ene največjih tovrstnih slikarskih prireditev res izjemna inje bila resnično kar pravi slikarski praznik. Ob zaključku redakcije pa smo še izvedeli, da je na razstavi članov društva likovnih samorastnikov Ljubljana, kije v teh dneh na ogled v črnuški galeriji, Bogdan Potnik prejel še eno priznanje. Tokrat za portret skladatelja Viktorja Mihelčiča - kiparski izdelek iz pa-tiniranega gipsa - relief. Čestitamo! SAŠA MEJAČ VARSTVO Ljubljanska c. 31, TPC Duplica / A Tel.: 01 -831-0-890 V Faks: 01 -831-0-895 -/ GSM: 041 -722-991; 041 717-959 Podjetje Varstvo d.o.o. le specializirano za: opravljanje nalog odgovornih oseb za promet z nevarnimi kemikalijami izdelavo Izjav o VARNOSTI z oceno tveganja *** izvajanje pregledov in meritev, potrebnih na tehničnih pregledih objektov in poslovnih prostorov (elektro-meritve, mikroklima, osvetlitev, stroji, gasilski servis) usposabljanje zaposlenih na omenjenih področjih -tečaji in preizkusi znanja izdelava strokovnih listin - študije, elaborati, pravilniki OBIŠČITE NAS V NOVIH POSLOVNIH PROSTORIH NA LJUBLJANSKI C. 31 - POSLOVNA CONA DUPLICA I 1 i Ko veš, kam greš. Na zalogi vsi modeli, od novoga A2 do A8, allroad, multitronic ... Posebna ponudba promocijskih vozil. Samo pri nas vam kupljeno novo vozilo dostavimo tudi na dom! Informacije ubljanika c. 1 - Domžal« - Tel. 01 72 16185 F O.D VAEJCOJf/OVJ-K OA^TEJO OKOLJU PRIJAZNE TERME (nadaljevanje s 1. strani) Zaradi dobrih rezultatov so raziskovanje nadaljevali leta 1987 ob potoku Snovišca Na območju Vaseno in Snovik je bilo tako do leta 1994 izvedenih petnajst raziskovalnih vrtin pod vodstvom krajevne skupnosti Srednja vas in Občine Kamnik. Ker se napovedani rezullati v globini 980 inet- nju kožnih bolezni, želodčnih težav in po poškodbah, kar potrjujejo Številni obiskovalci. Šest let priprav projekta najbližjih gorenjskih toplic Od prve predstavitve projekt- ne zamisli in poskusnega bazena v še neokrnjeni dolini z občutljivimi ekosistemi je minilo šest let, saj so načrtovalci že z idejnimi zamislimi zelo skrbno posegali v dragocen prostor. V okviru projekta CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnova vasi) so v Snoviku celovito pristopili k snovanju bodočih term, upo- Oa so nastajajoče Terme v Snoviku izrednega pomena za vaščane, celotno Tuhinjsko dolino in kamniško občino, potrjuje množica zbranih ob položitvi temeljnega kamna S.oktohra letos, med njimi: v prvi vrsti z desne direktor družbe Terme Snovik Ivan Hribar, minister Janko Razgoršek, direktor občinske uprave Ivan Pristovnik, župan Tone Smolnikar, minister Ciril Smrkolj in lastnik zemljišča, na katerem bodo zrasle terme, Srečo Urankar. rov niso uresničili, danes koristijo vodo iz vrlin, ki sta bili pod vodstvom Zarje Kovis izvedeni pozneje v vasi Potok in od tam je voda do lokacije Term speljana po cevovodu v dolžini enega kilometra. Strokovnjaki iz Raziskovalnega centra Rogaška Slatina, ki so opravili fizikalno-kcmične analize vode, so ugotovili, da je voda izredno čista in visoko kvalitetna, brez primesi, bogata z magnezijem in kalcijem. Ima blagodejne balneološke značilnosti, primerna je za pitje, kopanje, plavanje, masažo in terapijo. Njena temperatura je na vrtini 30,6 stopinj Celzija, pretok pa je 14 litrov v sekundi. Dosedanje ugoto- Prijazni domačini in Aktiv kmečkih žena Tuhinjske doline so ob Kašči vit ve in izkušnje kažejo, da ima gost„ijubno postregli domače dobrote, sveže hrustljave flancate kar iz voda izredne učinke pri zdravlje- jebasa. \ \.\\ d u,«J < (Mi \ VI esliil log 55 Hitio t Jitbljiiim iir"J2 05 514, m 2S t I ll.S GSM OI1/6I0.VM va.nl" k2.net števali so predloge in želje krajanov ter primernost lokacije, ki ima dobre možnosti za uspeh tudi zaradi bližine Ljubljane, Kranja, Domžal, Kamnika. V tem času je vas Snovik pridobila tudi na področju komunalne infrastrukture, saj so regulirali potok Snovišek, uredili javno razsvetljavo in zgradili vaško znamenje. Izdelana so bila izhodišča za ureditev vasi in obdelane podjetniške zamisli krajanov kot dopolnilna dejavnost term. Poskusni bazen, ki deluje v poletnih mesecih, je v šestih letih sprejel preko 70.000 kopalcev z vseh koncev. Slovenije, pa ludi onstran meje. Celo takšnih, ki si z vodo napolnijo posode, je veliko. Zadnja leta so opravljali tudi potrebne meritve in kemične, bakteriološke in fizikalne analize vode, ki so potrdile upravičenost projektne zamisli. Ivan Hribar, direktor družbe Terme Snovik d. o. o., ki je vseskozi verjel v projekt term in vanj vložil ogromno energije, ob položitvi temeljnega kamna za pričetek gradnje prve faze Term v četrtek, 5. oktobra, ni skrival zadovoljstva. Povedal je, da so vsa ta leta delali načrtno korak za koi akom, da bi zagotovili čim manj rizične pogoje za realizacijo projekta, saj so upoštevali ekonomsko upravičenost, ekološko sprejemljivost in zagotovitev pogojev za dopolnilno dejavnost krajanov. Projekt term je zastav- stoječih družbenikov, vstopom novih družbenikov, kreditnimi sredstvi ter s finančno podporo Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru izvedbenega projekta CRPOV, ki je iz tega naslova tov in nazadnje še izgradnja južnega paviljonskega spalnega dela. Da so domačini neločljivo povezani s temi lepimi kraji, z vodo, bazenom, nenehnim iskanjem novih možnosti in z nastajajočim projektom term, je ob slovesni Pesmi Mešanega pevskega zbora Mavrica Srednja vas pod vodstvom Jane Verbič so poleg melodij stranjskih godbenikov v prelepem okolju Tuhinjske doline še lepše zvenele. del sredstev za projekta Terme že namenil uresničitev Snovik. V drugi del naložbe, ki naj bi jo pričeli takoj po prvi, sodi izgradnja prometne in energetske infrastrukture, izgradnja zdraviliškega in rekreacijskega objekta term, vključno z bazeni in zdraviliškim paviljonom. V drugi etapi se bodo lotili izgradnje upravnega, gostinskega in spalnega dela term, teniškega parka, paviljona in sprehajalnih poti. V tretji etapi sledi izgradnja severnega paviljona spalnega dela ter naselje štirih apartmajskih objek- Program slovesnosti, ki ga je povezovala domačinka Manja Žebaljec, so s prisrčnim nastopom obogatili otroci OŠ Šmartno v Tuhinju - Špela Mali, Nina l/ijmiš, Nejc Pramenko in Jure Hribar, ki so misli o vodi in življenju na vasi predstavili tudi v tuhinjskem dialektu, ki počasi, a vztrajno izginja. položitvi temeljnega kamna poudaril tudi predsednik KS Srednja vas Bojan Tičar. Krajevna skupnost že od vseh začetkov sodeluje in po svojih močeh pomaga pri projektu Terme Snovik, zato se je ob tej priložnosti g. Ti-čar zahvalil neutrudnim vašča-nom Potoka in Snovika. Občini Kamnik in projektu CRPOV, ki je pripomogel k razvoju vasi in doline. Kamniški župan Ione Smolnikarje v slavnostnem govoru poudaril pomembnost Term Snovik kot nove, svetle možnosti turističnega razvoja občine in izrazil upanje, da bo začetek gradnje vzpodbudil nove investitorje, da se bodo upali lotiti nadaljnjih potez. Termalnemu in rekreacijskemu središču v popotnico sta vzpodbudne besede namenila tudi minister /,a malo gospoda i sivo in turizem Janko Razgoršek in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. Terme Snovik, ki naj bi bile okolju prijazne in namenjene zdravljenju bolezni sodobnega časa, predvsem sprostitvi, predstavljajo prvo stopničko na poti razvoja Tuhinjske doline, saj bodo omogočile tudi nova delovna mesta, v začetku petnajst, ob končni realizaciji projekta pa približno 150 delovnih mest, dopolnilno dejavnost na kmetijah in razvoj novih storitvenih dejavnosti za obogatitev turizma. S tem pa se bo življenje v prijetni vasici Snovik in okolici prav gotovo moćno spremenilo ... Tekst in fotografije: SAŠA MEJAČ Ijen zelo obširno, razdeljen je na več faz, ki predstavljajo zakju-čene celote in tako omogočajo faznost izgradnje. 5. oktober 2000 je bil dan, ko se je simbolično pričela izgradnja prve faze, katere predračunska vrednost znaša 580 milijonov tolarjev. Zagotovljena je polovica sredstev, investicijski program pa predvideva financiranje investicije z dokapitalizacijo ob- Zima je pred Vrati; ne čakajte zopet v vrsti za zamenjavo pnevmatik Izkoristite ugoden "gotovinski 10% popust za blago iz zaloge do 1. novembra 2000 O IZ zaloge do 1. novembra 2000 SAX01.0, 3 vnta kovinska barva, zračna blazina 1.291.000 SIT BERLINGO Z DVOJNIMI DRSNIMI VRATI do 120.000 SIT POPUSTA! do 500.000 SIT POPUSTA!!! Na zalogi tudi rsi modeli VOZIL IZ TOVORNEGA PRMRAMA -do 300.000 SIT POPI STA! CITROEN ŠTEFE SERVIS IN PRODAJA VOZIL, AVT0KLEPARSTV0, AVT0UČARSTV0 Janko Florijan Štefe Trzin, Ljubljanska 17 tel.: 01/724 82 34, 721 03 48, faks: 01/724 82 35 Vabimo vas, da nas obiščete in se prepričate o naši ponudbi! zimske pnevmatike: že od 3.631 sit dalje* -jeklena originalna platišča: že od 4.754 sit dalje* - kvalitetni okrasni pokrovi platišč (4 kos): 5.948 sit* - kvalitetne snežne verige: že od 7.586 sit dalje* in ostala avto oprema za ZIMO (mini lopate, aditivi, gumijaste preproge, itd.) DEJAVNOSTI: - bencinski servis - avtopralnica - bar Pri Koširju - prodaja kurilnega olja DISTRIBUCIJA: - Droginih izdelkov - zmrznjenega ^^^^^^ *(* 1 n OMVISTRABENZ ■ ■ ■........1 ■ ■■ ..........