PoStnina plačana v gotovini. Leto K«, Št 34. („JUTRO" št. 204 a) Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Pucci-nljeva ul. 5. — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Ljubljana, ponedeljek 1. septembra 1941-XIX ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima PUnione Pnbblicita Italiana S.A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Cena 70 cent Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125 in 312« Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja mesečno L 2.50. — Za inozemstvo L 4.—. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. CONCES SIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicitft dl provenienaa italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A^ Milano Suetooni odmev Duceieuega srečanja s Fuhrerjem Vzhodna fronta, 31. avg. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Duce in Hitler sta med svojim bivanjem v tistem delu boljševiške Rusije, ki je bil osvobojen po zaslugi orožja osi, obiskala južno fronto, kjer so bile te dni hude bitke, ki so se končale s popolnim porazom nekaterih rdečih armij. Bila je to ponovna prilika, da sta se posebno seznanila z dejanskim položajem na ozemlju, podrejenem boljševiški vladavini, katere znaki bodo ostali vidni za dolgo časa. Z obiskom tega važnega odseka južne fronte sta dobila jasen vpogled v borbe, ki so se odigrale v preteklih dneh na ozemlja, na katerem nastopajo zavezniške čete. Duce in Hitler sta prispela na južno fronto, kakor je bilo že sporočeno, z letalom z nekega vojnega letališč^, enega izmed največjih v odseku. Ni bilo ne zastav ne posebnih priprav, ritem vojnega življenja se ni bil nič spremenil. Intenzivna aktivnost ni imela premora in lovski ter bombni aparati nadaljujejo svoje delo. Ko je štirimotornik z Duce-jem in Hitlerjem obkrožil letališče in je pristal, so ga sprejele razne osebnosti. Oba voditelja sta se pojavila na vrhu stopnic aparata. Duce je pozdravil z rimskim pozdravom, medtem ko mu je nasmeh razsvetlil obraz. Ko so se predstavili, so se visoki častniki nemške vojske in nemški poveljniki odseka zbrali okoli Duceja in Hitlerja ter podali svoje raporte. Poročal je najprej poveljnik nemških sil in nato poveljnik letalskih sil. Hitler in Mussolini sta poslušala pozorno vsa poročila ter čestitala obema poveljnikoma, ki sta vodila do zmage na kopnem in v zraku nemško ter zavezniško orožje. Nato je sedel Duce v avtomobil, ob njegovo stran pa Hitler in sta se odpeljala obiskat kraje, kjer so se pretekle dni bili boji, ki so jih jima prej opisali poveljniki. Vozila, ki so sledila avtomobilom z vodjema fašistične Italije in narodnosocialistične Nemčije, so vozila skozi veliko mesto, ki je bilo nekoč eno najbolj cvetočih na tem ozemlju. Boljševizem, ki se je specializiral v razobličevanju ljudi ne samo v materialnem smislu, je iz tega mesta napravil velik skupek grdih hiš, ki jim je uničil tipični in značilni izgled. Znaki vojne so očitni. Mnoge hiše sta poškodovala bombardiranje iz zraka in topovski ogenj, mnoge pa so bile oplenjene. Zunaj mesta se je začela vožnja z mnogimi sunki in skoki. Vozili so po strašni ruski cesti, ki je v resnici samo naravna steza, o kateri so boljševiki trdili, da predstavlja cesto prvega reda. Napotili so se proti kraju, kjer je bil rdeči odpor močnejši in je zato ta borba veljala Stalinove vojake večje žrtve. Na nekem cestnem križišču se je kolona avtomobilov ustavila. Tu je pričakovala Duceja skupina italijanskih častnikov s poveljnikom ekspedicij-skega zbora. General se je približal Duce-ju in mu sporočil število italijanskih čet v tem pasu. Duce je povabil poveljnika, naj stopi v njegov voz, in je poslušal poročilo o aktivnosti posameznih oddelkov ter njihovih uspehih. Kmalu potem se je mali sprevod avtomobilov srečal z italijanskimi motoriziranimi oddelki, ki so bili na pohodu proti prvi črti, kjer so bili italijanski tovariši že v vojni akciji. Ni šlo za revijo. Vojaki so bili v polnem pohodnem redu. Avtomobili so bili vsi prašni, ni bilo ne godb ne razvrstitev, kakor se dogaja za vojaške parade. Ti vrh Italijani so odhajali v veliko bitko in tam jih je doletela sreča ter radost, da so videli Duceja. Nekoliko kolon italijanskih oddelkov je šlo hitro mimo Benita Mussolinija in Adolfa Hitlerja z normalno pohodno brzino. Ko so vojaki defilirali mimo Duceja, je bilo videti na njihovih zagorelih obrazih izraz zadržanega, toda globokega zadovoljstva. Togi »pozor« ni izključeval, da so se oči teh vojakov, ki so na tisoče kilometrov od domovine zagledale Duceja, zasijale od ganotja. Prešli so bersaljeri s poskakujo-čimi strojnicami na brzih motociklih. Nato motorizirani karabinjerji. Duce je bil vidno zadovoljen z obnašanjem in duhom fašističnih vojakov in Hitler, ki je povpraševal podrobnosti o raznih oddelkih, je delil njegovo zadovoljstvo. Več kilometrov daleč sta Duce in Hitler srečala kolone pešcev na prevoznih avtomobilih, pionirje z njihovimi značilnimi voziti, topničarje in črne srajce. Kolone se ni30 ustavile niti za trenutek. Niso se mogle ustaviti, kajti pohodna povelja so bila točna in določena za vsako minuto. Ko