Glasilo krščanskega delovnega ljudstva -BT"! 1 I '■ ■...L-Jg »•hojo vsak Četrtek pop.] ▼ *luCa|u pramlka II PoMacma itevlllui Din 1-9* - Cena: m 1 ne«ec II Oglad, rehlomu^e In naroCnlno ne uprav* ten poprej - Uredništvo: ljubljena, MlkloU- II Din S--, m Četrt lete Din iOr., mm pol leta Dtn 3o--, se II Datavika ilMniloa, MlkloilCaTB cm te »3, U na«. *•»««• ~ Hefcanklrana plama «e ne sprejemajo II lno»em»|yo Din f- (naeaeCno) - Oglat: po dogorora || Telefon SMS. Mev. Čekovnega rabina l-lj»Q Zakai še toliko neorganiziranih? Golgota delavstva v Durkloštru Delo v tovarni lesnih izdelkov v Jurkloštru počiva. Pribiti pa moramo, da ne radi pomankanja dela, ampak, radi tega, ker želi imeti njen lastnik veleposestnik Falter višji dobiček. Delavstvo je bilo dosedaj tako sramotno nizko plačano, da se ni moglo dostojno preživljati. To pričajo suhe, blede postave delavcev. Vseh brez izjeme. Kdor ima svoj dom in še košček zemlje poleg njega, ta je v nekoliko boljšem položaju. V splošnem je pa taka revščina, ki vpije v nebo. Vsa okolica se izprašuje, kako je mogoče, da postopa tovarnar Falter tako brezobzirno in samolastno. Delavstvo je po svoji organizaciji zainteresiralo za svoje nevzdržne razmere bansko upravo v Ljubljani. Ta je razpisala razpravo na licu 'mesta dne 27. oktobra t. 1. Razpravo je vodil g. inž. Gorjanc. Bila je brez uspeha. Na vse dokaze in prigovarjanja je odgovarjal podjetnik: Ne odneham. Rajši zaprem tovarno. Niti na to ni pristal, da bi polovico popustili delavci, polovico pa on. Podjetnik je sicer zatrjeval, da mora tako postopati radi krize. Toda kdo mu naj veruje! Isti podjetnik je še v začetku septembra t. 1. zatrjeval delavstvu, da ne bo znižal plač. Sedaj pa naenkrat taka neodjenljivost! Imajo pač tisti prav, ki trdijo, da je rekla neka oseba, da se ne izplača obratovati, ako ne bo iz tovarne mesečno saj 15.000 Din čistega dobička. Ravno pohlep po dobičku ukazuje, da naj ima delavka plače na uro Din 1.30 odn. Din 1.40. Ravno isti egoizem nalaga družinskim očetom neizvedljivo nalogo, namreč da naj vzdržujejo sebe in družino z 20 do 22 Din zaslužka na dan, pri čemer so nedelje in prazniki izvzeti. Ob teh dneh naj bi se preživljal delavec od prihranjenega zaslužka. Ali ni taka miselnost nepojmljivo zasmehovanje delavca in 'njegovih naravnih pravic? Ena taka razprava pokaže vso neskladnost sedanjih družabnih razmer. Človek, ki ima ogromna posestva in ki zapoveduje v dveh velikih obratih; človek, kateremu je prizanesla agrarna reforma ravno radi delavstva, se čuti odvezanega vseh moralnih obvez na-pram tistim ljudem, ki mu že cela desetletja ustvarjajo bogastvo. Kdo naj bo pa potem obvezan za te stradajoče delavce? Kdo naj bo odgovoren za bodočnost delavskih družin, ako odklanjajo taki vsako odgovornost? Pa vendar so odgovorni in bodo enkrat dajali odgovor za svoja dejanja. Kajti nravnih in božjih zakonov dosedaj ni še nihče brez kazni prestopal. Kako Bog izvaja svoja kaznovanja, je v njegovi volji. Zgodovina nas pa saj nekoliko uči, kakšni so svetovi, ako Bog iztegne svojo roko, da kaznuje. Jasno je, da mora biti tako. Saj je Bog določil, da naj bo Človek kralj, gospod nad materijo iin da naj mu ista služi. Sedaj pa mora človek služiti materiji v korist materije. Taka razprava pa tudi dokazuje, da je sedanja zaščitna zakonodaja prešibka in da ni kos takim položajem. Podjetniku je lahko trditi, da gre podjetje slabo in da bo propadlo, ker mu ni treba teh trditev dokazati. Ko bi moral prinesti natančne dokaze, ko bi se zavedal, da bo imoral odpreti tudi vse tajne predale in svoje tajno knjigovodstvo, ki pokazuje vse drugačno lice gospodarstva, kakor pa bilanca, ki jo izdaje podjetje, potem bi se premislil trditi, da podjetje slabo stoji. Zalibog naša zakonodaja ne pozna takiih določil. Tudi ne obsega tega, da bi prepovedala plače, ki so proti zdra- V nedeljskem delavskem kotičku j »Slovenca« smo brali, da je v Sloveniji | organiziranih baje okrog 7000 od 80.000 ; zavarovancev pri OUZD. Dnevnik se je I še uštel, ker ni upošteval še vseh zavaro-vancev pri nameščenski, rudarski in že- j lezničanski bolniški blagajni. Število onih, ki spadajo v strokovno organizacijo, je še večje za preko 10.000. V koliko se je pa Zmotil v številkah organiziranih, ne moremo kontrolirati. Nas to trenutno tudi ne zanima. Zanimivejše je namreč zgoraj stavljeno vprašanje, ki ga bomo poskusili ilustrirati predvsem oniim krogom, ki »Slovenca« berejo. Od konca preteklega stoletja dalje obstojajo namreč v Sloveniji strokovne organizacije delavcev in nameščencev, ki se imenujejo krščanske. Od leta 1909. je njih voditeljica in centrala Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani, človek bi sodil, da bodo krščansko misleči ljudje povsod in vedno podpirali ter propagirali krščansko strokovno organizacijo! Vendar pa to ni tako! Dokler je živel dr. Krek, je bilo stanje še precej znosno. Po vojni oziroma po dr. Krekovi smrti pa se je položaj zelo spremenil, ker je veliko Krekovih učencev pozabilo njegova naročila. Ali se je potem treba čuditi, če ne poznajo krščanske strokovne organizacije tisti ljudje, ki niso bili Kreku tako blizu kot njegovi učenci? Pa preidimo na dejstva! Splošno se misli, da je dovolj, če izpolnjuje delavec na zunaj vse zapovedi, dejanja so postranska stvar. Zadostuje, če hodi v prosveto, tam igra v burkah in dramatičnih igrah, da nastopa na štafetah in da špor-taši. Včasih je nudil »Orel« (Socialna čitanka!) in danes prosvete tudi še socialno šolo. Ta pa se je podajala in se še podaja šolsko, kot se recimo uče šolarji zgodovine in zemljepisja. Delavcu, ki se mu nudi ta izobrazba, pa se nikdar ne stavi vprašanje: Kakšen pa je tvoj odnos do vseh teh pojavov v socialnih gibanjih in 'kakšen bi moral biti? Nikdar se ne reče: Ti bi moral biti v tem in tem aktiven in ne le opazovalec! Ne reče se: Kot krščanski delavec spadaš v krščansko strokovno organizacijo! — Ljudje s to šolo so do naše organizacije brezbrižni, če je sploh poznajo, ali pa celo nasprotnil Take prosvete so in tako prosvetno delo je za nas brez pomena! Da! Na zunaj se je včasih reklo in zapisalo: »Naši delavci« in podobno. Pa praksa? »Katoliška« podjetja (denarni zavodi itd.) zaposlujejo zelo mnogo uslužbencev raznih strok. Pa vendar? Koliko je od teh organiziranih v naših krščanskih strokovnih organizacijah? Lahko bi jih na prste našteli! Pa zakaj? Uslužbenci vemu razumu, n. pr. plača Din 1.40 na , uro. Tudi to še ni uvedeno, da bi bili j tudi podjetniki primorani omejiti svoje * brezpotrebne in velike izdatke v času krize v korist splošnosti. Trdijo, da vzdržuje podjetnik in veleposestnik Falter veliko stanovanje na Dunaju. Vzdrževanje tega stanovanja požre mesečno težke tisočake. Kako pa pride do tega, da naj zareže nož pohlepa prav do srčnih žil delavske ekzistence v korist višjemu dobičku, namesto da bi opustil podjetnik brezpotrebno in brezplodno razkošnost. S tem bi prihranil veliko več, kakor znaša vsota, ki jo hoče odtrgati delavstvu. In končno, kako naj se sklada z idejo svobode naroda in z idejo narodnega gospodarstva, da naj hirajo radi prenapornega dela in radi preslabe prehrane naši domači sinovi, samo da ima podjetnik več sredstev, da jih vrže v naročje Nemcu zetu, Tei še ni nikoli vedo, da so njihovi gospodje in predpostavljeni neprijazni Jug. strok, zrvezi in se ne organizirajo, ker je košček krnha nad vse vreden. Notranje korajže, da bi se organizirali proti volji gospodarjev, pa nimajo, ker jim orlovska in prosvetna izobrazba nista dali potrebne samostojnosti in orientiranosti. Vsa ta masa je neorganizirana! V kolikor je pa organizirana, je pa organizirana (bančni uslužbenci!) v marksistični internacionali! Kdor