VIRI
 – Zylberg , M., Van Hemert , C., Dumbacher , J. P., 
Handell C. M., Tihan , T. in De Risi , J. L. (2016): 
Novel Picornavirus Associated with Avian Keratin 
Disorder in Alaskan birds. – American Society for 
Microbiology 7 (4), doi: 10.1128/mBio.00874-16.
 – Alaska Science Center (2017): Beak Deformities 
in Landbirds (https://www.usgs.gov/centers/
alaska-science-center/science/beak-deformities-
landbirds) 
 – Garden Wildlife Health (GWH) (2018): Beak 
Abnormalities (https://www.gardenwildlifehealth.
org/portfolio/beak-abnormalities/) 
M
orda ste že kdaj opazili ptico z nenavadno 
dolgim in ukrivljenim kljunom, neznačil-
nim za to vrsto. Razvoj nepravilnosti pri 
določenem delu populacije ni nič nenavadnega. Te se 
lahko pojavijo za čas življenja ali pa že v času razvoja 
organizma. Nanje lahko vplivajo različni dejavniki, 
kot so temperatura, prehrana, geni, onesnaževalci 
okolja, bolezni in plenilci. Eden izmed vse pogostej-
ših vzrokov za deformacije kljuna ptic pa je bolezen, 
ki vodi do motenj keratinizacije (ang. avian keratin 
disorder (AKD)). 
PREKRIŽAN KLJUN
Bolezen so prvič odkrili pri sinicah vrste Poecile 
atricapillus na jugu Aljaske v poznih 90. letih prej-
šnjega stoletja. Najbolj opazen znak bolezni je 
podaljšan in prekrižan kljun. Bolezen prizadene 
tudi kožo in noge, veliko ptic z omenjeno boleznijo 
ima tudi predolge kremplje. Poškodovano je tudi 
perje, saj si ga ptice ne morejo pravilno čistiti. Na 
Aljaski se je bolezen hitro razširila, danes prizade-
ne že 6,5 % odrasle populacije sinic vrste Poecile 
atricapillus in 16,9 % odrasle populacije vran vrste 
Corvus brachyrhynchus. Bolezen se širi tudi po svetu, 
zabeležena je bila tudi v drugih zveznih državah 
Združenih držav Amerike, Kanadi, Evropi in Indiji.
SIMPTOMI
Zaradi prekrižanega kljuna, občasno pa tudi predol-
gih krempljev, ki so posledica omenjene bolezni, se 
bolna ptica težko prehranjuje, čisti perje in skrbi za 
svoj zarod. Vrste, ki živijo v kolonijah, obolelo ptico 
največkrat kar izločijo iz svoje kolonije. To so poka-
zale raziskave v Indiji, kjer so opazovali in preučevali 
kolonije skalnih golobov (Columba livia). Ptica z bolez-
nijo ne živi prav dolgo, saj največkrat pogine zaradi 
lakote. Dolžina kljuna lahko pri bolnih sinicah znaša 
do dveh, pri brglezih pa tudi do treh centimetrov.
VZROKI
Vzrok za pojav te bolezni še vedno ostaja dokaj ne-
pojasnjen. Raziskovalci iz San Francisca domnevajo, 
da bi bolezen lahko povzročal virus Poecivirus A. 
Povezava okužbe z omenjenim virusom in razvojem 
bolezni AKD z gotovostjo še ni bila potrjena, med eno 
izmed raziskav je bilo namreč z virusom okuženih le 
22 % ptic, ki so bile pozitivne na AKD. Bolezen se 
največkrat pojavi v hladnem delu leta in se večinoma 
razvije pri odraslih osebkih, zato predvidevajo, da ni 
prirojena. Na deformacije kljuna pa lahko vplivajo 
tudi drugi dejavniki, vključno z onesnaževalci okolja, 
pomanjkanjem hranil, poškodbami in izpostavljeno-
stjo okužbam. 
Bolezen AKD je bila na Aljaski zabeležena pri najmanj 
30 vrstah ptic: največkrat pri sinici vrste Poecile 
atricapillus, kanadskem brglezu (Sitta canadensis) 
in detlu vrste Dryobates pubescens. Opazili so jo 
tudi pri krokarju (Corvus corax), vrani vrste Corvus 
brachyrhynchus, šoji vrste Cyanocitta stelleri in sraki 
vrste Pica hudsonia. Bolezen prizadene tudi večje ptice, 
kot sta kanja vrste Buteo jamaicensis in ameriški jezerec 
(Haliaeetus leucocephalus). V Indiji so bolezen zabele-
žili pri domači vrani (Corvus splendens) in skalnem 
golobu. V Evropi, najpogosteje v Veliki Britaniji, je bila 
izražena pri plavčku (Cyanistes caeruleus), veliki sinici 
(Parus major), kosu (Turdus merula) in poljski vrani 
(Corvus frugilegus). V primerjavi z Aljasko je primerov 
te bolezni v Evropi še vedno zelo malo.
Bolezen so potrdili predvsem pri vrstah, ki jih naj-
pogosteje opazimo v bližini naselij, ni pa izključeno, 
da bolezen prizadene tudi tiste, ki se tam redkeje 
zadržujejo. Neznanki ostajata tudi način prenosa 
bolezni in zdravilo zanjo.
MOTNJE KERATINIZACIJE 
PRI PTICAH
/ / Vanesa Bezlaj
ORNITOFON
VELIKA SINICA 
(Parus major) 
foto: Simon Kovačič
Svet ptic 03, september 2022 11