so italijanski oddelki šli mimo, sta se Duce in Hitler vrnila na letališče z mogočnim štirimotornikom, nato pa sta v prvih popoldanskih urah odpotovala v glavni stan med navdušenimi pozdravi nemških vojakov. nato podčrtava kontrast med sestankom Hitlerja in Mussolinija nasproti sestanku, ki sta ga imela Churchill in Roosevelt in pravi, da dnevni red, ki je bil postavljen na drugi strani Atlantika niti ni prispel do Evrope. »Lokalanzeiger« izraža željo, da bi sedanja vojna rodila bodočo evropsko solidarnost. Nemški in italijanski narod se bijeta sedaj ramo ob rami s svoji' mi prijatelji, da izvojujeta zmago. Italijanski in nemški narod sta tudi dovolj močna, da bosta to zmago lahko izvojevala nad svojimi sovražniki in srečanje šefov obeh narodov bo gotovn veliko pripomoglo k izpolnitvi njunih želja. Berlin, 31. avg. s.. Evropska solidarnost se bo nadaljevala tudi po zmagi in vsa jamstva sil osi za bodoči mir Evrope bodo izpolnjena, pravi »12-Ubr Blatt«, in sicer ne samo zaradi tesnega zavezništva med Itallijo in Nemčijo temveč predvsem zaradi odkritosrčnega, globokega prijateljstva med Adolfom Hitlerjem in Benitom Mussolini jem. Bodočnost Evrope temelji na tem prijateljstvu, na zavezništvu, na sodelovanju in na bratstvu orožja italijanskega in nemškega naroda. Tako Adolf Hitler kakor Benito Mussolini sta že od vsega početka svojih revolucionarnih gibanj govorila o daljnih ciljih, ki jih je treba doseči in ki se ne ustavljajo v svo jem trenutnem razvoju. Tudi danes v tem zgodovinskem trenutku vidimo, da ne delata voditelja na podlagi trenutnega položaja, temveč s pogledom v bodoče čase. Na »Potomacu« Roosevelt in Churchill nista znalla ljudstvom pripraviti nič boljšega nego točke, po katerih bo divjost židovske plutokratske tiranije postala še večja, Mussolini in Hitler pa sta v svojih razgovorih na preti boljševiški fronti sprejela zgodovinske odločitve splošnega pomena, iz katerih se bo rodil nov red, ki bo temeljil na pravičnosti in dostojanstvu dela. Evropa in svet, piše »NAZ«, sita že naveličana Versaillesa in mirovnih načrtov sličnega značaja. Treba je nečesa novega, kar se bo uresničijo samo z revolucionarno -vojno, ki bo do dna pokazala ves poLitično-gospodarski sistem, kakršen je vladal doslej, in ki ga je čas premagal. Za to delata Mussolini in Hitler, za to se bojujejo danes evropske vojske proti komunizmu in proti Angliji m zato bo zmaga, ki bo poveličala to velikansko borbo, zmaga reda. Berlin, 21. avg. s. Vsi nemški dnevniki objavljajo z velikimi naslovi uradno po- ročilo iz Hitlerjevega glavnega stana o razgovorih Mussolinija in Hitlerja. Objavljajo tudi razne fotograf i je, na katerih je videti Duceja in Hitlerja sredi častnikov njunega spremstva v pogovoru na prostem pod drevesi v kraju, kjer ima glavni stan na fronti svoj sedež. Jutranji nemški tisk objavlja samo kratke komentarje in se omejuje po večini na to, da poudarja z mastnimi naslovi preko celih strani glavne stavke iz uradnega poročila, posebno tiste, ki sporočajo nepreklicni namen osinih držav, nadaljevati vojno dc končne zmage. Ta dva velika evropska voditelja, piše med drugim »Lokalanzeiger«, sta sd izbrala za svoj razgovor o vseh življenjskih vprašanjih političnega m vojaškega značaja v tem trenutku ne morda kakšno palačo, ampak glavni vojni stan, kjer se je culo grmenje topov in trušč bitke, ki so jo bojevale oborožene sile osi proti boljševiškim hordam. Nagrada za veliko zmago revolucionarnih ljudstev bo ustoličenje novega reda v Evropi. Monakovo, 31. avg. s. O sestanku Duceja in Hitlerja v nemškem glavnem stanu na vhodnem bojišču poročajo z največjim poudarkom vsi listi. Včerajšnji komentarji so posvečeni skoro izključno novim nemškim uspehom na vzhodni fronti, posebno pa osvojitvi Tallina. »Miinchner Neueste Nachrichten« se spominjajo obletnice bitke pri Tannenbergu in podCrtavajo razliko med vojno v Rusiji 1. 1914. in današnjo vojno. V tem, kako si brzo sledijo zmagovite bitke, piše list, se kaže vrlina vojakov in genialnost poveljništev ter se očituje strašno presenetljiva brzina, s katero se razvija današnja vojna v primeri s prejšnjo. Isti list poudarja na temelju nekega dopisa iz Stockholma, da sta izguba Dnjepropetrovska in neuspela ruska protiofenziva v gomelskem odseku povzročili zelo resne skrbi v Angliji. Tudi okoliščina, da nemške klešče čim dalje bolj trdo stiskajo Leningrad, daje britskim vojaškim kritikom povod, da proglašajo položaj za zelo nevaren. »Volkischer Beo-bachter« podčrtava, da je sovjetsko bro-dovje po nemški okupaciji Tallina Izgubilo na Baltskem morju skoro vsa oporišča ln tudi vzrok, zaradi katerega so boljševiki tako neuspešno skušali držati Tallin za vsako ceno. V komentarju o položaju na skrajnem vzhodu, pišejo »Miinchner Neueste Nachrichten«, da so Zedlnjene države tudi tukaj prevzele poveljstvo ln izločile vsak vpliv Velike Britanije. Razen tega skuša Washington za vsako ceno vplivati Delovanje topništva v sevenr Afriki in akcije naših čet na bojišču pri Gondarlu Dve sovražni letali sestreljeni v bitki v Sredozemlja — Velik bombnik v plamenih tlizu Tripolisa — Britske mornariške