-wm^^^^^ pr KURILNO OLJE PO UGODNIH CENAH Možnost obročnega odplačevanja AVTOPRALNICA (tudi pranje podvozja) programa trgovina, gostinstvo, storitve. Godič 80.1242 Stahovica BENCINSKI SERVIS TEL.: 83-11 544 83 11-609 | DUNLOP, MICHELIN, GOODYEAR, YOKOHAMA, UNIROYAL, TOYO, SEMPERIT NOKIAN, KLEBER, GAMIX - obnovljene, MATADOR, SAVA vse podatke o pnevmatikah DUNLOP Hi cene si latiko ogledale na inlemctu pneumatic CENTER »01 83 12 878 www.sitar-pneumatic.si Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Po volilnem golažu k dejanjem ... Slura povest je že, da za naše javne stavbe, hiše in komunalne naprave še nekako na-praskamo denar, zlepa pa ga ne najdemo več, ko jih je treba vzdrževati in popravljati. Tak značilen primer, čeprav že precej star, kot je stara prenova malograjskega hriba, je zadnjič pod malograjskimi lipami povedal blejski mojster za stare gradove. Dolgo je opozarjal odgovorne ljudi, da je nujno potrebno zavarovati in utrditi obzidje stružnega stolpa. Toda nobena beseda ni zalegla. Ko pa se je začelo valiti kamenje z vogala stolpa na strehe pod Malim gradom, pa je kar ponoči pritekla neka šefinja z denarjem in lepo prosila mojstra, naj zadevo takoj uredi. Pa nam ni treba iska- ti takih zgledov le na grajskih ruševinah. Tudi na tako imenot vanih modernih zgradbah jih lahko najdemo. Le malo podrobneje je treba pogledati okoli sebe ... Pred občinskimi volitvami leta 1994 je bilo pod toplar-jem v Snoviku veliko govorjenja in obljub, ko so takratni ob-činarji odpirali tako imenovani pilotni bazen, da se bo gradnja toplic, najprej pa pokritega bazena, kaj kmalu začela. Samo vodo je treba še preizkusiti. Od takrat je preteklo že šest let, vendar se zdravja željni obiskovalci še vedno kopajo pod milim nebom, odvisni od vremena, ki je bilo letos še posebej muhasto. \Jo, tokrat pravijo Tuhinjci, pa L t bo šlo zares, saj je nekaj dni pred državnimi volitvami temeljni kamen položil sam minister za turizem in naš župan, tokrat kot poslanski kandidat. Zdaj se pa res nekaj mora zgoditi, seveda, če bo tudi država primaknila kakšen delež, k nekaj sto milijonski investiciji. Upajmo pa, da so Tuhinjci že poskrbeli tudi za goste, ki naj bi se že čez eno leto pripeljali v Snovik na kopanje v pokritem bazenu. Upajmo, da bo odprtje vsaj čez. dve leti, ko bodo občinske volitve ... JT3 eremo, da je lukoviška vodi-MJ teljica pogajalske skupine, ki je nedavno zaprla lokalno cesto v tamkajšnji kamnolom, od župana Živka zahtevala, naj ji »zrih-ta« odškodnino vsaj v višini stroškov za polurno dnevno čiščenje balkona, kar pomeni 15 ur na mesec. Če bo župana uspela prepričati, da kljub modernim sesalcem porabi za odstra-njevanej prahu res toliko časa, potem bodo prebivalci Duplice kmalu zahtevali odškodnino za stroške dnevnega peturnega čiščenja stanovanja s pohištvom vred, saj mastne prevleke, prihajajoče iz bližnjih tovarniških dimnikov, ne dajo odstraniti v pol ure. Morda bi bilo dobro, da se župana Živko in Tonti vsedeta skupaj in rečeta kakšno na to temo ... v Čeprav so nas polna usta gesel o varčevanju z »državnim« denarjem, so navzlic temu v dobrem letu dni postavili že drugi spomenik našemu rojaku Rudolfu Maistru, tokrat kot se za generala spodobi, pred obrambnim ministrstvom. Menda so zanj odšteli vsaj 35 milijonov slovenskih tolarjev. Istočasno pa generalova rojstna hiša v našem mestu razpada in v primeru večjega snega se njeno ostrešje lahko sesuje. Ali so »obrambovci« že pozabili na obljube o ureditvi Maistrove sobe v tej hiši. Mar ne bi bila ureditev rojstne hiše najlepši spomenik temu velikemu Slovencu ...? \Toittve bi morale biti bolj po-V gosto, je bilo slišati te dni na strankarskih shodih, kjer so poslanski kandidati ponujali klobase, golaž, odojka, pa pijače po mili volji (dokler je ni zmanjkalo). Po volitvah pa je prišel čas, ko bodo morali izvoljeni poslanci številne lepe obljube tudi uresničiti, lo pa bo veliko težje kot kuhanje klobas ... Krištofov P epe II. Pojasnilo dr. Janeza Sušnika ob izstopu iz SKD+SLS Slovenske ljudske stranke Menim, da imajo naši občani pravico vedeti, kaj in zakaj počno aktivni predstavniki posameznih političnih strank. Na kratko želim pojasniti, zakaj sem izstopil iz SKD+SLS Slovenske ljudske stranke potem, ko sem deset let deloval v stranki Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). Leta 1990 sem na listi SKD kandidiral na volitvah v (takratni) družbenopolitični zbor in leta 1996 na volitvah v državni zbor. Aktiven sem bil v svetu si ranke. Podpiral sem združitev SKD in SLS ter koalicijo za Slovenijo. Tretjega avgusta pa sem i/, stranke izstopil. Razlog izstopa je nestrinjanje z akcijo poslancev v DZ, ki se je odločila spremeniti Ustavo RS zato, da je obšla na referenduma izraženo voljo volilcev in odločbo Ustavnega sodišča glede volilnega sistema, kjer je bil izbran večinski volilni sistem. Poslanci združene stranke so bili vezani na sklepe združitvenega kongresa SKD in SLS, ki je potrdil koalicijo Slovenija in v ničnem okviru prizadevanja za podporo in uveljavitev večinskega volilnega sistema. Poslanci združene stranke niso izkoristili vseh možnosti za uveljavitev referendumske odločitve volivcev. Ignorirali so namreč pobudo in predlog svoje vlade in svojega predsednika vlade dr. Andreja Bajuka za rešitev nastale situacije, ki jo v Državnem zboru niso hoteli niti obravnavati. Predlog vlade je bil, naj državljani in državljanke Republike Slovenije sami na ponovnem referendumu izberejo med proporcionalnim in večinskim sistemom. Pri tem pa akcija poslancev sploh ni bila obravnavana in ne sprejela na pristojnih organih si tanke, s cimer je bil grobo kršen statut stranke. Svet stranke je tisti organ stranke, ki med dvema kongresoma (Klima ti pomembnih odločitvah. Tako sprememba ustave kot sprememba v dogovorih glede koalicije Slovenija nedvomno spadajo med pomembne odločitve, za katere je potrebna podpora v svetu stranke. Posledica takega ravnanja poslancev SKD+SLS je bila razpad koalicije Slovenija. Tudi moj apel, ki sem ga kot član sveta poslal na stranko predsedniku sveta stranke še pred glasovanjem v DZ, ni bil deležen nikakršne pozornosti Tako ravnanje stranke je pravno in moralno nesprejemljivo. JANEZ SUŠNIK Odgovor na prispevek »Nova Slovenija tudi na Kamniškem« S pozornostjo smo prebrali članek g. Milana VVinilschnurcrja, v katerem je natrosil veliko neresnic o združevanju OO SKD in SLS v Kamniku. Ker je g. Windschnurcr prepričan, da je resnica samo ena in to samo njegova, povsem /bledijo njegove misli o demokratičnosti Združevanja in vsiljevanju nedemokratičnih pole/, s strani SLS. Pogovori o združevanju so po moji sodbi potekali korektno, /. uspo- števanjem argumentov in misli predstavnikov obeh takratnih strank. Dogovorili smo se, da bo vodslvo stranke prevzel g. Jane/ Stražar i/. SKD, SLS pa naj bi dobila mesto vodje poslanske skupine in tajnika. Na tej točki so se pogovori prekinili. Nekateri niso razumeli, da iz dveh odborov nastaja eden in da vsi ne moremo obdržati svojih položajev. Jaz sem se svojemu odpovedal! Predlagano je bilo, da bi imela nova združena stranka dva tajnika, torej da bi si g. VVindschnurer zagotovil doživljenjsko funkcijo. Odbora z dvema tajnikoma ne poznam. Zaradi tega se mi s tem nismo strinjali. Nihče ni imel nikakršnih namenov prevzemati drug drugega, ampak smo v SLS zagovarjali pravično, pošteno in demokratično združitev, Cc so g. NVindschnurcrja preganjale lake misli, potem bi bilo prav, da ponovno vzame v roke knjižico »Abeceda demokracije«. Ne želim odgovarjati na številne druge trditve, ki g. NVindschnurcrju ne pristajajo tudi po njegovi politični opredelitvi, saj bi bil odgovor enkrat daljši od teksta v letošnji petnajsti številki Občana. Opozoriti želim le na dobro in uspešno sodelovanje / županom Smolnikarjem, pa naj bo koalicija načelna ali nenačelna. Dejstvo je, da smo /. dobrim sodelovanjem tudi v nekdanji SI ,S, danes združeni stranki, ponosni na številne dosežke v minulih letih. TON K HOČKVAR Kaj bo Kvropa z nepismenimi Slovenci? Večkrat je bila že v raznih časnikih zapisana razlaga - tudi v predzadnjem Kamniškem občanu - da smo Slovenci slabo pismeni in da skoraj ne beremo. Tako obrekovanje in ponižanje, kako smo neuki, nikamor ne vodi. Slar pregovor pravi: »Kdor svoj narod sramoti, ni vreden njegove milosti.