hoče dobiti kruh v teh podjetjih, ne sme biti član JSZ. Dokaz: V konkret- | nem slučaju se je informiral odločujoči 1 gospod nekega podjetja o prosilcu za službo, če ni morda član naše nameščen-ske organizacije; če bi bil, ne bi dobil službe; ker je bil odgovor nikalen, je bil sprejet! Če bi bili odločilni činitelji, ki so lu mišljeni, uvidevnejši, bi bilo pričakovati, da se bo stvorila nameščenska strokovna organizacija izven JSZ kot samostojna. Vendar pa niti do tega ni prišlo. To je jasen dokaz, da gospoda ne pozna bistva strokovne organizacije, ampak da ji gre le za to, da ima tudi v delavsko-name-ščenskih krogih za nekatere slučaje pripravljene ubogljive elemente, ki ji bodo sledili brez pomisleka. Ni geslo: Strokovna organizacija — ampak: nasprotovanje strokovnemu samostojnemu gibanju. Iz tega mrtvega negativizma in nerazumevanja se tudi vedno porajajo misli o združbah, ki bi mogle nadomestiti strokovno organizacijo in ohraniti »dobre delavce«. Iz tega nagiba se je napravil separaten poskus v Kranju, ki je pokazal popoln nesmisel sličnih akcij in iz tega nagiba se tudi dajejo injekcije našim organizacijam po nekaterih krajih. Ali se more gospoda čuditi, če je zavedno delavstvo z odločno potezo v pravem trenutku po svojih delegatih odbilo težko roko, ki se je hotela polastiti krščanske strokovne organizacije? Ne! Vsakemu pravemu delavcu mora biti samostojna strokovna organizacija ponos! V boju za samostojnost nas more tolažiti le dejstvo, da ni tako le pri nas, ampak da je isti pojav tudi v Nemčiji, kjer centrumaški krogi strokovni organizaciji tudi radi očitajo, da je levičarska in premalo krščanska. I Krščanska strokovna organizacija ima nasproti »krščanskim« ljudem mnogo težje stališče kot marksistična. Znano je, da ^katoliški« gospodarski krogi in privatniki veliko bolj brezobzirno nastopajo proti njej kot bi to storili proti marksistični. Več naših organizacij je bilo vsled tega uničenih! Kako to? Ali se mar katoliški podjetnik rajši pogaja z marksistično organizacijo kot s krščansko? Stvar je v tem: Duša naivnega delavca, »naturaliter ganil z mezincem, da bi pomnožil premoženje veleposestnika v Jurkloštru! Kaj pa delavci mučeniki? Sprejeli so vsiljeni boj. Res je, da so izžeti in brez sredstev. Toda kadar je človek prizadet in žaljen v svojih najsvetejših in najosnovnejših pravicah, postane junak. Naši tovariši v Jurkloštru so v resnici junaki. Ustnice imajo stisnjene, toda vzdržali bodo za vsako ceno. Saj se bore za pravico. Da, za pravico! To potrjuje tudi občinstvo. Saj je vsa okolica proti Falterju. Kmetje in vsi drugi se zgražajo nad njegovim postopanjem. Vsi ti pravijo: Le korajžno se borite. Mi Vas bomo po svojih močeh podpirali. Bodite trdni in zvesto skupaj držite. Eden za vse, vsi za enega. Takšen poziv odmeva danes po Jurkloštru in se dviga enodtišen odpor pod geslom: Živela pravica! Christiana« je dobra. Ne tako podjetnik. Njemu je glavno dobiček. Pri tem se ne ozira na to, če bo trpel zaradi njegovega pohlepa krščanski ali marksistični delavec. Njemu je glavno lastno zadovoljstvo. Ker pa pozna delavčevo miselnost (»gospod« mora biti dober, saj hodi tudi v cerkev in še zelo pobožen je *in zakramente redno prejema), pa to izrabi in zelo rad pridiguje razcapanemu delavcu skromnost. Delavcu nt ugodi in se ne pogaja z njegovo organizacijo. Posledica: Organizacija mora razpasti. Delavstvo pa hodi s skrivljenimi hrbti, dočim »pridobitnemu krogu« raste profit na račun delavskih žuljev. To so posledice dela onih Krekovih učencev, ki so pozabili na mojstra in so postali delničarji in upravni svetniki delniških dražb. Mnogokrat so ravno oni krivi, da roma krščansko delavstvo v marksistični protiverski tabor! Samo nazorno delo! Zdi se, da imajo tudi razni »delavski kotički« isti namen: Uspavati delavca in držati ga v nevednosti in mišljenju, da more prav dobro izhajati brez strokovne organizacije. Jedke so gornje besede. Niso napisane iz sovraštva. Napisane so iz občutja, da je vse delo in početje prosvetarskega dela in nekaiterih krogov spočeto iz nepravega namena, da ni naravnano proti pravemu cilju in da je v vsem tem velik konec judovskega farizejstva in pismar-stva. To ni odkrito krščansko delo! To je ilustracija razmer, ki je ni napisal ekstremni levičar« in »demagog«. Ni kritika, ampak fotografija — mr Iva in brez olepšave! Naj bo konec! Pripominjam: Ko bi bilo več odkritosti in poštenja ter spraševanja samega sebe, bi bilo marsikaj drugače. Ne bi se bilo treba izpraševati: »Zakaj tako malo organiziranega delavstva in nameščenstva?« Moralo bi se reči: »Vemo, zakaj to. Toda to je naša krivda, nostra culpa!« Temu spoznanju bi morala slediti nova dejanja. Po dosedanjih izkušnjah pa nam ni pričakovati ne enega ne drugega. Delajmo, da bomo mogli grešnikom dati nekoč močen in silen odgovor! V nas je rešitev — »onstran« brega je ni!~ vamt. Dom dela in počitka! Kdor je imel priliko hoditi na sestanke skupin in družin naših organizacij, je gotovo nazaj grede študiral o različnih nedostatkih v delu krajevnih edinic. Povsod iskoraj, — le malo izjem je — pa je vzrok teh nedostatkov premajhna izvež-banost in samostojnost naših delavcev. Manjka nam ljudi, ki bi mogli samostojno voditi delo naših krajevnih edinic. Manjka nam ljudi, ki bi sami brez predhodnega naloga central in prošenj skrbeli za širjenje in ustanavljanje edinic. Potrebujemo torej za prospeh našega pokreta samozavestnih, močnih in dobro naobraženih delavcev-pokretašev. Nekega osrednjega doma nam je treba, kjer bi se zbirali, poučevali, nabirali novih moči, se medsebojno zbližali in tako prerojeni šli zopet na delo. Temu namenu naj bi služil »Dom dela in počitka«, katerega namerava zgraditi s podporo vseh članov organizacij naša Gradbena zadruga »Delavski dom«, oziroma njen delovni akcijski pododbor. Sestavljen je že načrt in program dela, ter bo objavljen v eni izmed naslednjih številk lista. i Tovariši! Kljub krizi in res težkim gmotnim razmeram dokažimo, da se ne ustrašimo dela, ako gre za naš skupni blagor. Delo je naše. Zato, ko prejmete navodila za nabiralno akaijo, tekmujte v delu, da bo naš dom čimpreje stal nam vsem v ponos in korist. jPoročiicL z delavskih bojišč Jugoslovanska strokovna zveza Lesni delavci Jurklošter. Dne 27. oktobra t. 1. so bila pogajanja v našem podjetju tovarne lesnih izdelkov. Pogajanju vodil g. inž. Gorjanc od inšpekcije dela v 'Ljubljani. Delavsko zbornica je zastopal, tov. . Aiton M a >r i a -ček, prihitel je med, nas tudi narodni po-slanep Alojzij Pavlič. Razprave, sta se udeležila (udi gg.,župnik, in žup^n. Domače delavstvo so pa zastopali tovariši: Senica, Šeško, Kranjc in Wolf. Vsi skupaj niso mogli pregovoriti podjetnika Falterja, da bi saj nekoliko odnehal. Zaradi tega je sklenilo delavstvo, da vztraja pri svojih zahtevah. Te že sedaj tako borne skorjice kruha si ne pusti vzeti. Boj je vsiljen, za to bomo pa mi delavci zmagali. Rimske Toplice. V tukajšnji tovarni pod-petnikov se gode čudne reči, vedno večji nered je. Kriv je vsega tega obratovodja. Na eni strani bi se rad delal delavstvu prijaznega, na drugi strani pa hoče biti preposlu-šen izvrševatelj povelj znanega delavskega prijatelja veleposestnika in tovarnarja Falterja. Strokovna organizacija mu je seveda na potu. Mesto, da fci jo upošteval in izvrševal važnejše stvari v sporazumu z organizacijo, kar bi bilo koristno za obe plati, gre v vsjeh svojih korakih preko nje. Organizacija je izprevidela, da bi bilo bolje, ako bi bili v vseh oddelkih preddelavci moške osebe. Obratovodji so bolj po volji ženske. No, pa če jih že hoče imeti, bi pričakovali, da bodo tako mesto opravljale starejže, že kvalificirane. Tudi to ne. Take odpušča, pa