ed lisice bombardirane v luki Tobruka Glavni stan Oboroženih Sil je dne 31. avgusta objavil naslednje 453. vojno poročilo: V severni Afriki na kodnih frontah topniški dvoboji. Nemška letala so bombardirala britske mornariške edinice v pristanišču Tobruka. Angleško letalstvo je izvršilo polete nad Tripolis in povzročilo nekoliko žrtev ter nekaj škode. Naše torpedno letalo je v bližini Tripolisa sestrelilo veliko sovražno bombno letalo, ki se je v zraku vnelo. Včeraj popoldne so nasprotnikova letala odvrgli bombe na okraj Licato (Agrigent). Med civilnim prebivalstvom so bile ubite štiri osebe, 9 pa je bilo ranjenih. V vzhodni Afriki so bili v odseku Uolke-fita britski letalski napadi brez posledic. V drugih odsekih bojišča pri Gondarju so naše čete izvršile z uspehom akcije lokalnega značaja. V Sredozemlju so naša lovska letala napadla formacijo sovražnih bombnikov. Sestreljeni sta bili dve letali vrste Welllngton. Prod orne finskih čet v Kareiiji Bombardiranje angleških pristanišč in letališč — 12 angleških letal sestreljenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 31. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Kakor je že bilo objavljeno v posebnem poročilu, so finske čete uničujoče porazile v hudem boju sovjetske sile na področju pri Viborgu ter 30. avgusta zavzele mesto samo. Istočasno so prodrli finski oddelki v sredini Karelske ožine v smeri proti Leningradu, pri čemer so zavzele mnogo ozemlja. Ob angleški vzhodni obali so bombardirala na japonsko diplomacijo, da bi dosegel sporazum s Tokijem. Roosevelt upa še vedno, da bo mogel Japonsko zvabiti iz fronte osi, toda na ta poskus odgovarja japonski tisk s trdnim »nikoli«. Beograd, 31. avg. d. Včerajšnji beograjski listi objavljajo v slojih jutranjih izdajah posebno nemško poročilo o sestanku obeh šefov velike Nemčije in Italije v Hitlerjevem glavnem stanu na vzhodnem bojišču. Vsi 4isti objavljajo to posebno poročijo pod velikimi naslovi, tako da predstavlja poleg vesti o osnovanju nove srbske vlade središče zanimanja beograjskega tiska. Že v naslovih poudarjajo beograjski listi pomen sestanka voditeljev Nemčije in Italije, ki mu jt bilo ozadje razvoj in trajanje vojne ter nova ureditev Evrope. Listi zlasti primerjajo kratko in jedrnato besedilo poročila o sestanku s povodni jo fraz, ki so bile raztrobljene v svet po brezuspešno zaključenem sestanku na Atlantiku. Finska vojska zavzela Viborg Prodiranje finske vojske se nadaljuje na vsej fronti na Karelijski ožini proti vzhodni obali Finskega zaliva Berlin, 31. avg. d. Nemški listi objavljajo prve komentarje k sestanku Duceja in kanclerja Hitlerja ter podčrtavajo izredni pomen njunih posetov na vzhodnem bojišču, kakor tudi razgovorov, ki sta jih imela voditelja Nemčije in Italije. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi v svojem komentarju med drugim, da je bila bodočnost evropske celine resno ogrožena na eni strani od reakcionarnih držav zapada, na drugi strani pa od terorja, ki je grozil od vzhoda. Med tem pa se nadaljuje borba proti obema tema nevarno-stima, M jima sedaj ni še uspelo zajeti zastavljenega cilja. Sedanja borba bo končala s preteklostjo ter odstranila enkrat za vselej vzroke za vojne med evropskimi narodi. Zmaga, ki j0 bosta državi osi izvo-jevali, pomeni možnost ustvariti v Evropi obdobje novega miru s sodelovanjem vseh parodov. »Deutsche Allgemeine Zeitung« Helsinki, 31. avg. s. Finski glavni stan objavlja: Naše čete so zavzele mesto Viborg. Istočasno se s posebnim uspehom nadaljuje naš napad v obliki globokega klina v srednjem odseku Karelijske ožine, kjer smo med drugim dosegli kraj Kiwennata. Berlin, 31. avg. s. Junaška osvobodilna borba finskega naroda proti boljševiškim tlačiteljem je bila ovenčana z velikim uspehom. Po trdih bojih so finske čete pod poveljstvom maršala Mannerheima z velikim junaštvom porazile sovražnika v odseku Viborga in zasedle staro prestolnico Karelije. Helsinki, 31. avg. s. Čete generala Mannerheima, ki so zasedle Viborg, nadaljujejo čiščenje v pasu vzdolž Hioksija proti severu In severovzhodu mesta do Kiivini-jemija. Uničile so in zajele ostanke 115. sovjetske divizije in 133. divizije Bdeče zastave. Nezadržni pohod se nadaljuje na vsej fronti Karelijske ožine proti vzhodnim obalam Finskega zaliva. Posebno v srednjem odseku ožine se globoki klini zadi-rajo v glavno silo sovražnih čet. Plen, ki ga še niso prešteli, je ogromen. Veliko navdušenje na Finskem Helsinki, 31. avg. d. V zvezi z vestjo o zasedbi Viborga po finskih četah, ki je bila včeraj razširjena preko finskega radia, je imel finski vojni minister Valden v okviru kratke proslave tega uspeha govor na finski narod. Obrambni minister je najprej izrazil hvaležnost vseh Fincev pogumnemu maršalu Mannerheimu in njegovim drznim vojakom. V nadaljevanju svojega govora je Valden poudaril, da se v finskih vojakih zrcali tudi sposobnost finskega naroda ter je v zvezi s tem izrazil v svojem imenu, kakor tudi v imenu finske vlade finskemu narodu zahvalo za njegovo požrtvovalnost, s katero vodi borbo ne samo zase, marveč za vse severne dežele. Mesto Viborg, ki je tolikokrat