« Osebe, kjerkoli že so, ki posedajo po ohla/.injcnil foteljih, srepo /rejo v ekran računalnika za dobro plačo davkop ičevalcev, nimajo nacionalnega ponosa, ker javno žalijo svoj narod. Nič pa ti analitiki ne povedo, v ka :ro skupino so opredelili sebe, koliko revij, časopisov in knjig sami dnevno preberejo. Zakaj odkrivajo nafto pod Karavankami, kjer je ni in silijo nepismeni narod v evropsko skupnost, ko je Evropejcem kar i/ ušes sili /nanje in splošna razgledanost- od Kalabrije. Pirenejcv, Kambrijskega na Škotskem d > No-rrbottena v Skandinaviji? Zmotna je trditev, da na >i ljudi premalo berejo in da imajo preozko splošno strokovno obzorje. Slovencu v širšem svetu pač ni bilo in ni težko dobiti še tako zahtevno delo. To stališče potijuje splošna ugotovitev od leta 1 >7() naprej, saj so našemu rojaku v Nemčiji v večini primerov zaupali strokovno zahtevna in odgovorna delovna mesta brc/ visoko /ve-nečnih nazivov. Široka razgledanost in iznajdljivost je našim ljudem naravno dana, zato nam dviga čast in veljavo doma ter v tujini. »Modreci« natolcujcjo in ris jo grafikone, kje da smo v kulturni razgledanosti v primerjavi z drugimi narodi, "lake trditve je V glavnem zavreči kol žaljive, ker v očeh naših ne preveč naklonjenih sosedov povzročajo posmeh in jim dajejo kost za glodanje in zahteve, kaj bi še pridobili in zahtevali v škodo naše države. Kako so Evropejci pismeni, povedo primeri, ko na vide/ učeni ljudje ne vedo, kje je Slovenija, jo zamenjujejo za Slovaško ali Slavonijo, ki sploh ni država. Tisti, ki so »znanstveno« odkrili nepismenost Slovencev, bi morali ugotoviti, kdo prebere 36 ali več dnevnih časopisov, raznih revij od Maga do Kaja, kdo prebira športne novice in tuje časopise. Samo Nedeljski dnevnik bere na teden pol milijona ljudi ob 250.000 nakladi. To široko paleto tiska bere vsak dan staro in mlado. Že najmanj Štiri desetletja in se sedaj je močan pritisk raznih založb za prodajo knjig, saj jih ponujajo ljudem p. mesto v drugi mladinski državni ligi. in naraščajoče zanimanje za rokomet v občini Kamnik je postalo obveza tudi za vodstvo kluba, Vsezoni 2000/01 nameravamo nastopali kar s tremi ekipami (člani, mladinci, kadeti), organizirali pa nameravamo tudi rokometno šolo. Ker je do sedaj proračun kluba slonet pretežno na občinski dotaciji in Članarini igralcev, stroški pa s širiti 'ijo seveda naraščajo, smo se od ločili, du po neuspešnih prošnjah kamniškim podjetjem prosimo za finančno pomoč prek Kamniškega občana, saj nam ob občinski dotaciji zmanjka najmanj300.000 STT. Denar oziroma material, pridobljen na lak način bo vsekakor namenjen za zagotovitev normalnih pogojev delovanja našega kluba, kot so plačilo stroškov najema dvorane, plačilo sodniških stroškov, nakup športne opreme in drugih stroškov. Rokometni klub Kamnik predsednik Dušan Košir Trisportu napad na Igrono ni uspel Zato pa so z dvema ekipama osvojili drugo in tretje mesto Finalni duatlon v Škofji Loki - I. Sašov duatlon (v spomin lani preminulemu Saši Juraji) je minil v znamenju odlične organizacije in množične udeležbe. Na-množičnejša je bila udeležba članov ŠD Trisport - kar 18 se jih jc postavilo na startno linijo. Ker jc bilo to ekipno državno prvenstvo, je bil pred njimi jasno določen cilj - prva ekipa (Močnik F, Krcgar M., Tomšič J. Alpncr I.) na zmago, druga ekipa (Slap-nik D., Romšak M., Zore G., Spruk S.), pa na stopnice. Ostali člani p;i naj bi temu cilju čimbolj Domen Hribar, najhitrejši podmladek kluba Trisport. Uspešne vrste balinarjev upokojencev Ob zaključku letošnje sezone smo člani in članice balinarske sekcije pri DU Kamnik ocenili delovanje. Kot vsa pretekla leta, se lahko tudi letos pohvalimo z uspehi. Člani so tekmovali v ligi veteranov z dvema ekipama. V konkurenci devetih ekip Smo dosegli drugo in šesto mesto, kar je zelo dober uspeh. . Med letom smo sc udeležili mnogih pokalnih tekmovanj; na treh turnirjih so naše ekipe osvojile prvo mesto. , Konec septembra smo bili Prireditelji spominskega turnirju. V ženski konkurenci so sodelovale štiri ekipe. Zmagale so tekmovalke iz Podnarta, naša ženska ekipa je zasedla tretje mesto. Pri turnirju moških ekip je sodelovalo osem ekip. Prvo in tretje mesto so osvojili naši ba-linarji, To jc vsekakor izreden uspeh, zlasti če upoštevamo, da SO v nekaterih ekipah tudi mlaljši aktivni balinarji. Ugotavljamo, da sc naše vrste balinarjev širijo. Igrišče z dvema stezama postaja že kar preozko, Pri balinarjih tli že dolgoletna želja, da bi balinišče pre- krili in s tem podaljšali sezono. Sekcije se srečuje tudi s finančnimi problemi. Tekmovanja in druga srečanja po Sloveniji zahtevajo kar precejšnja materialna sredstva, ki jih društvo ne more v celoti zagotoviti. Iskali smo sponozorje, ki so nam omogočili, da smo celolet- ni program lahko v celoti izpolnili. Vsem sponzorjem se balinarji in balinarke zahvaljujemo. Prepričani smo, da bodo z nami sodelovali tudi v naslednjem letu. Za balinarsko sekcijo DU Kamnik PETER FISCHER Ekipa DU Kamnik, kije na spominskem turnirju osvojila prvo mesto. (foto Stane S.) pripomogli (Lovše, Planko, Škr-lep, Kern, Kosmač, Ekart, Podgoršek, Hribar, Leskovšck). Posamična tekmovalna sreča jc bila najbolj naklonjena Nataši Nakrst, ki je gladko zmagala pri ženskah in Domnu Hribarju, ki je slavil pri mlajših mladincih. Z drugim mestom so se zadovoljili Anton Škrlep pri veteranih in Grega Zore pri starejših mladincih. S tretjim pa kandidat za zmago Erik Močnik. Rezultati skupnih treningov in priprav, ki se jih dvakral tedensko v dolini Kamniške Bistrice in na Cerkljanskem polju udeležujejo kamniški triatlonci in duatlonci so torej dali izvrsten rezultat. Do osvojitve naslova državnih prvakov jim je zmanjkal le kanček športne sreče in spretnosti. Drugo in tretje mesto pa jih predstavlja kot najbolje organizirani in množični klub v Sloveniji. Z nadaljnjim sistemskim delom pa bo v bodoče spet dosegljiva tudi krona, ki je bila pred parimi leti že v lasti Trisporta kar nekaj sezon. MIRO ENAJSTMETROVKE FARMA Belo - modri so se iz Ihana vrnili z zmago 3:1. Neposredna bližina Humske jarmu je očitno vzpodbudno delovala na kamniška igralca Boruta in Uroša Piska, saj sta ekipo trenerja Mandiča oskubila v pičlih desetih minutah. Slednji je Kanadčanom po tekmi gentlemansko čestital. LOV Lov za prvo uvrščeno LITIJO seje zataknil v dvoboju z JEVNICO (1:1). Stadion v Mekinjah je ponovno doživel zelo dobro igro belo modrih. Popolna ofenziva, velika gibljivost igralcev, raznovrstnost napadov, prepričljiva obramba, u slaba reliza-cija priložnosti. Trener Koželj je poskušal z. menjavami (Stane Novak v konici, Tonin v vlogi korektorja), a ni šlo. ke točka v 91. minuti. Predsednik Modrijan je stadion zapustil vidno nezadovoljen. KLIČI 113 Tri tekme, trije zlomi. Dvakral gle-ženj igralcev nasprotnega moštva, nato še usodni dvoboj odličnega hranilca Rajka Modrijana, pri katerem si je zlomil nos. Na vseh tekmah se igra zelo ostro, do skrajnih zmogljivosti. Upajmo, da razmočena igrišča ne bodo zahtevala nadaljnjih poškodb. PTIČKI V GNEZDU Mladinci in kadeti NK KAMNIK so se zadovoljni vrnili iz Jesenic. 2:1 in 4:1. Pred tem so mladim i v pokalu premagali vrstnike NK OUMP1JE z 2:0. Zmagujemo ludi starejši in mlaj-ši dečki, ki ob očetovskem nadzoru trenerja Spasiča ne poznajo in ne priznajo poraza. MM Prva tura alpinistične šole Letošnja alpinistična šola AO Kamnik seje začeta v četrtek, 14. sep leinhra. V nedeljo, 24. septembra, pa je že imelu svojo prvo turo, kije bila namenjena predvsem uvajanju. Vodil jo je Blaž Vrabec skozi Repov kol na Srebrno sedlo in čez vrh Planjave na Kamniško sedlo in naprej na Jermanco. Poleg štirih tečajnikov AŠ seje ture udeležilo tudi X čla nov mladinskega odseka. Če si kdo želi spoznati osnove alpinizma, plezanja, se ima namen s tem tudi resno ukvarjati in je dovolj mlad, še lahko pride v alpinistično šolo do sredine novembra vsak četrtek od I H. uri na Šutno 42 v Kamniku, v prostore l'l) Kamnik. Če pa si kdo od mladih želi samo hoditi v prijetni, mladi družbi v hribe, naj pride v mladinski odsek. Ta trenutno še nima rednih sestankov, zato pa lako pokličete načelnica odseka Berni na šle vi I ko 041 505 724 in lam boste izvedeli vse potrebno. Uspešen obisk Ratikona V okviru svoje dejavnosti je AO Kamnik organiziral tudi skupinski obisk pri nas malo poznanih lepih hribov na meji med Švico in A vstrijo. Glavni organizator akcije je bil Klemen Mali, kije tudi zbral literaturo in pripravil osnovne podatke o tem (dimočju. V Ratikon je odšlo devet članov kamniškega (Bernarda Cander, Mojca Čihej, Damjan Kočar, Aleš Koželj, Klemen Mali, Aljoša Markač, Ju re Prez.elj, Marko Prez.elj in Blaž Vrabec) in članica mengeškega AO (Mimika Karnbičj, ki so lam v času od 26. do 30, septembra opravili skupaj 34 vzponov od IV. do VIII. težavnostne stopnje in tako preplezali 12 različnih smeri v Drusenjluhju in Kirchlispitze. Namen lega skupinske ga obiska oziroma tabora so bili plezanje, boljše medsebojno po.navu-nje in pridobivanje idej za novo plezalno območje. Državno prvenstvo v praktičnem streljanju Kamnik 2000 Naši strelci v praktičnem streljanju so se v kratkem časovnem razdobju pomerili kaj na treh tekmah in povsod dosegli lepe uspehe. Prva tekma za pokalno prvenstvo Slovenije I. 7. 