nastavi novinke in sicer takoj kot svoje zaupnice. Take morajo imeti le eno kvalifikacijo, da znajo nemško. — Svojo človekoljubnost kaže tudi napram delavcem. Večkrat smo že poudarili, kako neredno dobivamo izplačane celo te bore solde. Kljub temu zahteva, da naj vozijo delavci po šihtu iz Gračnice v Rimske Toplice blago (do 150 kg). Do Rimskih Toplic je več kot pol ure. Premislite! Za to pot je do predkratkim plačeval le enourni zaslužek (3 Din). Na protest je obljubil 6 Din. Tudi za ta denar bi peljal delavec blago, toda zahteval je, da naj dobi prej svoj zaslužek izplačan, sicer ne pelje. Kaj napravi nadvse »pravični obratovodja«. Delavca pošlje za kazen na dopust. Organizacija je pa sklenila, da bo napravila enkrat konec temu postopanju. Delavec mora delati 8 ur Odvažanje blaga pa ne spada k tovarniškemu delu, zato ne more biti govora o kakem nadurnem delu, ampak je to nekaj čisto privatnega. Tovarna naj se z delavcem domeni in prav pošteno plača vožnjo, kakor zasluži, ne pa kakih 6 Din, saj zasluži Se kitajski kuli več. — Naši tovariši v Jurkloštru se krepko drže. Mi smo sklenili, da ne bomo ničesar takega napravili, kar bi jim bilo v škodo. Ta sklep bomo tudi zvesto držali. Kovinarji Guštanj. V nedeljo, dne 6. novembra bo ob devetih dopoldne v prostorih gostilne Cvitanič v Guštanju sestanek naše skupine.. Na sestanku bo poročal zastopnik centrale iz j Ljubljane. Vse člane vabimo, da se sestanka zanesljivo udeležijo. \T» • V • • Viničarji Uradni dnevi tajništva SZV v Mariboru bodo za ta mesec 5. in 6. in 19. in 20. novembra. priporočamo vsem, kateri bodo imeli kakšne zadeve, da pridejo v soboto, to je 5. in ilS. novembra, ker v nedeljo je uradni čas zelo kratek radi drugih poslov skupin v okolici Maribora. Pekre. Vabimo vse člane »Strokovne zveze viničarjev« na sestanek, ki bo dne 6. novembra 1982 ob pol 10 v gostilni Tom-še v Pekrah. Povabite vsak svoje znance viničarje, ki še niso organizirani, da bo naša moč večja. Takšni so! Viničar Krajnc je prišel v konflikt radi nekih stvari, katerih mu gospodar ni maral plačati. Spomnil se je strokovne organizacije, saj je bil nekoč njen član. Prišel je in rekel: »Pomagajte mi sedaj, če zmagamo, pristopim nazaj, drugače pa ne.« Torej samo takrat, bi taki organizacijo priznavali, kadar jim »sila prede«; samo takrat bi plačali članarino, če bi že vnaprej najlepše uspehe in koristi želi? Zato je moral biti tudi odgovor: >Ce tako misliš, tedaj mi nič ne pomagamo. Kakšne uspehe pa smo že vnaprej mi imeli, ki smo že toliko let organizirani, ki < smo tolik# borbe in žrtev že doprinesli, da vi vsi neorganizirani in špekulanti naše stanovske skupnosti sploh še nekoga imate, kamor se zatekate, k« Vam voda v grlo teč« in ko vam povsod .vrata lapro. Z Bogom I« Prav je pogoidiL. V tari Sv., Miklavža pri Ormožu je še precej takih vinogradnikov, ki strokovni organizaciji viničarjev hudo nasprotujejo. V’ Brebrovniku se je nekdo črez glavo zaklel, da organiziranega viničarja sploh v, službo ne vzame. Tako je tudi zavrnil enega naših tovarišev, da ga zato ne vzame v službo, ker je član SZV. Ker so ravno najboljši in najbolj zavedni ter izobraženi. viničarji vsi organizirani, . je ta z lahkoto dobil službo pri drugem vinograd-, niku. Prejšnji pa si je le zmolil na tega dobrega viničarja ter je zaželel dobiti ga v službo. Zato ga je osebno poiskal in prosil, če bi hotel vseeno v njegovo viničarijo. Ta pa,se je odrezal: » Krnet a,.;si vzemi v viničarijo, kei; nas viničarjev ne trpiš, .ali pa viničarijo prazno imej. Sam si gorico obdeluj, Če smatraš, da imaš samo ti pravico živeti, mi siromašni ljudje .pa-ne. Ne grem k tebi nikdar in za nobeno plačo.« To je odločnost. Ko bi bilo več takih, bi nam drugače bilo. Navadno pa, ko službo išče, skoraj po kolenih lazi pred vinogradnikom, sprejme vsakršne pogoje, dostikrat celo brez pogodbe, ko pa potem začuti, da ne more več naprej, da dela skoraj zastonj, tedaj, pa ga naj .organizacija, izvleče, ki jo. je prej utajil in ni maral njenih navodil. Kdor svojega stanu ne ceni, ga tudi1 vreden ni!. Svoj stan ceniti, pa se prayi: boriti se za svoje dostojanstvo in pravice v človeški družbi. Tragičen poslovilni večer. Navada je ta: ko viničar iz službe odhaja, so tedaj med njim in gospodarjem ob času trgatve in pre-šanja pravi poslovilni trenotki. Vinogradnik zadnjikrat preša pridelek, pa tudi znoje in žulje odhajajočega viničarja. Ni bilo že malo slučajev, ko je gospodar jokal ob odhodu svojega viničarja, predvsem če je ta bil že daljši čas v službi. Saj se viničarji, tudi ne selijo samo radi krivic, marveč tudi radi boljše službe, ali radi lastnih družinskih okoliščin. Tako je bila na Ježovini vdova že 16 let v službi in sedaj odhaja prostovoljno drugam. Doba 16 let je dolga in trda doba dela na enem »gruntu« in pri enem gospodarju. Spodobilo bi se in pravično bi bilo, da se ne pripravi samo dobra večerja, ampak da se bi dalo taki družini, taki vini-čarki vsaj priznanje, če že ne nagrada za njen trud in zvestobo. Nekdo, ki pa se je udarjal po prsih, češ gospodar sem, je e svojim zbadanjem napravil ta zadnji večer tukaj prav žalosten in surov. »Kaj vi viničarji, vi berači, ki nikjer nič nimate, ki samo prosjačite, samo plače zahtevate. Mi vinogradniki, mi smo nekaj. Kaj ta vaša postava, ki si jo sami delate, kaj vaša organizacija. Vse postave, vse organizacije bodo propadle. Tudi vi viničarji, tudi vsi tisti vaši... mi vinogradniki, posestniki, mi bomo pa ostali itd. — celo kolobocijo, da je še škoda -papirja. Ni vredno sploh, da bi se to spravljalo v javnost, ker besede so puhle in izrečene v največji alkoholni napetosti, vendar pa je treba osvetliti, kako znajo danes gotovi, tudi katoliški ljudje, ceniti tako dolgo dobo službovanja in kako znajo spoštovati pri odhodu viničarje, ki celih 16 let delajo samo njim, da pri zadnjem delu ne zmorejo drugih besed, kot so one zgorfj navedene. Kruta je pravica hlapca Jerneja! Nehvaležnost je plačilo sveta! Rudarji Hrastnik. V zvezi z nameravano redukcijo pri rudniku se bodo izvršile tudi nekatere osebne spremembe na višjih mestih. Dosedanji obratovodja na Ojstrem inž. Keck, po rodu Nemec, ki je prišel šele februarja t. 1. k nam iz iKočevja, bo premeščen k rudniku v Trbovlje, od tam pa pride inž. Schneider. Dasi zatrjujejo, da se je TPD. po vojni nasprotno. Skoraj na vseh vodilnih mestih se nahajajo tujci, ko imamo vendar dovolj sposobnih domačinov. Za rudarja je pa končno vseeno kdo je na višjem mestu, samo, da bi mu dali kar potrebuje za vsakdanje življenje zase in družino. Hrastnik. Udarec za udarcem pada na rudarja, tako, da je izgubil vsako upanje, da se njegov eksistenčni položaj v doglednem času izboljša. Zdelo se je, da po zadnji veliki redukciji v mesecu maju t. I. ne bo nove. Toda od preteklega tedna sem ae govori; da namerava TPD ponovno znižati sea-lež rudarjev in to predvsem oženjene. Ako se napoved uresniči sedaj tik pred zimo, potem res ne vemo, od česa naj rudar sploh živi s svojo družino. Ali se naj zanaša na podpore, ki so kakor kapljice v morju bede m revščine, ki je že sedaj na višku. Vznemirjenje rudarjev kakor ostalega prebivalstva, zlasti obrtnikov, je zato razumljivo. Trbovlje. Epidemija. Zopet se je pričela pri nas širiti griža. Svoj ugodni prostor si je našla na Polaju v rudniški hiši št. 67, ki vendar nima boljšega mesto kot tu. Prav nobeden stanovalec te hiše se ne čudi, če oboli na nalezlivki. Še manj se pa čudijo zdravniki. Saj so tukaj stanovanja za koze, ne pa za ljudi. In vendar mora stanovati v tej stavbi 48 rudarskih družin. Rudnik ima svoj konjski hlev urejen veliko bolj moderno in celo bolj higijenično, kakor so stanovanja, v katerih prebiva okrog 120 