vedno iznova vstalo iz svojih razvalin, pozidano v vedno novem zaupanju v bodočnost, obvezuje finski narod, da se bori še nadalje, dokler ne bo dosežena končna zmaga. Helsinki, 31. avg. <1. Finski IisR so bili včeraj v svojih popoldanskih izdajah v znamenju osvojitve Viborga. Vsi ifciti objav- ljajo na prvih straneh to važno vest, ki jo je Finska na tihem že dalje časa pričakovala, posebno še, odkar je finsko vojno povedjništvo objavilo, da so finske čete že na pohodu proti prestolnici Karelije. Poleg velikanskih naslovov, s katerimi podčrtavajo finski listi pomen tega dogodka, objavljajo tudi poročilo o zavzetju Viborga v debelem tisku, opremljenem z mnogoštevilnimi slikami Viborga, v prvi vrsti pa starega vi barskega gradu. Finski radio je sporočil, da plapola na viborškem stolpu finska zastava.. Po vsej Finski in zlasti v prestolnici je zavladalo največje navdušenje spričn tega uspeha finskih čet. Listi so s posebnimi izdajami takoj objavili to vest. Velik del mestnih poslopij je razobesil narodno zastavo. Hitlerjeve čestitke Iz Hitlerjevega glavnega stana, 31. avg. a Ob zasedbi mesta Viborga je kancelar Hitler poslal maršalu Mannerheimu naslednjo brzojavko: Borba za osvoboditev Finske je bila ovenčana z zasedbo Viborga. Nemško ljudstvo in zlasti njegova vojska občudujeta -vrline vaših vojakov in se udeležujeta ponosnega zadoščenja finskega ljudstva. Kot vidni znak bratstva nemške in finske vojske, ki ju druži skupna borba, vam pošiljam v imenu nemškega, naroda v znak priznanja vam in vašim vrtini četam viteški križec Žefteznega križa. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 31. avg. a Kanceflar Hitler je poslal predsedniku finske republike Ristu Ryti»u naslednjo brzojavko: Vaši Ekscetenri izražam o prJKka zasedbe Viborga po finskih četah prisrčne čestitke vsega nemškega naroda in moje čestitke. Ta veliki uspeh predstavlja važen mejnik na poti do popolnega osvobojen ja Finske in do končne zmage nad boljševizmom. Reval zavzet Bera, 31. avg. s. Bitka za Leningrad stopa ▼ svojo definitivno fazo, kakor poročajo iz Moskve, kjer tudi izjavljajo, da so nemške in finske čete predvčerajšnjim popoldne vdrle v mesto Reval (Tallin) in so ga skoraj popolnoma osvojile. Berlin, 31. avg. a Nemške čete so na fronti pred Revalom zasedle nekatere otoke. Med tem se nadaljujejo očiščevalne akcije na področni Revala. Potopljene sovjetske ladje Helsinki, 31. avg. s. Letalski opazovalci so ugotovili, da je finsko-nemško letalstvo potopilo v Finskem zalivu več desetoric ruskih vojnih in trgovskih ladij, ki so zapustile estonske luke. Mnoge druge ladje, med njimi nekatere polne bencina, gorijo v zalivu. Razen tega so zavezniške sile s sijajnim manevrom zaplenile nepoškodovani dve najmodernejši ladji, ki sta bili na. tovor jeni z murne i jo in gorivom, in so ju zavlekle v helsinško Luko s 35 sovjetskimi ujetniki. Letalski boji na zapadli Berlin, 31. avg. a Angleška letala so preletela jugovzhodno Nemčijo Z bombami so bili povzročeni požari na stanovanjskih hišah. Več oseb je bilo ubitih in drugih ranjenih. Nemško protiletalsko topništvo je sestrelilo eno letalo. Načrt za uporabo tujih ladij v ameriških lukah Washington, 31. avg. u. Državni podtaj-nik Sumner Welles je izjavil, da so republike na ameriškem kontinentu pripravile načrt za izrabljanje okrog 80 parni-kov, ki pripatdajo nemškim, italijanskim ki danskim družbam, pa so biti zadržani v Lukah na ameriškem kontinentu. Na podlagi teh načrtov bodo družbam plačali primerne odškodnine. Ladje se bodo rabile za promet ob ameriškem kontinentu. Wel-les je izjavil, da se je Anglija kot voju-joča se sala odrekla svojim pravicam do teh ladij. »Associated Press« poroča, t: ja delajo noč in dan. Železniška delavnica v Nišu ima 2200 delavcev in nameščencev; mesečno popravi povprečno po 20 lokomotiv, 70 osebnih in 200 tovornih vagonov. V Angliji niso zadovoljni z zadržanjem Amerike Razočaranje na Rooseveltovo Izjavo, da sestanek na Atlantiku ni približal Zedinjenih držav vojni New York, 31. avg. d. Dopisnik JUTRO* paue&tp^iatefc 4 Rmetfefjefi, 1. EL J9£t-XDL Dežela iz Tisoč in ene noči v Iraku, sosedu Irana, kakor nam ga z živo besedo opisuje nemški potopise« dr. Giselherr Wirsing Kraljeva palača v Bagdadu Prva noč v Bagdadu je bila zame bogata nepričakovanih doživetij. Pri nas je navada, da novi gost dobi v hotelu sobo, s katero nekaj ni v redu. V Evropi se takšna soba po navadi nahaja takoj zraven lifta. V Bagdadu se mi tega ni bilo treba bati, ker je moj hotel imel eno samo nadstropje -— vse hiše v mestu so pritlične ali eno-nadstrcpne. Ali kakor hitro je izšel mesec — bilo je okrog dveh po polnoči — se je na novi stavbi pod mojim oknom začelo delo. Udarci s kladivom in strganje z lopatami se je mešalo z arabskimi pesmimi. Nekdo je prepeval zateglo melodijo in vsake tri minute ga je spremljal zbor. Na vsake pol ure so med hrupnimi šalami in razburljivim psovanjem — vsaj zdelo se mi je tako — vsi skupaj odhajali s tovornim avtomobilom, ki je nezaslišano hropel in ropotal. Mene so puščali v ugibanju, ali se vrnejo ali bodo dali že mir, in vsake pol ure so se v resnici vrnili. Razen tega se je od časa do časa slišalo neko čudno piskanje, ki ga je nekdo izvajal očitno na izvirni arabski piščali. Vsakokrat, ko je zapiskal, se je slišal tudi tih odmev — čisto tako se mi je zdelo, kakor da s pi-ščaljo nekdo preizkuša odmevanje v nekem kotu. Ne pojde mi iz spomina ta prva bagdadska noč. Prav tako mi je neprestano prihajal monoton ropot na uho: klap-klap, tap-tap. Najprej sem mislil, da je to železnica, a vendar se mi je zdelo nemogoče, da bi skozi Bagdad tekli vlaki vso noč, ko ima mesto vendar samo dve železniški zvezi, eno s Perzijskim zalivom, drugo z Anatolijo. Prva odkritja Vstal sem, ko je mesec še sijal na za-padu, vzhod pa se je že zlatil od prvega sonca. O spanju itak ni bilo govora, pa sem hotel raziskati skrivnosti, ki so me preganjale vso noč. Težki oblaki, s katerimi nas je Bagdad pričakal prejšnji večer, ko se je naše letalo spustilo na aerodrom, ves v reflektorjih, so odpluli v Perzijo, zvezde so polagoma bledele. V prvi jutrnii zarji je bilo nebo polno vseh nians modre barve. Vnovič sem zaslišal piščal, prav ko sem stopil na ulico. Bila je to piščal stražarja, ki je v elegantni sivi uniformi patruljiral pred hotelom. Pozneje sem dognal, da je tisto, kar sem smatral za odmev, bil glas stražnika v sosednji ulici — s tem piskanjem bagdad-ski stražniki ponoči vzdržujejo zvezo med seboj. Ko sem zavil v sosednjo ulico, se mi je razjasnila uganka skrivnostnega ropota, o katerem sem mislil, da prihaja od vlakov. Bil je to stari pontonski most, ki ga je zgradil general Mode leta 1917., ko je zasedel Bagdad. Ozki most je zaklopo-tal vsakokrat, kadar je šel preko njega avtomobil. Pontoni so se spuščali in dvigali iz rumene vode Tigrisa, ki je na tem mestu skoraj pol kilometra širok. Voda je bila zelo narasla in tekla je med železnimi čolni z brzino, ki je njegov daljni brat Nil ne pozna. Ob tej zgodnji uri je bilo zunaj precej hladno. Reka in mesto sta napravila na človeka prav negosto-Ijuben vtis. že prej so mi rekli, da se bom nad Bagdadom razočaral. Na Vzhodu uživa sloves mesta, ki napravlja strašen vtis. Ko sem ga tako gledal, sem začenjal verovati, da je res tako. Tu so še žive bafke iz Tisoč in ene noči A ko sem bil v Bagdadu že teden dni, sem začel polagoma spoznavati njegove lepote, njegov skrivnostni čar. Od kraja so Evropci vsi po vrsti razočarani nad njim. Mlade Angležinje, ki delajo tu po mnogih angleških podjetjih kot tajnice, se prve dni duše v solzah, dokler se ne pri-vatfijo ritma te zemlje, ki je povsem samosvoj. Od tod se nam še Kairo zdi kakor košček Evrope. V naši podzavesti je Bagdad vezan na slavo in veličino velike dobe kalifov in na bajke iz »Tisoč in ene noči«. Te bajke so tu še dandanes žive, satno človek jih mora iskati z malo ljubezni in sreče, živijo v obrazih prebivalcev Bagda- da, v skrivnostih bazara, po katerem se potikamo nekaj ur na dan. Od kraja vidiš samo neskončno, ne prav čisto ulico, po kateri se med nepopisnim vikom in krikom vlačijo avtomobili in kočije z dvema arabskima konjema. Vsaka vožnja z avtomobilom po Bagdadu pomeni, da moraš vsaj po desetkrat v skrajnem drobcu sekunde ubežati prometni nesreči. V Bagdadu ni krasnih džamij kakor v Kairu, tudi ni evropske četrti s polnebotičniki in elegantnimi trgovinami. Vse je nizko, zanemarjeno, nepripravljeno na dež, ko se tro-toarji pokrijejo z blatom. Ulica v Bagdadu Eno najdražjih mest sveta Drugo odkritje, ki poveča razočaranje došleca, so cene. Bagdad spada med najdražja mesta na svetu. Za isti denar, s katerim v Kairu lahko živite ves teden v hotelu, ki po svojem udobju prekaša hotele v Berlinu ali New Yorku, dobite tu zelo malo. čez nekaj dni pa se ti stvar pojasni. Do Sredozemskega morja je treba iz Bagdada prehoditi 900 km puščave. Pot skozi Perzijski zaliv ni kaj prida boljša. Da pridejo ladje do Bazre, morajo obpluti ves Arabski polotok, a tisto, kar pripeljejo, še zdavnaj ni v Bagdadu. Za vse, kar kupuješ v Bagdadu in se ne proizvaja v deželi, moraš plačati transportne stroške. A kaj vse ne uvažajo sem! V Bagdadu lahko ješ maslo iz Avstralije, med iz Nove Zelandije, jabolka, hruške in ananas iz Amerike, konzervirano povrtnino iz Nizozemske, mesne konzerve iz Anglije in Amerike. Cigarete prihajajo iz Egipta, cenena roba po bazarjih, manufaktura in starine, od sukanca pa do kričeče oljnate slike, ki prikazuje japonske nimfe pri kopanju, prihajajo iz Japonske. Mezopo-tamska zemlja je plodna, a malo daje, ker je sistem namakanja iz babilonskih dni uničen. Začeli so ga vnovič graditi in popravljati, toda še mnogo let bo treba, preden bo spet tako na gosto izveden kakor v času, ko je Herodot prvikrat pisal o svojem potovanju po Babiloniji. Med sušo in dežjem V mezopotamski pomladi sem, ko je ponehalo deževje, hodil čez široke livade, ki se razprostirajo v nedogled. Travniki so bledo zelene barve, povsod je nekaj slabe zemlje. »Obdelanih polj tu ni, razen na jugu. Po pašnikih sem videl črede ovac, nekaj kamel, črne bivole, a zelo poredko krave. Občudoval sem iskre konje, čez nekaj tednov bi se imela začeti strašna poletna vročina, že v aprilu dosega temperatura 30 do 40 stopinj