2000 je bila na našem strelišču. Dosegli smo naslednje rezultate: 1. mesto je osvojil UROS JEREB z 100%,, 5. mesto MATJAŽ JEREB z 85%, 8. mesto MATJAŽ KOBAL z 78% in 12. mesto MATIC KONJAR z 68%. V Senovem na Dolenjskem nam je naš izvrstni tekmovalec UROŠ JEREB zopet prinesel 1. mesto. Sodelovali smo tudi na mednarodni tekmi na Češkem - Češki Krumlov od 16. do 20. 8. 2000, kjer smo dosegli dobre rezultate. Posebej pa so naši člani ponosni, da nam je Strelska zveza Slovenije zaupala organizacijo državnega prvenstva. Lahko se pohvalimo, da je tekmovanje potekalo brezhibno in v splošno zadovoljstvo vseh sodelujočih tako tekmovalcev kot sodnikov in gledalcev. Vsem sponzorjem, ki so nas podprli in s tem omogočili, da smo lahko speljali ta zahtevni projekt na tako visoki ravni, se najlepše za- hvaljujemo. Na prvenstvu 26. 8. 2000 je bila prisotna vsa slovenska elita praktičnega streljanja. Rezultati naših strelcev pa so naslednji: Skupina: STANDARD -2. mesto z 98% UROŠ JEREB, 4. mesto z 85% MATJAŽ KOBAL 9. mesto z 72% MATJAŽ JEREB. Skupina: REVOLVER 4. mesto z 32% JANLZ VIR-JENT Skupina: PRODUKCIJA - 7. mesto z 58% ROMAN KO-VAČIČ, 9. mesto z 54% JOŽE BALOH, 12. mesto JANEZ IONI, 14. mesto JAN/ / KO NJAR. 16. mesto IVAN Ml KOLIČ in 18 mesto MARJAN SUŠNIK. Ne smemo pa mimo imena Uroša Jereba, ki ostaja naš najimenitnejši strelec-non plus ultra. Po tekmi je bilo odprto še nagradno streljanje (shoot off), ki so se ga udeležili skoraj vsi strelci. Sledili so Se TV intervjuji, zakuska in prijateljski pogovori. Državno prvenstvo si boste lahko ogledali na malih zaslonih lokalnih televizij po vsej Sloveniji. Tako se je končalo državno prvenstvo IPSC, ob naročenem lepem vremenu in ob izjavi predsednika Strelske zveze Slovenije SZPS, Damjana Peska, v televizijskem intervjuju: »Zahvala članom kluba PSC Kamnik za doslej najbolje organizirano državno prvenstvo v zgodovini tega športa v Sloveniji« MILAN POTOČNIK AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) Nova telefonska številka 83 91 383 GSM: 041/715 455 Odprto: 9h-12h, 15h-18h, sobota: 10"-12". ZNANJE JE POT DO USPEHA... RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel./faks 713-660 -10% popust nudimo za skupine E-poita: clipScIip^fomzal*.*! - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom ■ delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja f I \ n povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. \U P 12 24. oktobra 2000 KRONIKA - ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Iz septembrske kronike kamniške policijske postaje Dolgoprsti ljubitelji brezplačnega pušpana in cipres Sodeč po podatkih iz septembrske kronike Policijske postaje Kamnik je bil letošnji september precej mirnejši od lanskega. Ta mesec se je zgodilo 58 prometnih nesreč, kar je še vedno veliko, vendar za 29 manj kot septembra pred letom dni. Policisti so zabeležili tudi 33 kršitev javnega reda in miru (lani 52) in 48 kaznivih dejanj (lani 73). Med kaznivimi dejanji so še vedno najštevilnejši vlomi v avtomobile, ki se jih je septembra zgodilo 12. Zabeleženih je bilo tudi 18 tatvin, med njimi je bilo 6 tatvin koles in ena tatvina avtomobila. Nepridipravi so ta mesec sedemkrat vlomili v stanovanja in druge objekte. Poglejmo še nekaj najbolj značilnih dogodkov v mesecu na prehodu iz poletja v jesen. Naj za spremembo najprej zapišemo dober zgled, ki ga jc dal občan, ki je 1. septembra na policijsko postajo prinesel najdeno denarnico z okrog 380.000 SIT in dokumenti. Našel jo je na križišču v Novem trgu. 4. septembra so bili na delu vlomilci v avtombile, ki so ponoči na območju Stranj, Godiča in Mekinj vdrli kar v osem vozil in iz njih pokradli torbice, denarnice, dokumente in bančne kartice. Menda so se oškodovanci sedaj zavedli, da se takih stvari ne pušča v avtomobilih, saj so prava vaba za zlikovce. Prometna nesreča 6. septembra na kamniški obvoznici se je končala z zvito pločevino in polmilijonsko škodo. Povzročil pa jo je voznik, ki jc imel v krvi kar 4,16 promila alkohola. Zaradi prevelike hitrosti se je zaletel v mirujoči avtomobil, ki je nato zadel še avto, ki je stal pred njim. 8. septembra so policisti v avtomobilu pri Motniku zajeli štiri tujce iz Moldavijc, ki jih je iz celjske smeri pripeljal voznik, ki je pobegnil v noč. KRONIKA V septembru so se poročili: KONCIUA ROMAN, delavec. Soteska 101 in POTOKAR TADEJ-KA. Kamnik, Perkora ul. 13. pripravnica - ŠARDIOUVER, Kamnik, mizar, Jakopičeva ul, 21 in KRIVORO-TOVINES, pisarniški referent, Kamnik, Klavčičeva ul. 12 ftODESIMl )N. zdrav. teh. ■ reševalec. Kamnik, Žale 9A in SEDE/ PETRA, trgovski poslovodja, Kamnik, Ul. Matije Blejat 4 •ARKOPETER, direktor, Ljubljana, Zvezda 20 in TURNŠEK NATAŠA sam. strokovna sodelavka za zavarovanje, Lucija. Obala 11H - GROŠELJ UROŠ, strojni tehnik, Homec, IV. ulica 11 in NOVAK SABINA, ekonomski tehnik, Loke v Tuhinju 3E -KREČROK, Srednje Jarše, Jarška c. 55 in BALANTIČ ALENKA, Županje njive 8A - BAUMANN UROŠ, stavbni klepar, Podgorje, Podgorje 34A in KERZNAR SUZANA, študent, Podgorje, Podgorje 59D - REMS TOMAŽ, monter, Kamnik, Kovinarska c. 34 in PIRŠ ZVONKA, univ. dipl. org. dela, Loke v Tuhinju 23 - BREZNIK ANTON, skladiščnik, Rafolče 12 in GRINTAL LIDIJA, vzg. pred. otrok, Kamnik, Vremšakova ul. 3 - DIMC GAŠPER, direktor, Domžale, Prešernova c. 27 in GRĆIĆ DARJA, komercialist, Vir, Umekova ul. 25 V septembru so umrli: - ROŽIČ ANA, roj. Hribar, Šmarca, Zelena pot 5. upokojenka, stara 57 let HOMAR MAKS, Soteska 28, star 64 let - RAVNIKAR FRANČIŠKA, roj. Škerjanc, Moste 12, upokojenka, stara 99 let - NOVAK MIROSLAV. Mekinje, Pot najeranovo 11, varnostnik, star 40 let SLABAJNA ANTON, Kamnik, Kajuhova pot 1, upokojenec, star 64 let - VERI.INŠFK FR.\NČIŠKA, roj. Trebttšak. Podgorje. Podgorje 77, upokojenka, stara 83 let - RADEŽ PETER, Kamnik, Šutna37, upokojenec star 60 let -SLANA DRNOVŠEK MARIJA, roj. Slana. Kamnik, Bevkova ul. 12, upokojenka stara 66 let DRNOVŠEK VIKTOR, Zgornje Stranje 57/1, Upokojenec, star 59 let - GOLOB STANISLAVA, roj. Zamljen, Vrhpoljepri Kamniku 258, upokojenka, stara 67 let -PESTOTNIKJOŽEF, Kamnik, Vrhpolje pri Kamniku 2, upokojenec, star 69 let - BENDA JANEZ, Suhadole 48, upokojenec, star 77 let - ŠINKOVECTVANA, roj. Sušnik, Gozd 1, upokojenka, stara 88 let - PAVLIC NIKOLAJ, Komenda, Glavarjeva c. 110, župnik, 54 let GREGORINSREČKO, Križ3B, star 37 let Istega dne ponoči je bil na dvorišču hiše v Motniku ukraden zaklenjen osebni avto Ford Eskort 1.8 CLX 9. septembra je voznik osebnega avtomobila v križišču Kovinarske in Ljubljanske ceste izsilil prednost kolesarju, ki je pripeljal iz dupliške smeri. Kolesar se je poškodoval in jc potreboval zdravniško pomoč. 12. septembra sta bili v prometni nesreči na cesti Mengeš-Duplica hudo poškodovani potnici. Nesrečo je povzročil voznik avtomobila, ki je iz lokalne ceste v Šmarci zapeljal na regionalno cesto in zaprl pot vozniku iz smeri Mengša. 15. septembra je prišlo do nenavadne prometne nezgode na Šutni. Dostavni avtomobil je nasedel na talno zapornico, ki se je v trenutku dvignila in poškodovala podvozje avtomobila. Istega dne jc na cesti Kamni k-Sla-hovica pri Kemijski industriji voznik tovornjaka zbil peško, ki je hodila po levi strani proti Stranjam. V trenutku, ko je tovornjak pripeljal nasproti, jc stopila na cesto tik pred vozilo. 15. septembra je neznani m/nik osebnega avtomobila na kamniški obvoznici zadel motorista, ki jc pripeljal iz Volčjega Potoka. Motorist se je avtomobilu umikal, vendar je trčil v betonske stebričke. Neznani voznik hudo poškodovanemu ni nudil pomoči, pač pa je odpeljal proti Volčjemu Potoku. Policisti ga še iščejo. 17. septembra jc neznani storilec poskusiti vlomiti v bencinski servis Pctrol I na Ljubljanski cesti. Ob zlomu ključavnice se je sprožil alarm, vendar jc storilec pobegnil še preti prihodom varnostnikov in policistov. 20. septembra jc neznanec snel vrata na ograji drevesnice Arborc-tuma v Volčjem Potoku in odnesel večje število sadik pušpana. Ar bore t um jc tako oškodoval za 190.000 SIT. 21. septembra je voznik osebnega avtomobila na prehodu za pešce na Ljubljanski cesti zaradi prehitre vožnje zadel peško in jo poškodoval. 