ljudi. No, pa saj rudar ni človek, konj je tudi dražji nego delavec. Tako pravijo, premalo je 15 odstotna dividenda, tako so na občnem zboru TPD rekli g. delničarji. Tujci so. Naročili so domačim g. upravnikom: Iščite, kjerkoli ho- čete. Dobiček mora biti večji, drugače ... Pa so gospodje na eni izmed svojih sej rekli: Kje vraga naj še kaj pritisnemo. Oho, saj še imamo! Prvo bomo gledali tako, da bomo bolj redno obratovali v onih obratih, kjer je produkcija cenejša. Drugič bomo šte-dili pri električni razsvetljavi. Uvedli bomo delo tako, da bodo zunanji delavci s 1. novembrom t. 1. pričeli z delom mesto ob 6 ob 7 zjutraj. Tretjič: izmenjavali bomo delavno silo. Vse od 40—50 leta starosti bomo polagoma odslovili s tolažbo da bodo dobili pokojnino. Tukaj pa bodo polagoma dohajali v blagajno tudi jurčki. Četrta pot pa bo ta: vpili bomo eden na drugega in drug drugega bodo umetno priganjali k delu, končen rezultat bo 25 odstotna dividenda ob letu. Predsednik-tujec bo gotovo drugače godil nego je letos. Pravi liferant za življenske potrebščine je postal g. poslanec Lojze Pavlič. Dovaža med uboge rudarje zelje po 0.70 Din kg, krompir 0.80 Din, jabolka 0.70 in koruzo 1 Din za kilogram. Naroča tudi slanino delavcem po zriižam ceni. — Delavci so mu seveda hvaležni in pravijo, da takega poslanca še niso imeli. Trgovci pa pravijo, da to ni dobro, če kdo dela brez dobička in da to pri njih ustvarja krizo. Vsem pač ne ustrežeš. Strokovna skupina rudarjev ima svoje nacionalizirala, dokazujejo premestitve baš I redno predavanje v ponedeljek 7. t. m. ob 5 popoldne v tajništvu Loke 236. Predaval bo č. g. prof. Patej Mirko o socialni vedi. Za vse člane obvezno. — Odbor. Dramatični odsek Krekove družine uprizori v nedeljo 6. t. m. ob pol 6 zvečer v dvorani Bratske zveze Svoboda na Lokah pri Zagorju igro »Divji lovec«. V obilni udeležbi vabi odbor. Tamle za vodo na nekem telovadišču se je neki odličen gospod izrazil otrokom, da je Cerkev za stare ženice, katere bodo kmalu pomrle. Jaz pa trdim, da bi prav njemu prišla cerkev prav, ki bi se pri njej naučil, kako je postopati s šolsko mladino. Drugič več o tem odličnjaku. Razno Prevalje. V nedeljo, dne 6. novembra bo ob treh popoldne v prostorih gostilne Kristan na »Fark sestanek članstva naše skupine. Ker bo na sestanku poročal zastopnik iz Ljubljane, vabimo vse člane, da se sestanka zanesljivo udeležijo. Vrhnika. V času velike brezposelnosti, ki je pri nas ne samo v usnjarski industriji, ampak tudi v vseh drugih obratih, je tudi ena izjema, in to je usnjarsko podjetje Verbič, ki dela — dobesedno povedano — vsak pra*r nik in tudi ob nedeljah. Da se dela v >slučaju potrebe«, tudi ponoči, in se nič ne gleda, ali gara delavec 12 ali 16 ur dnevno, menda podjetje nima nikakega dovoljenja od Inšpekcije dela. Toliko usnjarskih pomočnikov je pri nas brez dela že več kakor eno leto, tu se pa dela preko v zakonu dovoljenega časa. Kdo bo napravil tukaj red V Maribon Vabimo vse člane, tudi tiste, ki so s članarino zaostali, da se gotovo udeleže sestanka, ki je sklican za nedeljo, dne 6. novembra ob pol 10 dopoldne v prostorih JSZ, Sodna ulica 9-1II. Na sestanku poroča o važnih delavskih vprašanjih zastopnik centrale iz Ljubljane. Tovariši, agitirajte za udeležbo in pripeljite s seboj tudi prijatelje! — Odbor ekspoziture JSZ. De?avska mladina Trbovlje. (Z revizije.) Tu je aktivno*t in delavnost. Odbor je premehak. Naj se zaveda, da le on odgovarja pred bodočim občnim zborom. Kar pridno naj se trudi naprej z mladino. To je za nas važno. Saj kar je starejših fantov, so itak že sposobni, da poprimejo v strokovni organizaciji. Kadar pa mislite kaj storiti, pa kar izvedite; ne hodite izpraševat za deveto goro. Hrastnik. Krekova mladina ni imela svojih prostorov in je morala ■ tedenskimi sestanki prenehati. Tudi drugih ovir ni manjkalo in se j« delalo »ploh na to, da s© »ubije.:. Dobili smo sedaj eno sobo v najem, kjer bomo uredili knjižnico. Imeli bomo pa redne tedenske sestanke in mesečne družinske večere. Prvi družinski večer bo na Martinovo nedeljo. Sklep odbora je tudi, da se obnovi tamburaiki zbor in da se ustanovi krdelo obrtnih vajencev. Poleg tega se pripravljamo na ponovitev Upton Sinclair: DO L A R J I roman (Naslov v izvirniku: Mountain City) »Prav, prav* mladi mož,« je dejal oni, in glas mu je zvenel-zdaj prijazneje, čeprav mu je na ustih še vedno ležal prezirljiv smeh. »Vi ste dečko, delali boste čast vaši Almi. Materi. Slišal sem že, da rase na našem zavodu nov rod mladih udarnikov in bi bil že kdaj vedel? kaj je prav za prav s to rečjo. Ko se boste vrnili v pension, povejte štun dentom, da prejemam vsak dan približno pet in dvajset pisem s predlogi, kako naj povabim to vsoto. Če bi hotel poslušati, vse nasvete, bi moral izdati vsaj trikrat toliko, kakor sploh imam,« < IlL Vztrajaj, Jed Rusher! Ne teče sicer tako, kakor si pričakoval ti, a nikar ne pozabi poglavitnega: zdaj si pri ene.m izmed najbogatejših mož v mestu. Sicer se ti morda smeje, vendar pa bo lahko rad ali nerad dobil vtis o tvoji osebnosti in se bo začel zanimati zate! »Bojim se, da sem se zelo neumno obnašal mr. Warrener, pa saj je razumljivo, da nisem imel pojma o vaših ^ razmerah — do zdaj sem poznal enega satnega bogataša in to je bankir v Zionu, čigar ustanovo sem na višji šoli dobil, da sem tako sploh mogel prilezti,do univerze. In ko tako uživam tukaj zastonj pouk, pa zvem, da je zavod v tež-kočah in da potrebuje denarne podpore* Dobro vem, kaj mislite pod pomanjkljivostmi vzgoje — opazil sem že precej, dani tisto, kar se tam učimo, prvedel, kaj znači beseda agrarni, in je tudi /vedel, kaj znači beseda reforma, a v kolikor se je mogel, spomin jati, ni še nikdar slišal obeh besed v tesni zvezi. Zato. mu nista povedali popolnoma nič. Vendar eno izmed pravil za vedenje, ki si jih je bil ;vtepel v glavo,, se je glasilo: Nikdar ne pokaži svoje nevednosti, če je le mogočeI »Agrarna reforma,« to je morala biti na vsak način kaka ideja ali nauk, nekaj, o čemer imajo profesorji predavanin čp je veliki in bogati Mr. Warrener to želel in hotel.za to nekaj plačati... »Dobro, sir,« je odgovoril jed na mah, »prepričan sem, da se bo dalo napraviti.« Leto V. »DELAVSKA PRAVICA«, a. novembra 19*2. Stran * igre »Deborah* v Trbovljah. Dela je torej dovolj. Sodelovanje v odboru je obljubil tud naš stari borec tov. V. Eržen, ki je naj-vzglednejši katoličan v Hrastniku; z njim bo pozicija društva močno okrepljena. Zavedamo se, da smo dolžni sebi, pokretu in mladini, da stvarno in aktivno delamo! Živi borb?! Polhovgradee. (Z revizije.) Družina v Polhovem gradcu spada prav za prav k nastajajočemu našemu kmetskemu mladinskemu pokretu. Centrala bo morala na vsak način to upoštevati. Čeravno je družina v težkem položaju, pa jo drži zavednost in ljubezen do stvari. Cimveč stika s centralo. Tržič. Naša družina bo imela občni zbor v nedeljo 6. novembra. Zadnje čase smo se zopet nekoliko razgibali. 9. oktobra smo igrali igro > Veste, ki smo jo ponovili 16. oktobra. Imamo pa že pripravljeno igro >Tri modrosti starega Vanga«-. ('Prav da igrate. Kaj pa drugo delo?) Hrastnik. V nedeljo 30. oktobra je naša družina imela redni občni zbor. Poročila so pokazala, da je bila do poletja aktivnost še dosti dobra; pozneje so pa nastale neprilike od strani, kjer smo jih najmanj pričakovali. Čutili smo se premalo samostojne menda. To nas je pa izučilo. V bodoče bomo pa že drugi tiči. Izvolili smo nov odbor: Eržen Viktor (predsednik), Klanšek Avgust, Ramšak Vili, Šmit Alojz, Kamin Marija, Babič Pavla, Rebov Albert. Zastopnik centrale tov. Langus nam je v vžigajočih besedah pokazal osnovne temelje, naše organizacije, to sta prva člena borčevskega zakona: bodi veren! in bodi socialist! Na teh temeljih moramo graditi vse vzgojno, prosvetno in športno delo. Nadalje je govornik prav jasno Skupščina Del V nedeljo 30. oktobra t. 1. je bila po triletni pavzi skupščina delavske zbornice v Ljubljani. Skupščina se ni smela po direktivah ministrstva za socialno politiko preveč na široko raztegniti, smela je obravnavati le predmete, ki se tičejo zbornice kot institucije. Radi tega je bila ta skupščina le poslovna skupščina. To se je videlo tudi iz dnevnega reda. V glavnem naj bi skupščina odobrila računske zaključke za 1. 