v senci, a poleti pogostokrat naraste tudi do 50. Takrat tisto malo trave porumeni in vsa zemlja se spremeni v pustinjo. Kanali iz Evfrata in Tigrisa dovajajo vodo le v majhno število vodnjakov. Takrat na trgu ne dobiš niti lista sveže zelenjave. Ljudje in živali drhte od sončne vročine. Postelje prenašajo na strehe, da dobe vsaj malo počitka ponoči, ko nad Tigrisom pihlja lahek vetrič. Zato so vse strehe obdane z visokim zidom, ker morajo velik del leta služiti tako rekoč kot spalnice. Med deževjem so hiše hladne in vlažne. Ta čas se v Bagdadu ne morejo zapreti nobena vrata, nobeno okno. Kakor povsod na jugu ljudje pozimi prezebajo ob petrolejskih pečicah in električnem soncu. Opoldne pa se ozračje naglo ogreje, tako da ljudje lahko sede v najlažji poletni obleki v parku ali na bregu Tigrisa in opazujejo, kako mrka reka pod kristalno čistim, sinjim nebom postaja zmerom svetlejša, dokler se ne izgubi v čisti nebesni sinjim. Na bazaru Od kraja se človeku zdi, da ima Bagdad eno samo ulico. Vzdolž Tigrisa teče od severa proti jugu Rašidova ali, kakor ji tudi rečejo, Nova cesta. Ta edina arterija, ki teče z enega konca mesta na drugega, je delo Nemcev in Turkov, ki so jo v času pred angleško okupacijo presekali skozi labirint poti in ulic, ki so prej tvorile Bagdad. Tako so Nemci in Turki dali Bagdadu njegovo današnjo podobo. Pa tudi na Rašidovi cesti ni niti ene zgradbe, ki bi bila vredna omembe. Samo na enem kraju se približuje lepemu modremu mi-naretu glavne džamije. Sicer pa se na obeh straneh širijo same arkade, ki v vročini dajejo vsaj nekaj sence. Tu se nahajajo trgovine. Po večini so to majhni če-tverokotniki, odprti proti ulici, natrpano polni tobaka in tkanin. Kavarne so zmerom polne. Z ulice čuješ hrepenenja polne arabske melodije, ki polnijo dušo s tegobo, že tretji dan se mi je zdelo, da imam v vsaki teh kavarn znance. Ljudje imajo tam svoja stalna omizja. — Pravi, divji nepozabni Bagdad pa se nahaja na mračnem bazarju, polnem malih in velikih lokalov. Tu so cele ulice kovačev, ki znajo izdelovati krasna ročna dela, in kotlarjev. V njihovih delavnicah hkratu udarja po deset, pa celo na stotine kladiv. Oglušujoča pesem teh kladiv ima svojo posebno melodijo. Poplava cenene robe iz Evrope in Japonske Se ni izpodrinila bagdadske obrti. Tu se čuti močan vpliv Perzije. Mozaik prebivalstva je nacionalizem doma A prebivalstvo mesta predstavlja pravi mozaik. Najprimitivnejši so Kurdi, ki služijo svoj vsakdanji kruh kot nosači. To so širokopleči, mišičasti ljudje s pisanimi krpami na ramah, na katerih nosijo tolikšne tovore, da bi jih drugje niti dva človeka ne zmogla. Pravili so mi, da kurdski nosač sam prenese klavir. Tu so Perzijci, kaldej-ski kristjani, z brki in bradami, mehkimi ko svila, ki spominjajo na praprebivalce te zemlje. Prebivalci Bagdada imajo svetlejšo polt ko prebivalci Kaira. Bagdadske žene imajo pogostokrat prosojno nežno in belo kožo. Lase, nohte na rokah, a pogostokrat tudi na nogah, usta in lica si barvajo. Mnoge med njimi se odlikujejo po posebni melanholični lepoti, katero podčrtavajo še črni robci, ki jim padajo z glave čez život. Pod rutami pa nosijo pogostokrat >bleko evropskega kroja. Pri ženah, pokritih s fe-redžo, razpoznaš po obleki, kateremu sloju pripadajo. Na bagdadskih ženah se najjasneje razbira veliko število razredov, na katere je Irak razdeljen, žene siromakov še nosijo v nosu prstan z modrim kamnom Beduinske žene so po bradi in čelu tetovirane z modro barvo. Za te otroke pustinje ki po opravkih prihajajo v Bagdad, še danes ne razumem, kako da jih avtomobili ne povozijo, ker se mečejo v vrvež na Ra- šidovi cesti kakor v vodo. Potem so tu velemestne dame finih rok in s koprenarni čez obraz, ki se po večini vozijo v elegantnih kočijah, pa spet mlade Arabke v evropski obleki z modernimi frizurami in ročnimi torbicami, ki jih je iz leta v leto več. A medtem ko prevzemajo zunanjo obliko od Evrope, ostajajo na znotraj nedotaknjene — zelo malo jih je, ki sprejemajo p ros veto iz Turčije in Irana. V Bagdadu Manj pestra je noša moških. Sidare. kakor imenujejo narodno čepico, ki jo je bil uvedel kralj Fejsal, ne nosijo vsi. »Prero-kovi sirovi« še zmerom nosijo zelen robec okrog rdečega fesa, a tisti, ki so že bili v Moki, belega. Sidara je v nekem smisiu znak napredno usmerjenega človeka, pristaša panarabskega pokreta. Vsaj mlada inteligenca, ki se je šolala v Kairu in Bei-rutu ali celo v Evropi in Ameriki, pripisuje sidari simbolični značaj. Splošna šolska obveznost pa je še daljni ideal in prav zato se mladi efendije ostro razlikujejo od ostalih. Od 500.000 za šolo godnih otrok jo obiskuje samo kakšnih 140.000. Kakšnih 106 tisoč jih hodi v državne, nad 30.000 pa v zasebne šole. Vsega skupaj je v Iraku zdaj 750 šol. v katerih dela 2900 učiteljev in učiteljic. Mlada inteligenca je najzanimivejši del bagdadskega prebivalstva, saj ne predstavlja samo bodočnosti Iraka, temveč je nosilka ideje velike Arabije Angleži to dobro vedo, toda upajo, da so težkoče v notranji konsolidaciji te mlade države nepremagljive in si močno prizadevajo, da se ne zmanjšajo. Toda v Bagdadu je