22. septembra ponoči sta dva storilca z zlomom cilindrične ključavnice na vratih železniške postaje v Kamniku poskušala priti v prostore postaje, vendar jima ni uspe-lo.Kmalu zatem so v bližini postaje opazili dva moška, ki sta imela v avtu orodje za vlamljanje. Primer Se raziskujejo. 24. septembra sta na poti iz Konca proti Kamniškemu sedlu zaradi goste megle zašli planinki. Po mobitelu sta zaprosili za pomoč in s pomočjo kamniških gorskih reševalcev srečno prišli v dolino. V času od 23. do 25. septembra jc neznance iz polja za stanovanjsko hišo v Podgorju ukradel približno 500 sadik smaragdnih klck cipres in lastnika oškodoval za okrog 420 tisočakov. 27. septembra je na gradbišču v Podgorju gradbeni delavec padel /, lestve in si poškodoval nogo. F. S. IIHIlJflf Kaj se dogaja na Menini planini - (2) GOZDOVE NA LIMOVSKI PLANINI BODO DELILI (Nadaljevanje pogovora z J ožetom Hribarjem, predsednikom Ovčarske pašne skupnosti Tuhinj) Prireditelji 5. državnega tekmovanja Na kamniški strani Menine planine ra v striženju ovac so upoštevali tudi ekološki vidik prireditve. Zato so pokazali, kako se postavi ograja iz smrekovih su-šic, v kateri ni nobene žice in niti enega Žeblja. Take ograje so značilne za Menim planino. Na ta način so pastirji nekoč poskrbeli za preprečevanje zaraščanja planine, saj vse gradivo za ograjo zraste na planini. Danes pa žal tudi na Menini najdemo nekatere pašnike ograjene z. bodočo žico. Če pripeljejo na planino žagan, les in krajnike za ograjo, je to še sprejemljivo, pravi Jože, nikakor pa na planino ne spada bodeča žica. Na vprašanje, kaj bodo storili z nekaj lopami, ki so jih za prireditev postavili na pobočju nad pastirsko kočo, je Jože Hribar, predsednik Ovčarske pašne skupnosti odgovoril, da bodo vse objekte odstranili, čeprav se vsak konec tedna ob njih ustavi precej pobudnikov, ki pomalicajo iz. svojega nahrbtnika. zen pijače in mesnega narezka iz konzerve planincu ne nudijo drugega. Pričakujejo pa, da bodo na nek način rešili tudi dokončno ureditev, sedaj s pod-streški začasno podaljšane pastirske staje. To namreč sedaj nekoliko presega normativ 40rrf, do katerega je po občinskem odloku možna priglasitev del. »Ni naš namen prirejati veselice, niti na Menini planini preko zvočnikov delati reklame,« pravi Hribar, »za prijetno razpoloženje je dovolj harmonika ali kitara. Radi pa bi ponudili obiskovalcem ker sodi na planino, to je mleko, skuto, sir, kmečke planinske jedi, domač kruh in podobno.« Kot pravi presednik pašne skupnosti, sta velik obisk in povpraševanje na Zadnji prireditvi pokazala, daje na Menini planini mogoče več prodali kol pridelati, kar ni tako nepomembno, saj kmetom danes ni lahko prodajali svojih pridelkov. Na vzhodnem delu Menine planine oziroma Itibe planine leži na karti označena kot Lemovska poljana ali Limovska planina, kot jo imenujejo domačini. Na tem območju že iz predvojnih časov s pašniki in gozdovi gospodari ena najstarejših pašnih skupnosti pri nas - Pašna skupnost Limovska planina. Njeno območje zajema preko 217 hektarjev površin, od tega je okrog 70 hektarjev pašnikov. Na njih seje letos od konca maja do druge polovice septembra paslo IIII glav govedi. mm Gozdove na I trnovski planini bodo delili O delu in problemih, s katerimi se srečuje Agrarna skupnost Limovska planina smo sc pogovarjali z. njenim predsednikom Marjanom Križnikom iz. Špitali-ča. Povedal je, da je bila pašna skupnost vzpostavljena kot agrarna skupnost leta 1996. Danes skupnost vključuje sedem kmetij, od katerih jih ima pet polne deleže, dve pa manjša deleža. Član, ki ima poln delež v skupnosti, lahko pase na planini do 12 odraslih govedi. Seveda pa imajo člani poleg pravice paše tudi obveznosti, kot so delo pri vsakoletni obnovi nekaj tisoč metrov dolge ograje z. električnim pastirjem, čiščenje pašnikov in podobno. Živino pase najeti pastir. Seveda samo z delom ni mogoče pokriti vseh stroškov, zato del sredstev prispeva tudi država, nekaj pa dobijo s prodajo lesa, ki ga posekajo na zaraslih pašnikih. Med problemi, s katerimi se srečujejo člani pašne skupnosti pri paši na planini, je Križnik med drugimi omenil tudi pašo ovac ob severni meji Limovske planine, kjer pase neki štajerski kmet. Ovce preko ograje prestopajo na Limovsko planino in zelo motijo pašo govedi. Sedaj, ko so živino z Limovske planine odgnali v dolino, pa se ovce pasejo kar vsepovsod. V pašni skupnosti Limovska planina se vse bolj izraža interes, da bi člani pašne skupnosti dobili določene površine v svojo last. Gre predvsem z.a gozdne površine, medtem ko naj bi pašniki (zaenkrat) še ostali kot skupna lastnina. Predlog utemeljujejo s tem, da bi le tako zagotovili pravičen odvzem lesa iz. gozda. Ta postopek so začeli že pred tremi leti. Severni del tega kompleksa so že odmerili, vendar se je zapletlo na severni meji z. nekdanjo občino Mozirje (sedaj občini Gornji Grad in Nazarje). Pred drugo svetovno vojno so nekateri lastniki zemljišč izven Limovske planine vknjiž.ili tudi parcele v katastrski občini Gornji Grad in Nazarje, medlem ko takratni pašni skupnosti Limovska plani na tega ni uspelo narediti in je zadeva ostala odprta. Zato je ta zajeda v mejni liniji, ki teče po vrhovih, sedaj poslala sporna. Po Križ.nikovem mnenju, bi si moralu našu občina bolj prizadevati, da občinska meja ne bi bila tudi meja lastnine pašne skupnosti, pač pa, da lahko lastništvo pašne skupnosti sega tudi preko meje s sosednjo občino, V sredo, 18. oktobra, je bil na Menini sestanek o problemu mejni-čenja občinske meje na Menini planini (o rezultatih dogovora bomo še poročali). Na južnem delu planine pa so gozdove (okrog 70 hektarov, V glavnem listavcev) že odmerili. Članom pašne skupnosti bo pripadlo približno po deset hektarov gozda, odvisno od njihovega deleža v pašni skupnosti. Čeprav so bili predlogi, da bi razdelili tudi pašnike, predsednik pašne skupnosti meni, da bi potem lahko prišlo do nesoglasij pri izvajanju pašnega reda. »Cc ho do pašniki še naprej ostali skupna lastnina, bo to dobro z.a vse,« pravi Križnik. Poleg Iga pa je po zakonu obstoj pašne skupnosti odvisen od skupne lastnine. Pašna skupnost je bila namreč ustanovljena z namenom »skupnega upravljanja in vzdrževanja solastnin zemljišč ter optimalnega gospodarjenja s temi zemljišči«, je zapisano v pravilih. Na vprašanje, ali niso z.a predlogi o razdelitvi planine morda tudi nameni, da bi zemljo nato prodajali za vikende in podobno, predsednik pašne skupnosti meni, da strmi južni del sploh ni primeren z.a ta namen, poleg lega pa po zakonu teh zaščitenih zemljišč ni možno prodajati. Sam se zavzema za to, da bi celoten predel Menine ostal čimbolj nedotaknjen in namenjen predvsem paši živine, gojitvi divjadi in nedeljskemu obisku turistov in planincev. Seveda pa bi bilo treba zagotoviti tudi ponudbo v obliki domačih jedi, vendar pod določenimi pogoji, ki jih narekuje varstvo okolja. Vračanje hleva kot zgodba o jari kači... V zvezi z vračanjem po vojni nacionaliziranega premoženja pašni skupnosti Limovska planina, je treba najprej povedati, da so bili pašniki in gozdovi, v izmeri cca 17 ha, na katerih gospodari ta pašna skupnost, vrnjeni v enakih deležih, kot so jih imeli člani pred vojno. Odprto je še vprašanje hleva, pri katerem postopek vračanja še poteka. Po mnenju predsednika pašne skupnosti že kar predi d go. O tem kako bi bilo treba v bodoče skrbeti za planino, Jože Hribar meni, da bo treba poskrbeti tudi za očiščenje sedaj močno zaraščenih zasebnih pašnikov in nekdanjih košenic, ki so se zarade z nekvalitetno gmajno. Ker je velik interes za pašo, bi bilo po njegovem mnenju potrebno pridobiti sredstva, da se zemljišča, ki so bila v preteklosti zapuščena, očistijo. Ker je vedno več poudarka namenjenega reji drobnice, hi na ta način lahki) v bodoče učinkoviteje preprečevali zaraščanje. Kar se tiče gradnje raznih objektov, bajt in podobnega na planini, Hribar meni, da bi bilo treba kmetom, ki potrebujejo objekte z.a kmetijske namene, postavitev takih objektov omogočiti, saj so sestavni del dejavnosti, /a bolj intenzivno rejo so nujno potrebni razni hlevi, zatočišča, objekti z.a veterinarske potrebe in podobno. Zelo nevarno pa je, če kmetje prodajo zemljišča za vikende, saj ho Inko prosim počasi poslal razbil. Ker je bil stari hlev po vojni porušen, SO člani pašne skupnosti okrog leta 1958 zgradili nov hlev, ki pa sloji na zemljišču, kije bil lasi občine Kamnik. Kot smo izvedeli na upravni enoti Kamnik, je bilo zato z.a vračanje Me va potrebno začeli posebej postopek. Iz. podatkov v občinskem arhivu in preko ustreznih prič so ugotovili, da so nadomestni hlev zgradili člani Limovske pašne skupnosti. V njem je en prostor namenjen tudi pastirju. Ker je bilo zemljišče, na katerem sloji hlev, v zemljiški knjigi vpisano kot občinsko, je zavezanec za vračilo Občina Kamnik. Zato je Upravna enota Kamnik leta 1997 izdala odločbo, s katero je bil tudi hlev v enakih deležih vrnjen članom Pašne skupnosti. Ta odločba je postala pravnomočna. Ker naj bi bil tudi v tem primeru zavezanec za vračanje Sklad kmetijskih zemljišč RS, je državno pravobranilstvo RS zahtevalo obnovo postopka. Na Upravni enoti Kamnik so to zahtevo zavrnili, ker so menili, da gospodarsko poslopje (hlev) ni sestavni del kmetije. Po zakonu so namreč gospodarska poslopja prešla v Sklad kmetijskih zemljišč le, če so bila sestavni del posamezne kmetije. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pa je sklep Upravne enote Kamnik razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. Zato je upravna enota letos ugodila Skladu kmetijskih zemljišč RS in dovolila obnovo postopka v zvezi z. vračanjem hleva na Li-movski planini. Na ta sklep se nihče od upravičencev, članov Pašne skupnosti ni pritožil. Zato se bo v kratkem začel nov postopek, v katerega bo vključen tudi Sklad kmetijskih zemljišč RS. Seveda pa je ostalo tudi nekaj zemljišč (poti, cesta itd.), kijih ni bilo mogoče vrniti v naravi. Zato je Upravna enota leta 1998 izdala dopolnilno odločbo, s katero bi moral Slovenski odškodnin-ski sklad izdati obveznice v vrednosti zemljišč, ki jih ni bilo moč vrniti v naravi in za škodo, ki jo je pašna skupnost utrpela zaradi golosekov, opravljenih po podržavljenju gozdnih površin. Vendar se je odškodninski sklad zoper to odločbo pritožil. Zato je Ministrstvo z.a kmetijstvo in gozdarstvo odločbo Upravne enote odpravilo in tudi to zadevo vrnilo v ponovni postopek. Kot pravijo na Upravni enoti, Kamnik bo treba še ugotoviti, ali bo ta del denacionalizacije potekal po zakonu o denacionalizaciji ali pa po zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti. (prihodnjič dalje) FRANC SVETElJ Kako bomo shranili pridelke? Nadaljevanje iz prejšnje številke Listnato zelenjavo: radič, solato... spravimo v toplo gredo, če jo imamo. Na korenini naj ostane čim več zemlje - vse korenine prekrijemo - zadelamo z zemljo, listnati del pa naj ne bo v zemlji. Vmes naj bo dovolj prostora - zraka, da manj gnije. Če nimamo tople grede, si nekaj podobnega lahko napravimo na vrtu ali na njivi: izkopi jemo jamo, globoko približno 1/2 m, na dno damo mrežo proti voluharju, če se nam ta gospod sprehaja po vrtu, njivi, kajti radič in solata ga zelo privlačita. V jamo spravimo radič, solato itd. in prekrijemo s prozornim polivinilom, saj listnata zelenjava rabi sonce, zato je ne smemo spravljati v temen prostor in pokrivati s črnim polivinilom. Radič, solato... spravimo lahko tudi v gajbice, posode in v kakšen prostor ob hiši ali hladen, svetel prostor v hiši in pokrijemo s polivinilom, du se ohrani vlaga. Po- livinil varuje rastlino tudi pred mrazom. Na korenini naj bo čim več zemlje. Občasno rastline poškropimo, če začenjajo veneti. Eden od načinov shranjevanja ra-diča je tudi naslednji: V kozarce za vlaganje nalijemo malo vode, damo notri korenino radiča, pokrijemo s polivinilom in ga na ta način kar precej časa ohranimo. Občasno ga poškropimo. Radič prenese mraz, zato ga ne spravljajmo prezgodaj. Motovileč je čudovita zelenjava, zato jeseni vse prazne grede poseje-mo z njim! Pred zimo, predno zmrzne, ga pokrijemo s pajčevinasto folijo ali s polivinilom. Lepo se bo ohranil in ga bomo nabirali morda celo sredi zime, ko bo odjuga. Zelo prav nam bo prišel tudi zgodaj spomladi. Za pomlati vsejle jeseni tržaški solat-nik katerega tudi pokrijete enako kot motovileč. Vse, prav vse, spravljamo ob lepem, suhem vremenu! Kako se bo kaj ohranilo, je v veliki meri odvisno tu- AVTOBUSNI PREVOZI & IZLETI & TURIZEM Marjan Vrankar Buč 20, Laze, tel.: 061/847-203 Kamnik, Novi trg 26 A, tel.-faks: 061/817-767 GSM: 041/606-321 VOZIMO NA NAKUPOVALNE IZLETE V NOVEMBRU IN DECEMBRU. TRST - 8. 11., 29. 11., LENTI VSAK TEDEN. OBUDITE SPOMIN NA NAKUPOVALNO ČEŠKO IN POJDITE Z NAMI 16. 11. V BRNO. ZA UGODNO CENO LAHKO OBIŠČETE PREDBOŽIČNI ENODNEVNI DUNAJ 16. DECEMBRA. AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 1 7. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žita (koruza, oves, ječmen, rjšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe) - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE JABOLKA ZA OZIMNICO IN ZA MOŠT RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, | primernega tudi za krmo, po 30 SIT/kg. ^ Cene za krmila so tovarniške. jesenska e kolekcija ^ V TRGOVINI obutev Kopitarna Sevnica I PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 83 12 250 I ODPRTO OD 9. DO 19, URE, OB SOBOTAH OD 9. DO 13. URE. j 1 UROŠ URANIČ mtS QE| Kranjska cesta 2 'aTTsT^v.cA 1241 KAMNIK NOVA TEL. ŠT.: 01 83 94 500 AMSUNG 041-631-148 RTV SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA SATELITSKIH IN KLASIČNIH ANTEN di od tega, v kakšni menije luna takrat, ko spravljamo pridelek. Na splošno je vse bolje spravljati v času, ko gre mesec dol, ima obliko črke C (crkava). Korenasto, gomoljasto zelenjavo, čebulo, česen, spravljamo ob dnevih zemlje (devica, bik kozorog), listnato pa v dnevih za list (rak, škorpijon, riba). Sadje v dnevih za plod (strelec, oven, lev). V primeru, da ste prisiljeni spravljati pridelek ob rastoči luni, potem glejte vsaj na opisane ustrezne dneve, če se le da. Priporočam vam knjigo »Vse ob pravem času«. Kaj pa pijača? Tudi za pijačo je treba poskrbeti. Najboljši je jabolčni sok ker ga ni treba sladkati ali mu karkoli dodajati. Samo segrejemo ga do 80" C in nalijemo v steklenice, jih dobro zapremo, ali v sode, kar je mnogo lažje. Pri Jožetu Jakliču v Vipavi in tudi že v trgovinah se dobi najnovejši izum - sod, v katerega vlijete jabolčni ali grozdni mošt takoj po prešanju. Nalijemo in zapremo! Nič ne segrevamo! V takem soku so ohranjene vse naravne sestavine, ker ga nismo segrevali - nismo torej ničesar uničili. Poskusite! NAJ SE VAM VSE, KAR STE S TRUDOM PRIDELALI, DOBRO OHRANI! DRAGICA FRIEDL ZAKON O KEMIKALIJAH Ministrstvo za zdravstvo je v Ur. 1. RS št. 36/99 izdalo Zakon o kemikalijah, ki ureja postopke in zahteve prijavljanja novih in obstoječih snovi, vodenje seznama in izmenjavanje informacij o kemikalijah, dajanje boicidov v promet, pogoje za proizvodnjo, promet in uporabo; razvrščanje, označevanje in pakiranje kemikalij glede na stopnjo njihove nevarnosti ter pogoje, obveze in ukrepe za smiselno ravnanje s kemikalijami. Praktično se Zakon o kemikalijah nanaša na vse dejavnosti, ki so povezane z odplačanim ali neodplačanim prenosom kemikalije med pravnimi oz. fizičnimi osebami in prenos na končnega uporabnika. Odgovorna oseba za promet z nevarnimi kemikalijami 45. člen Zakona o kemikalijah (v nadalj. Zakon) obvezuje pravne in fizične osebe, ki proizvajajo oz. dajejo nevarne kemikalije v promet, da morajo imeti zaposlene, ki imajo potrebno strokovno znanje glede na vrsto in obseg dejavnosti in morajo izpolnjevati tehnične pogoje za proizvodnjo oz. promet. Za naloge v zvezi s proizvodnjo in prometom z nevarnimi kemikalijami pa morajo pravne in fizične osebe določiti ODGOVORNO OSKBO za promet s kemikalijami, ki mora opraviti preizkus znanja v skladu s Pravilnikom o načinu, vsebini in času opravljanja preizkusa zna- nja /.a odgovorne osebe (Ur. I. RS, št. 73/1999 in 3/2000-popravek). Znanje odgovorne osebe za promet s kemikalijami preverjajo strokovnjaki, ki jih imenuje minister za zdravstvo. Preverjanje znanja se obnavlja vsakih pet let. Inšpekcijski nadzor Zakon določa, da se za prekršek kaznuje z denarno kaznijo pravna oseba ali posameznik oz. odgovorna oseba, če je pri samostojnem opravljanju dejavnosti prišlo do kršitev, ki so opredeljene v 66. in 67. členu Zakona. Denarne kazni znašajo od 120.000,00 SIT do 1.200.000,00 SIT. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, opravljajo zdravstveni inšpektorji. Z izvlečkom Zakona želimo predvsem opozoriti na dejstvo, da je Zakon prinesel mnogo sprememb predvsem pa novih nalog vsem podjetjem in drugim organizacijam, ki na kakršen koli način opravljajo promet s kemikalijami, ta pa je opredeljen kot uvoz, izvoz, prodaja OZ. vsakršna prepustitev tretjemu, da morajo uskladiti svoje obveznosti, ki sc med drugim nanašajo tudi na imenovanje odgovorne osebe za promet s kemikalijami, v skladu z Z;i konom in podzakonskimi akti do 31. 5. 