1928/29; 1929/30; 1930/31 in 1931/32 s poročili upravnega odbora in finančne kontrole o finančnem poslovanju zbornice; dalje naj bi sprejela poročilo o proračunih zbornice za 1. 1930/31, 1931/32 in 1932/33. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o nakupu palače Delavske zbornice in sklepanje o tem, če se odproda en trakt palače glavni bratovski skladnici v Ljubljani. Tudi najemniška pogodba med Osrednjim uradom za zavarovanje delavcev v Zagrebu glede prostorov ekspoziture D. Z. v Mariboru je še čakala odobritve. Še o pravilniku o dajanju brezposelnih podpor naj bi sklepala skupščina in o odškodnini članom skupščine. Skupščino je otvoril ob pol 11 njen sivolasi predsednik Melhijor čobal. Pred prehodom na dnevni red je ugotovil sklepčnost. Od 60 delegatov jih je prišlo 53, ostali so se opravičili. Pozdravil je tudi zastopnika banske uprave dr. Kar- P. Franci Ačko: Kristus in krščanstvo (Nadaljevanje.) Aprioristično znanstveno stališče torej veruje že vnaprej vsem pravim in dozdevnim ugovorom, odklanja pa popolnoma in to že vnaprej tisto misel, ki jo hoče na vsak način pobiti. Tisti, ki so nam starožitnosti ohranili, so izključno samostani, kajti edino tam so prepisovali stare klasike in evangelije ohranili. Ali mislite, da ne bi mogli tedaj z lahkoto napraviti kakega poganskega klasika, ki bi sijajno dokazoval zgodovinsko osebo Zveličarja. In če so evangelije tako pridno popravljali, tako sistematično potvarjali, zakaj niso iskali argumentov drugod. Saj je zgodovinski študij že takrat zelo cvetel in so gotovo že takrat polagali visoko vrednost na zgodovinske opazke o enem in drugem. Pa vendar si niso ustvarili nobenega argumenta zase, ko bi ga lahko in zato se danes veruje samo klasikonj, pri.3tn.09t evangelijev se pa. zanikuje. Toda ravno to dejstvo, govori za iskrenost evangelistov kakor tudi poznejših, prepisovalcev. Poleg tega pa je bil evangelij že na koncu 1. stolpca razširjan po vsem tedanjem kulturnem svetu in bi se brez dvoma,,ena, ali druga cerkev uprla, zoper potvorbe! Da bi pa vsi skupaj zmenjeni bili, da pretentajo učenjake modeme dobe — malo neverjetno., Smatra se — in to z znanstveno večjo sigurnostjo, kot je smatranje člankarja, da je prvi evangelij časovno šv. Mateja. pokazal, kje mladina ne more biti, ako je res delavska in katoliška. Prav dobro je govornik zadel zlasti za naše razmere. Prihodnje leto bodo poročila že boljša, kot so bila letos, vsaj tako kaže. Krekova za ednica na Hrvatskem Pred kratkim smo poročali, da je ustanovljena v Zagrebu »Krekova zajednica« t. j. delavsko kulturno društvo, ki ima iste cilje kakor naša Krekova mladina. Kakor izr vemo, mlada organizacija lepo deluje in napreduje. Pa še več. Dnevno prihajajo na za-jednico v Zagrebu vprašanja 'iz province za ustanovitev podružnic. Ta hvalevreden pojav daje najlepše upe mladi organizaciji. »Hrvatska Straža« od .15. t. m. piše: »Z ustanovitvijo »Krekove mjednicec v Zagrebu je dana delavstvu organizacija, katera ga hoče voditi k prosvetnemu in kulturnemu napredovanju, računajoč z njegovo mentaliteto, z njegovo razredno pripadnostjo!« Za ustanovitev podružnic so se prijavili iz: Požege, Sršaka, Koprivnike, Čakovca, Varaždina, Vukovar«, Broda, Ogulina i. dr. krajev. Vsem tem novoustanovljenim zajednicam (družinam) bo dana v najkrajšem času skupna vez z ustanovitvijo zveze v Zagrebu. 'Krščansko socialistično delavstvo v Sloveniji se iskreno veseli napredka naših hrvatskih tovarišev in jim želi obilo uspeha. O delovanju organizacije, ki ima isti namen kot naša Krekova mladina bomo še poročali. ivske zbornice lina, inšpektorja inž. Barago in zastopnike časopisja. Pri obravnavanju dnevnega reda so bili proračuni in računski zaključki sprejeti soglasno. Pri razpravi o odprodaji enega dela palače zbornice glavni bratovski skladnici so na predlog delegata Gilčverta sklenili vsi trije klubi, da delavstvo ne bo odprodajalo od svoje palače prav nič, nima pa prav nič proti temu, ako se sklene z glavno bratovsko skladnico slična najemninska pogodba, kakršna je med Osrednjim uradom za zavarovanje delavcev Ln med Delavsko zbornico. Seveda je težko za denar. Daljša debata se je razvila tudi o predlogu upravnega odbora, da skupščina sprejme pravilnik o dajanju brezposelnih podpor. Zbornica nima toliko sredstev, da bi mogla dajati podpore v lastnem delokrogu. Iz svojega proračuna more določiti letno le lOO.OOO Din za brezposelne. Zato je upravni odbor mnenja, da je bolje, da nakloni primerne vsote tistim občinam, v katerih žive v večjem številu delavci. Na ta način bi mogla nuditi brezposelnim dejanske podpore, na drugi strani bi pa vplivala ini-cijativno na občine same, da bi dajale v svoje proračune tudi primerne postavke za brezposelne. Proti temu naziranju je nastopil v imenu narodnega kluba gosp. Kosem. Bil je mnenja, da mora Delavska zbornica pri razdeljevanju brezposelnih smmrnBgBBffBBmgBsmemmBmammBsamem Original je bil pisan v hebrejskem jeziku, spisan ok. 1. 40,—50. po Kristusu, Za to govorita vsebina evangelija in vsa, tradicija, ki je zvesto proučena. Za tradicijo pričajo imena, možje znanosti: Origen, Klemen, Tertulijan, Ciprijan, Hi-polit, Irenej, Papija, Eusebij. In je tudi povsern verjetno, da je bila prva knjiga o Kristusu v hebrejskem jeziku, ker so pač apostoli najprej oznanjali v ožji domovini evangelij. To, kar je danes Matej,, je prevod, original se je izgubil. In tudi to prav nič ne moti, da se nahaja v Markovem evangeliju (ki je, kakor priča knjiga in tradicija, bil spisan v letih 52.-62. po Kr, in namenjen Rim- ; ljanom), prerokba o razdejanju Jeruzalema. O Kristusu so v starem zakonu vse .hujše prerokbe in to v knjigah, ki so izvestno prej pisane, kot evangeliji in pred rojstvom Kristusovim — in celo Judjp današnje dobe jih priznavajo, pa so se prerokbe točno izvršile. In ,tudi ,beremo v, evangelijih prerokbe, ki jih sto-prav šele danes čutimo in se izpolnjujejo. Človpški razum, ki priznava.Kristus božjo naravo, bo pač z lahkoto tudi priznaval možnost resnih prerokb*. Evangelisti pač niso hoteli pisati kronološke zgodovine, ampak je bil njihov glavni namen verski. In so pisali, evangelije tistim,, ki jim je bil že ustno oznanjen, Poleg tega tudi. niso imeli kakšen namen in nobene koristi od tega, da bi. potvarjali, dejstva. Poleg tega Pa evangelij. Janezov, ni bil spisan v % stoletju. Kako bi mogel avtor pač napisati drzno trditev v sredini % stoletja, da je slonel Mesiji na prsih pri zadnji večerji, okrog leta 33. — torej več kot sto let podpor upoštevati le strokovno organizirane . delavce in da se naj bi podpore razdeljevale preko strokovnih organizacij'. .Stavil je tudi tozadeven predlog.. Stališče g. Kosma je sicer popolnoma pravilno, toda razmere so zaenkrat take, da doseže razdeljevanje brezposelnih podpor na način, kakor ga predvideva od upravnega odbora predlagani pravilnik, večji učinek, zato sta glasovala za pravilnik klub Strokovne komisije in klub kršč,, socialistov, dočirn je bil narodni klub proti Važno je bilo poročilo blagajnika Delavske zbornice g. Rado Čelesnika. Pojasnjeval je važnejše postavke v proračunu in bilanci, pri čemer je dodal marsikatero zlato zrno. Ko je obravnaval brezposelne podpore, je moral priznati, da je to, kar more nakloniti zbornica iz svojega proračuna, le kapljica v morje sedanje nepopisne bede. Zbornica zasleduje s tem čisto določeni cilj, namreč, da bi pritisnila na ,občine in banovino, da bi tudi one prispevale za omiljenje brezposelnosti, zlasti pa želi zbornica, da bi se vprašanje brezposelnosti vendar enkrat načelo principijelno. V proračunu Delavske zbornice je določena tudi postavka za pravno zaščito obratnih zaupnikov. Ta postavka ne zadostuje. Kajti obče je znano, da je zelo težka zaščita že organiziranih zaupnikov, še težje izvoljenih obratnih zaupnikov. Delavske strokovne organizacije imajo namreč hudega nasprotnika. Gotovo je strokovna organizacija duhovno nad podjetnikom, toda finančno je šibkejša. V preteklem letu je bila proračunska postavka za podporo in pravno zaščito Kakšni Do nedavna bi mogli govoriti o pravi aktivni stanovski organizaciji samo med delavstvom. Razmere časa pa so z likvidacijo političnega življenja in raznih strankarskih grupacij to docela preoblikovale. Tako nastaja polagoma novo življenje, ki se počasi grupira v stanovsko smer. Vedno izrazitejše postajajo torej formacije, ki se ne grupirajo več okrog političnih strank. Te nove formacije dobivajo predvsem goapodarsid značaj s stanovskimi obeležjem. Seveda ima pri tej aktivnosti tudi kriza svoj delež, ki je razbitost in razdvojenost med posameznimi stanovi prisilno odstranila in vsaj trenutno uravnovesila. Sicer je vse to, kar se sedaj vrši, le nekak poizkus, kako rešiti viseča gospodarska vprašanja. Ako bi to grupiranje hoteli objektivno porazporediti, bi dobili približno tole sliko: 1. Delavske strokovne organizacije, ki imajo borben in obramben značaj. V svojih vrstah imajo večji del samo prej!!! In to tedaj, ko so bili v cerkvi ne s»mQ preprosti ljudje — ampak pravi duševni velikani, ki bi tak »špas« gotovo ne dovolili! Pač vedno isti sistem: tisti, ki ga hočem na vsak način pobiti ihia vse napak, vse potvarja — mi in »našk imamo vse prav. Da bi se pa potrudil g. Klicar in preštudiral stvar globlje — (kajti nemogoče mi je objaviti vse stvari, ki so bile o tem že pisane) —■ tega pa ne! V čem je recimo Kristusov £udež, ki ga opisuje Marko bolj enosta-yen kot čudež drugih evangelistov? Je-zjus ozdravil obsedenca, Simonovo taščo, gobavca(!), mrtvoudnega(!), možu suho roko, pomirjenje viharja obsedenca, ozdravi krvotočno ženo in o b u 4 i (pro-Jfim, — tako stoji v evangeliju, ne pa ozdravi) Jairovo hči. Pomnoženje kruha, Jezus hodi po morju, ozdravi slappa — itd. Čudež je čudež, najsi bo opisan po Marku, Lukežu, ali pa — če hočete od kogarkoli. Če je ta^.0. opisan, se kot tak vzame, Nič. ni, da je eden »manjši«, drugi , »večji«. In ^ončno opisujejo vsi ^tirje evangelisti.,vstajenje Gospodovo, kot temelj, paše vere. Torej čud^ž čudežev!!! Tu. pač ni naraščanja čudežev! O nevednosti evangelistov bi §e dalo debatirati. Lukež recimo je bil za tiste čase dptvolj i^oibražen, Saj je bil oelo pli-kar jn zdravnik, in Grk,po rodu. In Mar tej kot bivši mitničar je gotovo pribito dobro poznal pravni položaj judovske države. Janezov, evangelij pa po svoji vsebini priča, o izredni duševni globini avtorja. In je bil Luka tesen, prijatelj Pavlov, o katerem je paganski Fest, ki ni mogel nadnaravnih resnic, sodil: obratnih zaupnikov precej prekoračenj To dokazuje, da odpuščajo podjetniki obratne zaupnike v velikem števili;, Praksa dokazuje, da je najboljša zaščita obratnih in organizacijskih zaupnikov.V močnih in finančno trdnih organizacijah (grafičarji). Na skupščini je prišlo do izraza važno spoznanje, da spadajo nameščenci med proletarce in da je njihova usoda zvezana z usodo vsega delavstva. Želimo, da bi pognalo to spoznanje zelo globoke korenine, obenem pa, da bi rodilo obilne sadove. Delavec in nameščenec spadata v eno in isto fronto. Pred skupščino so imeli posamezni klubi seje, na katerih so razpravljali ,0 delovanju Delavske zbornice v zadnjih treh letih. Klub krščanskih socialistov je do potankosti pretresel vsa ta vprašanja in napravil primerne zaključke.‘Obenem je izrazil popolno zaupanje svojim članom v upravnem odboru Delavske zbornice in drugih institucijah. Ta resolucija se glasi: Klub krščanskih socialistovrdelegatov Delavske zbornice v Ljubljani je na svoji plenarni seji dne 29. oktobra 1932 vzel poročili tov. predsednika. Franca Terseglava o splošnem položaju ter tov. podpredsednika Franceta 2 m žk a o delovanju delegacije JSZ v upravnem odboru D. Z. z odobravanjem na znanje z ugotovitvijo, da je pravilno in dosledno vršila svoje dolžnosti, imajoč pred očmi kulturne, socialne, posebno pa gospodarske koristi celokupnega delavskega razr reda, vsled česar izreka tako svojemu po~ žrtvovalnemu predsedniku kakor tudi celokupni delegaciji svoje priznanje in zaupanje. smo? ročno delavstvo, ki je seveda tudi najbolj izpostavljeno krivicam od strani pridobitnih, krogov ali kapitalistov. Da bi bila formacija popolna, bi moral# dojeti vse, kar je odvisno od dela in žuljev svojih rok, od vseh kategorij uradništva do zadnjega delavca. 2. Industrija vseh panog, ki prihaja do veljave in izraza potom kartelov,,, ki so danes vse prej, nego v službi narodnega gospodarstva. 3. Trgovina in obrtništvo, ki se potom zbornice za trgovino in industrijo popolnoma oslanja na industrijo. Sicer bd mogel kdo po zadnjih zahtevah trgovstva soditi, da so si v sporu. Toda to so samo bolečine, ki jih povzroča kriza, in ker vidijo, da je industrija kljub temu obdržala svoje dobičke, ko so oni pod silo padanja cen nekaj izgubili. Čim se to nekoliko uravnovesi, tu ne bo več nikakega trenja. 4. Končno bi imeli še eno panogo, in sicer kmetsko prebivalstvo,; ki si do danes prav za prav prave strokovne »Meša se ti, Pavel. Velika učenost ti jemlje razum!« Evangelisti sicer niso imeli namena pisati zgodovine, ali njihova zgodovinska navajanja se ujemajo z zgodovino. Krivda, da se današnje Štetje po Kristusovem rojstvu točno ne ujema z zgodovinskimi dati leži na menihu Dioniziju E. Ksigiju, ki se je zmotil, ko je postavil Kristusovo rojstvo kot izhodišče današnjega štetja. Sicer se vsi podatki ujemajo, tako z vladanjem Heroda Groznega, o katerem nam sporoča tažef Flavij in enako tudi evangelisti. Razlike je torej zakrivil samo Dionizij, ki ni točno nastavil Kristusovega rojstva. Enako je tudi z ljudskim, štetjem. Zgodovinski vir za to štetje, nam ie tudi paganski zgodovinar že omenjeni Svetonij, ki pravi v svoji knjigi »Biblia Avgusti«, da je cesar Avgust (f 14. po Kr.) trikrat razpisal lju,dsko štetje: 1. leta 28. pr, K^, današnjega štetja in to za rimsko državo-, 2. leta 8. pr. Kr. in 3. leta, 14. po,Kr. in sjcer pod vodstvo^ Qirnia (tudi kviji-nija).,Za prpvin?yejebilo prvo popivanje leta 8. prn Kr. Zato pravi Luka v poglavju 2. vrsta 2., da je” bilo to popisovanje P^ikrat Verjetnn j^da. je. trajalo to popisovanj^, p^i takratnih sl4>iii p|ro: metnil} razmerah de}j,čp^a. Uk,az je if-šel leta^-.popisovaffi^ie bilo pa;v teku šele 2. leti pozneje pod Seutijem.Saturni-nom,.nadaljeval in končal pa ie to štetje Kvirinij, Lnka pravi samo,»tiste dn*P, tako.da se po tem tekstu, sodeč ne mWP pray , točno, dognati Kristusovo rojstno leto. Ujemajo pa se okoliščine tako pri Svetoniju, kot pri, evangelistih vsaj precej približno, ker viri niso čisto natančni. organizacije še ni osnovalo. Ker med njuni ni prave povezanosti, niti »motrenega dela, je razumljivo, da daje tej krizi največji tribut s tem, ker so njegovi izdelki v cenah padli pod minimum. Glavni vzrok je v tem, ker sami niti nad trgom, niti nad regulacijo cen nimajo nikakega direktnega vpliva. Tu so odločali drugi, seveda v njegovo Škodo. Tako pa je ravno kmet bil in je izpostavljen raznim političnim eksperimentom, ki ga zavajajo na stranpota, da ne vidi pred seboj tega, kar bi za njega bilo edino odrešilno. To je, dobiti vpliv na določanje cen svojih produktov in seveda tudi izboljšanje svojega gospodarstva, kar je predpogoj napredku in povzdigi kmetijstva. V tem pogledu bi nam morala biti za vzgled Holandija. Zato je moral tudi kmet v tej krizi, kakor sem že omenil, dati pod ceno svoje pridelke, ko vse ostalo mora plačati po najvišjih cenah. Iz tega izivira tudi to strašno obubožanje kmetskega prebivalstva in je v mnogih slučajih vzrok prezadolženosti kmetskih posestev. To bi bila približna analiza grupacij posameznih edinic naše gospodarske strukture. Zakaj te ugotovitve? Zato, ker ho- čemo ugotoviti, da ne zavzemata delavstvo in kmet tiste vloge, ki bi njima po številčni moči pripadala. Za kmeta sem vzroke približno že ugotovil. Kaj pa delavstvo? Ono se le preveč zadovoljuje samo z ugotovitvami, da gre danes vsem slabo in je zato pač treba nekoliko potrpeti. Da bi pa samo skušalo raziskati, ali je to vse res, tega ne stori. Ako pa tudi kdo kaj ugotovi, ostane to zopet samo na papirju. Vzrok je pač v tem, ker delavstvo, in to po veliki večini, ne smatra svojih strokovnih organizacij za alfa in omega, to je za začetek in konec. Samo se bori, strada in umira, nima pa tiste zavesti in odločnosti, da bi se odločilo in ustvarilo eno veliko delavsko občestvo — 100% strokovno organizacijo. Pri delavcu kakor kmetu zato žanjejo drugi. In ti so predvsem pridobitni krogi. Kljub temu pa kričijo kot bi se iniel zaradi tega, ker so nekaj malega izgubili na svojih dobičkih, podreti ves svet. Eno je pri vsem tem resnica. Naš delavec in kmet bi bila najbolj upravičena od vseh ostalih govoriti, da je sedanje stanje postalo neznosno in nujno potrebno korekture. To korekturo pa bo mogoče izvesti le potom močnih strokovnih organizacij, delavskih in kmetskih. — Z vso močjo naprej! Jesenice, 25. oktobra. Borba, ki jo v današnji dobi bije milijonska armada brezpravnih »in izkoriščanih proletarcev z vladajočo skupinu, ki je izven produkcijske sfere in plava na njej ko muha na juhi in se debeli« (»Beseda« št. 4), nima po svoji obsežnosti in silovitosti primera v zgodovini. To borbo je rodil liberalno urejeni gospodarski red. S svojo temeljno zmoto — neomejena svoboda v gospodarskem procesu — je tekom desetletij ustvaril gospodarski položaj, kakršnega še ni bilo. Radi tega liberalno urejenega gospodarskega reda mora danes, ko tehnika slavi svoj višek, ko so se agrarni in industrijski produkti podeseterili in ko je vseh sredstev za preživljanje v izobilju na razpolago, ogroanna množica ljudi stradati in se do obupa pehati za nezadostno skorjico kruha. Ta sistem donaša od vseh iznajdb, tehničnega napredka stroja in izpopolnitve gospodariva sploh koristi samo določeni grupi ljudi, večini pa zadaja udarec za udarcem. Najhuje med temi pa je prizadet delavec-proleta rec. Njegova moč in pridnost v delu, ki sta mu še do nedavno donašali dovolj kruha, mu danes ne donašata več dohodkov, s katerimi bi se lahko do sita najedel. Milijonov je nezaposlenih. Nasilno so izrinjeni od dela. Beda, v kateri živijo, je v večini slabša od bede psa. Še zaposlenim ni dosti bolje. Plače, ki so že ijtak ipod 'minimum, znižujejo vsevprek. Beseda »človek« je v industriji fraza. Stroj in produkt sta bogova. Redukcija je bič, ki krivi delavske hrbte. Zaradi tega je ta orjaški boj, ki maje svet v njegovih temeljih, upravičen in časten. Milijone jih je, ki ga bojujejo. Vedo, da samo od sebe ne bo prišlo odrešenje. Zato je potrebna borba in žrtev. Šele disciplinirana armada, šele mogočen delavski vsi, bo izvojeval pravico itn amago. Boj teh organiziranih gre v dve smeri. Osnovna in najglavnejša smer je smer v nov družabni red. V red, ki bo temeljil na pravičnem odnosu med pravico in dolžnostjo, kjer bo gospodarstvo postavljeno na osebno delo. Druga smer boja je smer izboljšanja eksistenčnih pogojev v obstoječem družabnem redu. Skuša se to doseči potom kolektivnih pogodb, potom sodelovanja pri socialni zakonodaji, kjer pride zlasti v poštev: delovni čas, zaščita žen in mladoletnih, socialno zavarovanje itd. Ta smer boja pa se z malimi izjemami nahaja v defenzivi. Kolektivne pogodbe fee odpovedujejo, nove so poslabšane. Napad na plače od strani podjetij gre kakor po načrtu, sedaj tu, sedaj tam. Seveda na račun krize. Uradna bilančna poročila pa nam odkrivajo vso »krizo* podjetij. Vzrokov iza umik na tej smeri je na strani delavstva več. Tudi mi jeseniški kovinarji moramo v zadnji, dolgo časa trajajoči borbi, zaznamovati le defenzivo. Sicer smo za tekoče leto obdržali kolektivno razmerje, vendar s poslabšanim plačilnim razmerjem. Odvzeta je kurjava in družinske doklade. Ne zadene vsa krivda delavstva, kakor se je hotelo od neke strani očitati; krivda, in to precejšen del, je drugje. Zapisano je v kroniki jeseniških delavskih borb! Ni pa z zaključit vi jo te borbe izčrpan načrt »racionalizacije«. Ne. Niso sedanji gospodje kupili tovarne za to, da nas rešijo izpod jarma tujih kapitalistov, nego zato, ker hočejo imeti pri KID lepe dobičke. V kolikor se jim to dosedaj ni posrečilo, bodo skušali pozneje v tej ali oni obliki. Izredna »podjetnost« gospodarjev nam veleva biti vedno na straži! Enotnost delavstva pa se je po zadnji delno neuspeli borbi precej okrhala. Mnogih se je oprijelo malodušje. Obupani nad položajem so postali apatični do vsega. Celo medsebojno ribanje se opaža ponekod. Krivo temu je največ nepoznanje bistva strokovnih organizacij. Hvala Bogu, da je teh samo majhen del. Večina delavstva pa je z zaključitvijo zadnjega boja obogatena za eno preizkušnjo več. Strnila bo še bolj svojo fronto, zavedajoč se, da vsako krhanje enotnosti in vsako malodušje v delavskih srcih pomeni še večjo defenzivo in še večji poraz. In to je čista resnica! Samo bo delavstvo odločalo, kakšno bo njegovo razmerje s podjetjem. Zelja vsega delavstva je, da je to razmerje čim bolj ugodno. Izboljšano in vzeto pridobljeno nazaj bo pa edino takrat, kadar bo vse delavstvo spoznalo mogočen delavski »v s i«, kadar bo sleherni delavec organiziran. Danes se ne gode čudeži, .mana več ne pada. Nikdo nam ne bo podaril večji kos kruha, ako ga ne bomo pridobili z borbo! Zato ven izza plotov! Ven, na plan, v strokovno organizacijo! Češkoslovaško pismo Brno, oktobra 1932. Jubilejne proslave 20 letnice naše železničarske organizacije in 30 letnice strokovne zveze so za nami. Vsa proslava: sprevod, zborovanja, sploh ves nastop je daleko prekosil naše pričakovanje. V sprevodu do cerkve sv. Petra in Pavla je korakalo nad 5000 tovarišev. V cerkvi je imel ognjevit cerkvem govor naš duhov, vodja č. g. Adolf ^šek. Pri zborovanju so nastopili funkcionarji posameznih zvez, zastopnik Slovaških strokovnih organizacij in zastopniki iz Poljske, Francije, Holandske, Jupoela- vije, Avstrije in Nemčije. Pismene pozdrave so poslali razni prijatelji kršč. soc. organizacij iz češkoslovaške in inozemstva. Vsa prireditev je sijajno uspela in so o njej pisali tudi nam nenaklonjeni listi. Češkoslovaška tiskovna služba (državni presbiro) je razposlala poročila o slavnostih. List Šimrakove ljudske stranke je pisal o nas kot o nekakih »komunistih« in ncprijateljih katoliške Cerkve. Naš nastop jih je iznenadil in jim je šlo za nohte, zato so odprli običajne kalibre. Časopisje socialdemokratov, narodnih socialistov in drugih strank je pisalo, da smo važna organizacija in da ima ljudska stranka v nas resnega protivnika. Ob teh jubilejnih dneh je prvič nastopila tudi mlada delavska organizacija — avantgarda krščanskega socializma »Československo Junactvo««, ki je bila v sprevodu kakor tudi pri nastopih živahno pozdravljena. Organizacija, dasi še mlada, se lepo razvija pod spretnim vodstvom tov. Cenek Landa. Organizacija ustanavlja nove klube po vseh delavskih krajih. Takoj po naših jubilejnih proslavah smo se začeli pripravljati železničarji na volitve v zaupniške zbore, pri katerih smo od zadnjih volitev lepo napredovali in smo z uspehom zadovoljni. Bratska železničarska organizacija na Slovaškem je pa v železniškem ravnateljstvu Bratislava, kakor tudi Košiče relativno najmočnejša. Te volitve so nam dale novega poguma, da gremo na delo za zmago delovnega ljudstva. Položnice prilagamo v tej številki vsem cenjenim naročnikom, ki so na zaostanku z naročnino ali jim poteče z oktobrom. Vsem, ki žele list redno prejemati, prosimo, da nakažejo zaostalo naročnino za nazaj in če jim je mogoče, tudi plačajo do konca leta 1932. Uprava mora svoje obveznosti sproti obračunavati, zato prosi tudi cenjene naročnike, da ne ostajajo napram listu z zaostanki. — Uprava. V bivši domobranski vojašnici v V. okraju Stolberggasse 42 je odprl dne 1. junija 1924 dunajski šolski svet za nadaljevalno šolstvo vajeniški d o m, katerega je leta 1927 prevzel v vodstvo skrbstveni vajeniški urad. V pritličju prednjega stavbnega dela se nahaja lična jedilnica in delovna soba. Poleg nje je kuhinja. Nadalje so tu še bolniška soba, sprejemna soba, shramba za živila in šivalna soba. Pri vhodu v dom se nahaja kopalnica z mrzlo in toplo vodo, ki omogoča gojencem takoj ob vstopu v dom očistiti se po končanem delu. V zadnjem delu stavbe sta dve prostorni spalnici s 50 jeklenimi posteljami, opremljene z žičnim vložkom, žimnico in odejo. Poleg postelje ima vsak vajenec okusno nočno omarico in kovčeg. Poleg spalnice je še kopalnica s straniščem in prostorom za čiščenje čevljev. Na spalnico je priključena tudi soba za osebje, ki je poverjeno s stalnim nadzorstvom gojencev. Vajeniški domovi so izkazali 31. decembra 1930 sledeče stanje: V V. okraju 61 vajencev (22.794 oskrbnih dni); v VIII. okraju 214 vajencev (71.359 oskrbnih dni); v IX. okraju 105 vajencev (36.753 oskrbnih dni); v XV. okraju 59 vajencev (35.545 oskrbnih dni. Skupaj 439 vajencav (166.451 oskrbnih dni. — Dunajska občina sama je poslala v te domove 384 vajencev, Obrtno nadaljevalni šolski svet 45 vajencev, Delavska zbornica 9 vajencev, Privatnik 1 vajenca. Skupaj 439 vajencev. Citaj „BESEDO" J Zadružništvo 1. Človek je v bistvu kolcktivist. Nekateri zadružni teoretiki, to so tisti, ki vzamejo zadružništvo kot znanost, pravijo, da je zadružništvo samopomoč v sili. Pravijo, da kakor hitro pride gotova skupina do spoznanja, da je rešitev mogoča le v gotovi gospodarski skupnosti, da takrat nastanejo skupna gospodarstva. Toda temu ni tako. Že del človekovega bistva je kolektivnost. Res je, da se greh proti kolektivnosti kruto maščuje, kakor kažejo današnji časi. Vsa razrvanost družbe, vse nesorazmernosti v družbi nastanejo zato, ker posebnosti vsakega posameznega človeka, različna nagnjenja in sposobnosti, ako so absolutno svobodne, ne oplemenitujejo skupnosti, temveč se razvijajo same zase, razkrajujoč človeško družbo, ustvarjajoč polno nasprotujočih se skupin. Ker ne raste naše življenje, posebno gospodarsko v skupnost, zato je tu razkroj, zato je tu kriza in vse drugo. 2. Zadružništvo je staro. Dosti je zadružnih učiteljev, ki začenjajo zadružno zgodovino z ročdelskimi pionirji. Slučajno je primer ročdelskih pionirjev dobro ohranjen zgodovini. Lahko pa trdimo, da je zadružništvo toliko staro, kolikor človek sam. Izpreminjala se je zunanja oblika. Prvotno se je zadruga krila z rodovino, z rodom, s plemenom. Tako kot stari Slovani, v zadrugah, v vsestranski zvezi vseh bližnjih sorodnikov so živeli vsi stari narodi. Primerjajmo samo Izraelce. Te zadruge so seveda veliko bolj popolne, kakor naše zadruge, ki so zgolj gospodarske. Pa tudi že davno pred Kristusom so obstojale take zgolj gospodarske zadruge, tfa primer v Babilonu so obstojale zadruge za skupno obdelovanje zemlje. Torej nekaki Kolhčzi. Tako vidimo, da ni nič novega pod solncem. V zgodovini vidimo stalno nihanje med posameznikom in skupnostjo. Skupno gospodare-nje dobimo pri vseh prvotnih narodih: Javancih in Inka v srednji Ameriki. Zadružništvo pač ni umetna tvorba, ampak je čisto naravna tvorba, izhajajoča iz človeške narave, ki je skupnostna. 3. Razvoj zadružništva. Kmet je naj-dalje ostal kolektivist. Listi včasih pišejo o Komunah, ki jih uvajajo Rusi. Kaj so Komune? Več družin skupaj ima eno samo gospodarstvo, eden vodi, vsi delajo, vsi prebivajo skupaj. Kakšno zmigovanje nad tem načinom življenja in vendar so se ohranile srbske komune, zadruge do današnjega dne. Pa zadruge, te družinske srbske zadruge smatramo za nekaj preveč nazadnjaškega, ruske komune pa smatramo za nekaj premodernega in sanjaškega. Še enkrat: nič novega pod solncem. — Tako imenovani kulturni narodi so prej podlegli vplivu gospodarskega liberalizma, ki je privedel kapitalizem. Zato so ti tudi prej občutili blagoslov kapitalizma in so tudi prej našli v zadružništvu nadomestek za zavrženo skupnost. Pri Italijanih najdemo zadruge za skupno obdelovanje zemlje, isto pri Ogrih. Ko se je razvila obrt, so nastali tudi cehi, to so obrtniške skupnosti. Ceh je združeval vsako stroko posebej in je uravnal obratovanje, kakovost izdelkov, ceno, število vajencev in pomočnikov, učenje in potovanje pomočnikov itd. Vsak ceh je imel svojega patrona, svojo zastavo ozir. bandero, svojo gostilno in svoje ulice. Delalo se je po 6 ur na dan, praznoval se je plavi ponedeljek in nič koliko praznikov. Gospodarski liberalizem pa je zmagal, kapitalizem si je prisvojil iznajdbe, stroje, nastala je industrija in ceh je izgubil smisel. Stoletje je ohranil ceh isto produkcijsko kulturo, zametaval je vsako novo stvar, zato je postal zlo. Nastal je stroj, ki se ga pa ni poslužila skupnost, temveč kapitalisti, zato je nastal klic; »Razbijmo stroje!« In vendar ni bil kriv stroj neznosnih gospodarskih prilik, temveč ceh, ki je okostenel, kriva je bila družba, ki se je navzela individualističnega duha, to je, vsak sam zase. — Najvažnejšo vlogo v tem procesu je igrala tekstilna industrija, posebno Angleška in Nemška. Na Nemškem zaznamenujemo cele upore tkalcev. Isto na Angleškem. Bile so krive neznosne gospodarske razmere. Izžemali so ljudi, posebno otroke in ženske do skrajnosti. Skrajno nezdravi delovni prostori, neomejen delovni čas, nikakega zavarovanja. Delodajalec je izžemal delavce pri delu, izžemal pa jih je tudi pri živilih in manufakturi. Vsaka delavska družina je morala kupovati v trgovini, ki jo je naredil delodajalec. Tam so kupovali plesnivo moko in pokvarjeno mast ter preležano blago. — Naravno torej, da je delavstvo stremelo po svoji lastni prodajalni in tako so nastali prvi delavski konsumi. To se je zgodilo okoli 1. 1660. Oblika teh zadrug je bila delniška. Deleži so; dajali dividende in če je kdo kupoval v zadrugi ali ne. Prej ali slej so te zadruge morale priti na boben, posebno zato, ker so te zadruge dajale na kredit. Šele »Arhimed zadružništva«, voditelj ročdelskih pionirjev je postavil konsumništvo na ta temelj, na katerem je še danes, to je, da se deleči ne obrestujejo in ne dajejo dividende, da se vodijo odjemalske knjižice, da se plačuje sproti, da pa se na koncu leta glede na izkazani dobiček izplača gotov znesek na podlagi celoletnega odjema nazaj. To je takd zvana bonifikacija. Na Nemškem so iz dobrodelnih kmečkih društev nastale Raiffeisnovke. (Dalje.) POZOR NA POLOŽNICE! Z* Jugoaloraiiaka tiskarno K. £•£. Icdaia za kouorcr »Delavak« Pravic*« is ureja: Pttti Lombardo.