doma fanatičen nacionalni čut, spričo katerega se zde vse intrige brez pomena in brez moči. Rast in propast Novgoroda Zavzetje Novgoroda je bilo na pohodu nemških in zavezniških * armad na vzhod dogodek zase. Kakor piše »Frankfurter Zei- tung«, so imeli nemški vojaki, ki so vkorakali vanj, priliko, občudovati bogastvo in nordijsko lepoto starega hanzeatskega mesta, ki ga je nekoč cenil in občudoval ves svet: rdeča armada je na umiku iz Novgoroda prvikrat opustila navado brezobzirnega požiganja in uničevanja. Tako je ta čudoviti spomenik slavne preteklosti, mimo katerega je tudi 25 let boljševiške strahovlade šlo le kakor bežna, minljiva epizoda, prišel v nemško posest skoraj neomadeževan. V borbi za Leningrad smo dolgo zmerom znova slišali ime: Novgorod. To je ime dandanes malo pomembnega mesta ob Vol-hovu, severno od Ilmenskega jezera (Novgorod — Novo mesto), a je nekoč zavze malo zelo važno mesto v zgodovini ruskega carstva. Stoletja je mestece ždelo v pozabi, zlasti potem še, odkar je novi Nižnji Novgorod ob Volgi prevzel njegovo ime. Bolj-ševiška revolucija pa je k pozabljenju prispevala še svoje: Nižnji Novgorod, rojstno mesto Maksima Gorkega, so sovjeti preimenovali po tem edinem njegovem omembe vrednem rojaku. Stari Novgorod, če smemo rabiti to besedno nasprotje, je že v dobi do prejšnje svetovne vojne padel na raven skromnega obrtniškega mesteca in tržišča, do katerega je človek po dolgih urah počasne vožnje s staroveškim parni-kom prišel iz Petrograda preko Ladoškega jezera in reke Volhova, ki izvira v Ilmen-skem jezeru in se izteka v Ladoško. Nekaj pa je Novgorod ohranil iz davnih dni: svojo slikovito lego sredi mogočnega obzidja, ki je obkrožalo za cel okraj sveta, a je bil zdaj le njega majhen košček še obljuden. Slikovit kamenit most se je bo-čil preko reke. Mogočen stolp — prav tako iz kamna — je spominjal na stari Kremelj, ki je bil od 15. stoletja dalje obdan s posebnim obzidjem, v katerem so hile glavne cerkvene stavbe. Kremelj je bil sedež cerkvenih dostojanstvenikov, katerih čast in pomen sta se nekoč enačila s pomenom in častjo moskovskih patriarhov. Slovanski naseljenci, ki so mesto ustanovili na pragu srednjega veka, so morali že v 9. stoletju Cvetje v septembru Na vreme se človek jeseni nikoli ne more prav zanesti. Četudi so dnevi v septembru še topli, se ponoči ozračje rado pošteno ohladi. Zato prijatelj cvetja in zelenja že zgodaj začenja priprave, da se njegove prijateljice, ki so polet/e prebile pod milim nebom, povrnejo v dom. Dvojna okna ta čas spet ožive. Vse rastline, ki naj razvijajo cvetje, morajo biti na svetlem, kar se da. Zelene listnate rastline pa lahko tudi jeseni ostanejo prcč od okna. Okrogle cvetlične miziice, kakršne so bile nekoč priljubljene, so zdaj preeej iz navade, ker na njih lahko dobe dovolj svetlobe samo tisti lončki, ki so dovolj blizu okna. Razen tega so imele to napako, da se rože z njih prav lahko prevrnejo in ima ljubitelj zmerom mnogo škode. Ker je v vsakem poglledu resnično praktična, se je z uspehom uvedla preprosta štirioglata mizica, kakršno vidimo na sliki. Mizica naj bo napravljena tako, da se prilega prostoru ob oknu. Okrog plošče naj teče 5 cm visok rob, noge pa so ji opremljene s kolesci, da se lahko prosto premika. klicati skandinavske vojske na pomoč, prav kakor kijevski gospodje, še pred letom 1000. pa je -nestu uspelo, da je od kijevskega velikega kneza Jaroslava dobilo osvobodilno pismo. Novgorod je bil sicer tudi poslej še vezan na kijevsko državo. Njegov svet, suverena skupščina meščanov, je med princi velikoknežje hiše kijevske in pozneje iz drugih rodbin vej Rjurikov volil novgorodskega »knjaza«, ki mu je bilo poverjeno vojaško vodstvo mesta. Sicer pa so Novgorodčani ljubosumno skrbeli, da knez ni prekoračil svojega področja. Če se je kaj pregrešil, so ga naglo odslovili ali celo s silo odpodili. Po 1270. letu je svet pogostokrat celo odklonil volitev kneza, tako da se je državno-pravna povezanost mesta na državo dinastije Rjurikov močno zrahljala. Novgorod takrat ni več potreboval zaščite, ki bi mu jo bili pa kijevski gospodje tudi težko nudili, saj so bih spričo hudega mongolskega pritiska sami v zagati. Mesto se je bilo razraslo do gospodarske sile, ki je pri sosedih vzbujala tudi vojaški re-špekt. Preko Ladoge in Neve je cvetel trgovski promet s skandinav. mesti in Hanzo, ki je v delu mesta, nazvanem »Naugart« (Neugarten), vzdrževala svoja skladišča in svoj konzulat, po Dnjepru je bilo v trgovskem stiku z Bizancem. Mesto si je nadelo federalistično, demokratično ustavo, ki se je njegovemu gospodarskemu in političnemu procvitu najbolj prilegala. Z upravičenim ponosom se je v občevanju z drugimi državami mesto nazivalo »Gospo-din Velikij Novgorod«. To mesto-državica je bilo od daleč sorodno s starogrškimi mestnimi republikami. V zgodnjem veku je organiziralo rusko kolonizacijo na daljnem severu, ustanovilo je Vologdo in Vjatko pa samostane ob Belem morju, o katerih smo tolikokrat čitali za časa rusko-finske vojne pred poldrugim letom. V 14. stoletju je bil Novgorod po pojmovanju tistega časa mogočno velemesto, o katerega moči in lepoti so pričala številna poročila tujih gostov in popotnikov. Število prebivalcev so v dobi procvita računali na 400.000. Proti koncu in svobode že v zatonu. Moskovsko gospo-in svobode že v zatonu. Moskovsko gospod-stvo je začelo raztezati svojo oblast tudi na ozemlje novgorodske trgovske republike. Ivan EH. je od mesta izsilil priznanje svoje nadoblasti. Sto let pozneje je Ivan Grozni uničil zadnje ostanke veličine Novgoroda. Meščani so se moško postavili v obrambo svojih pravic, a za njih hrabrost jih je car okrutno kaznoval. Za nekaj časa je mesto padlo Švedom v roke. Ko je Peter Veliki ob izlivu Neve zgradil svojo novo prestolnico, je do kraja propadel že itak skromni gospodarski pomen, ki si ga je še bil ohranil Novgorod. Stari novgorodski Kremelj je še pred 30 leti kazal morda še malo obledele znake veličine in sijaja, ki so ju bili nekoč dosegli njegovi meščani. Bil je — kakor trdnjavski deli po drugih starih ruskih mestih — poln samostanov in cerkva. Med njimi pa je kakor redka dragotina učinkovala cerkev sv. Sofije, ki so jo bili zgradili v letih 1045 do 1052. namesto stare, dotlej lesene stavbe. Zgradili so jo arhitekti iz Carigrada in s svojimi kupolastimi stolpovi in veličastno mozaično podobo Zveličarja, ki je predstavljala enega najlepših spomenikov stare bizantinske umetnosti, je ostala neoskrunjena vse do boljševiške revolucije, še zmerom je imela železna vrata iz 12. stoletja, častitljiv primerek nemške umetnosti, v zakristiji pa so se v mogočnih starih skrinjah kopičila neizrekljivo lepa oblačila iz žameta in brokata, ki jih je »Gospo-din Velikij Novgorod« nekoč kot vidno znamenje svojega razkošja naročil iz Bi-zanca in Aleksandrije, iz Genove In iz Benetk. Prav tako pa so tudi številne cerkve in samostani še daleč izven mestnega obzidja pričali o nekdanji slavi Novgoroda. V eni izmed cerkva so hranili izredno lepo emajlno sliko zgodnjega sloga iz Limogesa, o kateri je pripovedovala legenda, da jo je v Novgorod prinesel sv. Anton-Rlmljan, ki je na neki granitni plošči, ki so jo prav tako hrani H, čez morje in LadoBoo je prišel v Novgorod... V neki prastari kvici na gričku daleč izven mesta, s katerega je človek lahko videl kakšni dve url oddaljeno Hmensko jezero, kako se v solo-cu zlata lesketa, je stara freska, prikazo-joča konec sveta in poslednjo sodbo, pričala o živahnem stiku z armensko umetnostjo, ki je bila v 13. stoletju na spoštovanja vrednejši višini kakor stari, propo-daj oči cesarski Bizanc. Iz Spodnje štajerske Vrsta nesreč. 251etni pomožni delavec Alojz Markovič je bil v Mariboru povožen od priklopnega stroja in je dobil hude poškodbe. 291etni Jože Komet je pri gradnji predora v Leitersbergu prišel med dva odbijača, ki sta mu zdrobila prste na desnici. V Jelenčah pri Pesnici je padel 371etni hlapec Tone Flakus s parne žage in se je nevarno potolkel po glavi. Vsi trije poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Za vodjo spodnještajerskega gasilstva je imenovan dipl. inž. Winkler. Vse gasilstvo na Spodnjem štajerskem se preureja po nemškem zgledu. Nove naredbe je izdal šef civilne uprave v svojem uradnem listu od 27. avgusta. Nanašajo se na gospodarstvo z usnjem, na delovne pogodbe, na zaporo ameriškega premoženja na Spodnjem štajerskem in na oddajo gumijastih obročev. Zborovanje trgovcev z živili. Priprave za ustanovitev stanovskega Združenja trgovcev z živili na Spodnjem štajerskem so zaključene in so se pričela zborovanja. Prvo je bilo 19. avgusta v Mariboru, dnjgo pa 20. avgusta v Celju. Rudolf Schurinek je izvajal, da pripada trgovcem z živali važen del naloge pri nakupovanju kmetijskih pridelkov ter pri preskrbi kmetov s krmo, umetnimi gnojili in semeni. Strokovno združenje trgovcev z živili na Spodnjem štajerskem bo delovalo v soglasju z državnim prehranjevalnim uradom. Zastopnik mlinarjev je opisal svoje vtise o obiskih v raznih spodnještajerskih mlinih in je na-svetoval nekatere potrebne izpremembe. Z Gorenjskega O potovanju nemškega notranjega ministra dr. Viljema Fricka poroča »Karntner Grenzruf« med drugim: Ko se je minister v sredo zjutraj s spremstvom okopal v Blejskem jezeru, je nadaljeval pot po zasedenem ozemlju. Zlasti si je ogledal zgodovinski trg v Radovljici, potem pa se je peljal skozi Begunje v Tržič. Obiskal je tudi Golnik, kjer se je pomudil pri ranjenih orožnikih in si ogledal nove prizidke. Potem se je minister popeljal s spremstvom na Brdo in si ogledal gral princa Pavla. Tu se je tudi pojavil državni športni vodja v. Tschammer und Osten, ki se te dni mudi na Gorenjskem in je izkoristil priliko, da se pogovori z ministrom in s šefom civilne uprave o različnih zadevah. Z Brda je minister dr. Frick nadaljeval pot čez Jezersko v Koroško Belo, od tam pa dalje proti Dravogradu. • •? *> -:■ v. ••:■. ■ •:• •> •> <• - o • •:• -:*-.- <" •> vJ •:■ •>/•> <•. -J. «> {• <■>.-. ' •:• ■>. •:• ■;• .i' A a A A fl" i O ft v. v . C0P»m6HT BI8. 60X6. tOdOVKSM. Adamzon se bavi s kokošjerejo Ungaje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jatca« iStaako Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarna rja Pran — Za dal * - M f