2001 Matej Škorjant, in/.. Varstvo d.o.o., Kamnik STEKLARSTVO IRMI 1 HOMEC - DOMŽALE P^)^[J_ 01/721 57 17, 01 '722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 ALU in PVC okna in vrata izdelava termopan stekla brušenje stekla in ogledal izdelava izbočenih stekel peskanje stekel fuzije - vitraži okvirjanje slik i ^ IZDELUJEMO: Ui • cvetlična korita, fontane • elemente za ograje | M • elemente za brezine 1 c ; • tlakovce, plošče x > • robnike • tople grede, kompostnike 1 uj • kamine, umivalnike • mulde, galanterijo Ul NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 PO ZAKONU MORATE SVOJO ZVERINO PREOBUTI NAJKASNEJE DO 15. NOVEMBRA. ^ Priprava na zlr um » rJmsta pnevmatika * menjava in ^©ritrira vje pnevrrvjtik « pregled 24 tomrolr ih točk » paket zAirimsto ne ±e od 9.50 L. OSITj Akcija te pritne: 16. oktobra. Zima se bliža, zato vabimo lastnike avtomobilov vseh znamk, da se pripravijo na zimo. Na Peugeotovem servisu vam nudimo široko izbiro zimskih pnevmatik po ugodnih cenah Poleg menjave in centriranja pnevmatik bomo pregledali še 24 kontrolnih točk na vasem voziiu in vam podarili paket za zimsko nego vozila. S to kontrolo vam Peugeotovi serviserji jamčimo, da boste zares varno zapeljali v mrzle dni. Vsem, ki boste kupili vsaj dve novi pnevmatiki, nudimo tudi ugodnejši nakup ostale zimske opreme. ■ftoftflbl ve*d za žnwto pnevmatiko ouvrfa S»m IMmO S! I ''STO R i 3 do urodap z-Hop. PEUGEOT SERVIS. PRI NAS VESTE PRI ČEM STE! PEUGEOT Rodex d.o.o. Rodex, d.o.o., Rovsko cesto 2,1235 Radomlje, tel.: 01 722 77 98,722 81 31,722 88 68 Turistična agencija Kamnik, Medvedova 26 tel.: 01/83 17 000 faks: 01/83 92 662 I ATA Ljubljana, Dunajska 113 tel.: 01/565 50 90 faks: 01/565 50 95 Ugodne cene letalskih vozovnic za odhode iz Trsta: New York, Boston, Atlanta 66.000 SIT; Los Angeles, San Francisco 82.500 SIT; Miami, Toronto 86.900 SIT; Rio de Janeiro, Buenos Aires, Bom-bay 114.400 SIT Kmetijsko živinorejski sejem EUROTIER /Hannover/ letalo 1 dan, odhod 30.11. Potovanja z avtobusom: Švica 3 dni, odhod 24. 11. Potovanja z letalom: London 3 dni, odhod 17.11.; Rim 3 dni, odhod 17.11. ZLATI AMERIŠKI ZAHOD 12 dni, odhod 23. 12. LANEN CVET ,:, tekstilna trgovina ^ v.£\ Moste 74, tel.: 01/8341-660 ^^J^ up HLAČE S v pArA STRANSKIMI ŽEPI (*.J99 Sit) MOŠKE. ŽENSKE hi OTROŠKE PIŽAME - FROTIR (ot> 2. W fco 3.490 sit) ŽENSKI. MOŠKI bi OTROŠKI BOMBAŽNI PVLOVERJJ PVLtJI, POLPVLI)! ^^vjON^ŽAMETNE TERMO SRAJCE HLAČE (akcija J.J90) METRSKO BLAGO ZA PLAŠČE in KOSTIME TERMOVELUR I I Delovni čas: pon. - pet, od 9'1 do 19", ob sobotah od H'1 do 13'' | i i i i i r TTL SALON KERAMIKE URAL Bolkova 12, Homec I I ! | J I keramične ploščice sanitarna keramika pipe prenova kopalnic in WC zaključna dela v gradbeništvu (parketi, laminati, stropi...) panodeljel;- petuk Te :;opoU : od t. do 1 Delovipi čas: od 8, do GSM: 041 M 12. ure in od 1 efon/fuku: 01/722! 7i5 £4 632 958 2. jre 1P3 0 4. do 18 ure - SVECARNA ŠTELE Glavni trg 16, Kamnik, 83-92-339 /V A G J% A iF e«/jp s petdnevna sveca 175 sit »VEČA Pax ^ Wdnevna ^ m „ , - POTOJMWJ£ u sir v večno mesto rim ali dvodnevno svečo 105 SIT SMUČANJE NA RQGU VLOŽEK PAX 225 SIT PRVIN STO KUPCEV BOMO SE DODATNO NAGRADILI! ZAHVALA V 80. letu starosti je od nas odšel mož, oče, stari ata, brat in stric POLDE BERLIC iz Cešnjic v Tuhinju Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč v težkih trenutkih, za podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo našega ata na njegovi zadnji poti. Hvala govorniku ZZB za besede slovesa, pevcem, trobentaču in praporščakom. Žalujoči: žena Anica, sinova Zdravko in Srečo z družinama, hčerka Zlata, zet Sašo, sestri Tončka in Angela z družinama Ccšnjice, Mali Hrib, Domžale, Kamnik, oktober 2000 Mirni/ bom legel in spal bom, saj ti sam Gospod skrbiš, da bom varen. ZAHVALA Ob smrti najine mame STANKE CERAR se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala dr. Plavčevi, medicinskima sestrama Emi in Darki ter patronažnima sestrama Meri in Anici za zdravniško pomoč in nego ob njeni bolezni. Iskrena hvala Prijateljstvu bolnikov in invalidov in Marijinim seslram. Sc posebej sestri Edit za ganljive besede slovesa, častitim duhovnikom g. Šuštarju, g. Šlibarju za cerkveni obred, še posebej g Župančiču za poslovilni govor. Hčerki Joži in Zinka i. družinama Kamnik. Šmarca, oktober 2000 Kogar imaš rad, nikoli ne umrje - le daleč je... ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil naš dragi oče, stari ata, brat, stric, svak JANEZ PODBELŠEK iz Soteske Iskreno se zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja. podarjene sveče, cvetje in za maše. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in našega dragega očeta pospremili na zadnjo pot, iskrena hvala! Posebna zahvala vsem sosedom, ki ste našemu atu pomagali v težkih trenutkih, ga tolažili in bodrili. Žalujoči vsi njegovi Oktober 2000 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega dragega brata, strica in svaka NIKOLAJA PAVLICA župnika v Komendi, dekana dekanije Kamnik, člana Suverenega malteškega viteškega reda in duhovnega vodje Slovenske malteške bolniške pomoči sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ob njegovi smrti z nami delili žalost in se tako množično poslovili od njega. Iskrena zahvala velja nadškofa in metropolitu dr. Francu Rodctu za vodenje poslovilnega obreda in številnim duhovnikom dekanije Kamnik, ljubljanske nadškofije in ostalim duhovnikom, predstavnikom Suverenega malteškega viteškega reda in Slovenske malteške bolniške pomoči, predstavnikom občine Komenda in občine Kamnik, rojakom rojstne vasi Velika Lasna ter rojstne župnije Vranja Peč. Iskrena hvala številnim govornikom za lepe poslovilne besede in vsem pevcem za ganljivo petje ob slovesu. Prisrčna zahvala faranom, ki ste mu vseh petindvajset let stali zvesto ob strani in mu nesebično pomagali pri njegovem vsestransko plodnem delu. Ohranimo ga v lepem spominu! Žalujoči vsi njegovi Komenda, Velika Lasna, Vir pri Domžalah, Ljubljana, Novo Polje, Srednja vas v Tuhinjski dolini. Duplica, september 2000 Čeprav nam je veliko vzeto, bodo v naših .srcih tvoje pesmi. Zgledi in nauki ostali večno. ZAHVALA V 92. letu nas jc zapustil dragi mož, oče, dedi, pradedi in stric JOŽE JEGLIČ iz Cešnjic v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, vaščanom, našim sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše in druge darove ter množico spremstvo našega ata na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Ahlinu in patronažnima sestrama Lojzki in Majdi za neprecenljivo pomoč. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, govornikoma v imenu Zveze borcev, Krajevne skupnosti Zg. Tuhinj in Društva upokojencev Motnik-Špitalič in pevcem za lepo zapete žalostinke. Vsi njegovi Ccšnjice, Laze, Duplica, Domžale, Ljubljana, oktober 2000 Kuku je prozen dom, dvorišče, moje ako zaman te išče, ni ve? tvojega smehljaja. It delo tvojih rok ostaju. ZAHVALA Prezgodaj nas je po težki bolezni zapustil naš dragi IVAN KOSIRNIK iz Tunjiške mlake Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem iz podjetij Utok, Borovo, Tcrmika, Termo, Copis, Saxonia-Franke in Mikro S. in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu podarili cvetje in sveče, nam pa i/rekli sožaljc in sočustvovali z nami. Zahvala velja dr. Nadji Pfajfar-Križnič, patronažni službi, posebno sestri Jani. Posebna zahvala gasilcem, govorcem ob grobu, trobentaču, sosedom, posebno Anici, Petru in Darji in prijatelju Zdravku. Hvala g. župniku Pavlctu za opravljen pogrebni obred in človeško toplino, ki nam jo jc namenil, in pevcem za odpete pesmi. V žalosti vsi njegovi Tunjice, oktober 2000 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru porivali vsi; itrla za vselej končali, v hišo (teetovo šli. (A. M. Slomšek) ZAHVALA V 73. letu življenja nas jc po težki bolezni zapustil dragi mož, oCc, brat, tast in stari ata FRANC ROPAŠ vi. Smarce, pismonoša v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem Za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in za cerkev v Smarci ter številno spremstvo na njegovi zadnji noti. Zahvala Pošti Slovenije in kolektivu Pošte Kamnik ter sodelavcem tovarne KIK Kamnik, Svilanit Kamnik, Založbe Mladinska knjiga Ljubljana in Glasbene šole Ljubljana Vic-Rudnik. Hvala patronažni sestri Romani za pomoč v času bolezni. Zahvaljujemo sc duhovnikoma - g. Janezu Gcrčarju in g. Francetu Šuštarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Slovenskega okteta za zapete pesmi, Franciju za zaigrano žalostinko ter šmarskim gasilcem za spremstvo na očetovi zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči vsi njegovi „ Šmarca, Kamnik, Vransko, oktober 2000 Spomin na mamo pokopana nam v srcu spi... umre mama vse prerano, ictudisto tet Živi. ZAHVALA V 89. letu jc od nas odšla naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta IVANKA ŠINKOVEC z Gozda 1 Izrekamo zahvalo vsem našim sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. I Ivala za podarjeno cvet je, sveče, tolažilne besede in druge pozornosti. Zahvaljujemo sc g. župniku z.a lepo opravljen obred in tolažbo in pevcem za zapete žalostinke. Hvala tudi dr. Logarju, sestri Nadi in palronažnim sestram za dolgoletno zdravniško pomoč. Bodri nas spoznanje, da v žalosti nismo sami. Vsi njeni Gozd, Kamnik, Mekinje, Ljubljana, oktober 2000 Instruiram matematiko, liziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 72-38-157,041/322-571. Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno šolo. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 83-92-017. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Streh ovec Potočnikova 15, Domžale teU 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h (e sanjam, me ne zbudi te, če je res, mi ne pustite zaspati... ZAHVALA Prekmalu nas jc zapustil naš »ote« JANEZ BENKOVIČ iz. Mekinj Iskreno sc zahvaljujemo VSEM, ki ste nam ob bolcCi izgubi stali ob strani in našega Janeza tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Pozabili ga ne bomo nikoli. Blaž, Urban, Maja in drugi njegovi Oktober 2000 Ljubil si naravo, druiino in dom, prekmalu odz.vonil ti vaški je zvon. ZAHVALA Čutimo veliko praznino, ker jc za vedno odšel naš dragi MARJAN ŠUBELJ iz Kamnika Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. I Ivala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in govorniku za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Oktober 2000 I. Bog bo obrisal vse \nl.r ..; njihovih ori in smrti "c bo ver, tudi ne bo več ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, zakaj, kar je bilo prej, je minilo. ZAHVALA Ob boleči i/gubi naše ljubljene /ene, mame, sestie in lele ANGELCE KODRA roj. SUŠNIK iz/.g. Tuhinja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem Titana in Fnerkona, kolektivu OŠ Z.g. Tuhinj in OŠ Šmartno v Tuhinju, organizaciji RK, zdravnici dr. Ncvcnki Sečcr-Dolcnc, govornici za besede ob slovesu, pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi. Vsi njeni Oktober 2000 Utihnit je tvoj glas, utihnilo je tvoje sne. ostale so solze in halei'ine, ki nas zelo tli/še . . A vedi, da v naših srcih Vedno boš Uvel ti! ZAHVALA Ob bolcCi izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, tasta, brala in strica MILANA MANDIĆA iz Kamnika, Medvedova 51» sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle nam v težkih trenutkih slali ob strani, za vsa izrečena SOŽolja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poli. Posebna zahvala osebju ZD Kamnik, ki ste mu zadnje dni življenja lajšali bolečine, popu iz Kranja za lepo opravljen obred, pevcem Lire, trobentaču, Komunalnemu podjetju Kamnik, gasilcem KIK-a za zadnji pozdrav in Dobami Mandiču za ganljive poslovilne besede. Pogrešamo ga in za njim žalujemo: žena Sava, sin Milomir in vnuk Goran, hčerki Nevenka in Mika, zet Andrej in vnuka Tanja in Matic Kamnik, Križ, oktober 2000 Ljubljanska 85, I )omžale Telefon: 7-240-220 e-mail: tentous@tentous.si I4T4 tarnam P00BLA5ČfNAtt£NCUA >^ ZIMA 2000 - 2001 Slovenija, Avstrija in Italija Na enem mestu /branih već kot 30 smučarskih središč in več kol 90 različnih penzioriOV, hotelov, apartmajev in apartmajskih naselij. Zahtevajte katalog »Zima 2(X)()-200I«. pošljemo vam ga po pošti. JESEN in NOVO EETO ob morju Zahtevajte našo ponudbo! CITY BREAKS - tri ali večdnevna potovanja z letalom v evropske prestolnice. Zahtevajte katalog! MOTOR SIIOVV - Bologna (en ali dva dneva) odhoda 9. in 16. december _ LETALSKE VOZOVNICE London 36.900-Amstcrdam 41.200-Istanbul 50.400.-Pariz 59.900.-Kopenhagcn. 53.000.-Ncw York 79.000.-Los Angeles 98.000.- in vse druge destinacije po vsem svetu po najugodnejših cenah! MOSTE 80/H KOMENDA tel.: 01/8341-757 PRIČAKUJETE /S/ARA5ČAJ? OPREMA NUK AVFNT BREVI IGRAČE v/l Kivivj^v INGLESINA MAXI GOSI akcija vozički sEpea - n/mm - siotm GRE V A5 OTROK VVRfEC -50LO? " CRAYOLA-NAHRBTNIKI -LEGO - PARKER VA5 /vAJ5f/Sff K I5ČE 5VOJ 5TIL? TANDEM NO NAME HLAČE PULOVERJI OBLEKE KRILA PA 5E ZA5E BI KAJ? perilo, nogavice... V TIA SE ^ DOBIMO, NA • ODGOVOR DOBIMO! JESENSKA ()BLA< i LA MI- KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE »- HIDRO IN TERMO IZOLACIJE >■ APNO, CEMENT, MALTIT FASADE IN'FASADNE SISTEME BA V MIT, JUB in TIM > SCHIEDEL DIMNIKE >~ ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO >■■ ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA >- OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >■ ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO >■ TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA V MESECU OKTOBRU VAM PO AKCIJSKIH CENAH NUDIMO: OKNA VELUX, KLIN KER ZIDA K, SCHIEDEL DIMNIKE, MODULARNI BLOK, SIPOREX, ARMATURNE MREŽE, VONITEKT, GRADBENA LEPILA, GIPS PLOŠČE. KERAMIKO. Ji POL. FASADE TIM IN JUB, NOVOTERM, STIROPOR, KOMBI PLOŠČE, ORODJE IN OSTALE ARTIKLE. PESEK ZA GROBOVE 685,00 SIT/25 kg • Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAM-u VISI NIKOLI SAM!!! Internet: WWW.SAM.SI »NA KVADRAT« IZ -TRGOVINI. nafup */tMNl* Šutna 48. tel.: 839 70 81 SADNI CAJ »POPIJ IN POJEJ« VSI OKUSI ROLADE SWEET ROLL VSI OKUSI, 250 g PREPECENEC ^rJ^N VSI OKUSI ,od24990s,T TOAST HRUSTLJAVI CIPS SIT .KIS® VINSKI, JABOLČNI 99 90 SIT SLASTNE PIZZE MAESTRO - GIUSEPPE zamrznjene I že od 299 90 SIT PIŠČANCU PANIRANI ZREZKI IN C0RD0N BLEU (IZ PRAVIH FILEJEV) I zamrznjeno od 1.299 90 SIT LEDENI CAJ TUKAN ^—. vsi okusi (1,5 0 I 99 90 SIT KAVA MINAS MLETA, 100 g 1 £Q90 (vsaj CD bosi) P UREJENA PARKIRIŠČA ZA TRGOVINO DO 25% GOTOVINSKI POPUSTI! 28 Otroški komplet (poipuli, krilo in brezrokavnik) 7.990 sit OTROŠKA MODA KAMNIK Poipuli samo 1 «490 sit Kapa 1 .360 SIT Otroška zimska jakna 8.990 sit na Glavnem trgu 3 v Kamniku PRITLIČJE: • Modna oblačila in obutev za otroke in najstnike od 8 do 14 let I. NADSTROPJE: • Oblačila za najmlajše in otroke do 8 let • Oprema za dojenčke • Igrate i 5 "D p 9) VELE prijeten nakup 3 Otroški -i komplet I 3.790 -o -6 ... Se ugodnejšim cenam, saj je vsaka Škoda po novem cenejša tudi do 150.000 tolarjev* ... enostavno popusti. * Popusti veljap za vozila na zalogi do razprodaje zaloR. Višine popustov se med posameznimi modeli vozil Skoda razlikujejo. SPC Škoda Skerjanec Krumperška 21, Domžale tel.: 01 724 40 85, 01 721 03 40 ^OTV Zli— inženiring d.d. INFORMACIJE IN PRODAJA: Na lokaciji gradnje: Usnjarska 6, Kamnik Telefon: 01/ 831 75 23 Vsak dan:od 9. do 17. ure V soboto: zaprto Možnost preprojektiranja. Velika izbira materialov. Ugodni plačilni pogoji. Stanovanja od 33nYdalje. Poslovni pr od 22171'dalje. V samem centru mesta. Največja izbira bele tehnike v Kamniku pralni stroj Gorenje WA1142 M ftftiŽ'T: 1100 obr.Anm., 5 kg, nastavljiva certrtuga.. IVtVVVi1 pralni stroj Zanussi FLS 803 MA muk 800 obr./min, 5kg.....................................WtlWia akumulatorski polnilec B0SCH m mtkA Batmax 6, za avto....................................... %»9lPV»a elektroaenera^or Genmac oo« 3ooo i jmmi 220 V, moč 2000 W, štirtaktni motor 9W%W99%m verižno dvigalo Brano *m ziooit.._.....................................29*990»- bojler liko UV3 *| ^ eleMrika / drva............................................, "A J J j 1 pri takojšnem plačilu fregata Ubita svetil za ose pfcslcm in ose namene POSLOVNA DARILA 2001 GLAVNI TRG 1 1 , KAMNIK TEL.: 01/831-73-21 , UREDIMO TUDI TISK NA ARTIKLE , AHAČIČ Domžale, GVĐVIG Prešernova 1/a, „-*J?*\J? tel. 061/72-42-107 TRGOVINA faks: 061/719-475 METALKA TRGOVINA BLAGOVNICA METALKA KAMNIK Korrr*. Sufno 37. tel. 01/831 15 55 © iffiMH Ambrož aaaa i-r;AV0 00 fev £>:f /•[=£ od 1,997.611 SIT F-FJ:\ro no icv p?:r rrr-rr^A od 2,098.000 SIT FIAT BRAVO 1.6 SX Oprema: klima, ABS zavore, 2x zračna blazina, servo, el. steklo, centr. zaklepanje, radio RDS,... Cena od 2.425.600 SIT fc NEVERJETNIH 300.000 SIT CENEJE! hl;/'.VA 00 fOV (X, KI M t: od 2,148.986 SIT li.LiA.VO L'feV II lUd' od 3,547.374 SIT c1godno financiranje - staro za novo PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: 04/2529 070 SERVIS VOZIL: Lahovče 40, tel.: 04/2529 050 prodajalna izdelkov gOPGIlJG - popolna izbira belo tehnike Gorenje, - bogata izbira barvnih televizorjev, glasbenih stolpov, malih gospodinjskih aparatov - servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev in malih aparatov originalni rezervni deli Gorenje PLAČILNI POGOJI: GOTOVINSKI POPUSTI PLAČILO S ČEKI - do 6 mesecev H \\čM KREDITI - do 12 mesecev BREZPLAČNA DOSTAVA Vljudno vabljeni v našo prenovljeno prodajalno! fi* NASLOV »APA8ATov Odprto vsak dan od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure