jrtANOiT
l>elavsKo časopisje je važno orožje v razrednem boju!
Zato je dolžnost vsakega sodru-Jta, da časopis širi, ga naroči in plača!
Zbirajte nove naročnike!
Nabirajte za tiskovni sklad!
Širite »Delavske Novice«!
»DELAVSKE NOVICE«:
posamezna številka stane	.3	K
za SHS mesečna naročnina	12	K
za inozemstvo meseč, naroč.	20	K
Za Ameriko letna naročnina 2 Do!.
\ sled povišanih poštnih stroškov smo morali iist za inozemstvo podražiti.	Uprav ništvo.
»Delavske	UubElana,	Turlaikt	trg	2.
Dajte noi smo M!
(Pogajanja rudarjev s Trboveljsko premo-sokopno družbo.)
Dne 24. in 25. i. m. so se vršila pogajanja med zastopniki delavstva in Trboveljsko premogokopno družbo v prisotnosti rudarskega glavarja, zastopnika ministrstva za rude in šume, zastopnika pokrajinske vlade in oddelka za socialno politiko, zastopnika ministrstva prometa, zastopnikov Zveze industrjcev ter delegata Delavske zbornice.
Vse delavske organizacije brez razlike strank so stvorile močno, enotno fronto v boju proti izkoriščanju Trboveljske premogokopne družbe in določile s. Stefanoviča kot glavnega referenta. Proti temu sta odločno protestirala zastopnika Trboveljske družbe in Zveze industrij-cev. da bi takoj v začetku zanetila spor med pojedinimi organizacijami, dobro vedoč na podlagi dosedanjih izkušenj, da je pogajanje z večimi, v političnem življenju si nasprotujočim^ organizacijami zelo lahko, za družbo koristno in delavstvu .pa v veliko škodo. Pri vsem protestu od strani zastopnikov kapitala so delavci odločno vztrajali na enotni fronti in zastopniku, kateremu so izrekli zaupanje.
Dosedanja pogajanja so se vršila na podlagi percentualnega narastka draginje. Razume se, da je bilo na tej podlagi delavstvo vedno prikrajšano, ker se je vzel percentualni narastek globoko pod tržnimi cenami. Ako bi se vršila pogajanja še večkrat v tem smislu, bi znašala mezda delavca v najkrajšem času eno stotino one vrednosti, katero je zaslužil delavec v mirnem času. Tako bi bilo izročeno delavstvo gladu in sistematičnemu izumiranju. Proti temu načinu določanja mezd je odločno protestiral zastopnik delavstva m zahteval, da se postavi kot platforma pogajanj eksistenčni minimum, to je cena onih življenjskih potrebščin. katere so neobhodno potrebne, da ostane telo zdravo, krepko in za delo sposobno. To stališče je socialno, človeško in (udi edino pravilno. Na tem stališču je zastopnik delavstva odločno in energično vztrajal in odklonil kategorično v velik strah zastopnika Trboveljske družbe, vsak drug način pogajanj.
. ' .-^tvo, da zastopnik delavstva P1 ™tc' ”!t| razpravljati na način, ki je bil dosedaj v navadi, pri katerem
se je vsakokrat delavstvo prikrajšalo in informacij za ta krivičen način razprave ni hotel imeti
imenuje »Jutro« (glasilo g. bančnega ravnatelja Praprotnika, enega glavnih delničarjev Trboveljske družbe) nesposobnost delavskega zastopnika in skuša zane-
tli i bratomoren spor v delavskih
vrstah.
A!v> bi s Stefanovič pristal na njihov način pogajanj, bi bit seveda v , smislu kapitalistov dober strokov-| nlaiv m taktik, ali pri tem bi moral izdati interese delavstva kapitalistu.
Boiiue prepričani! Enotna fronta stoji trdno in vaše plačano zavijanje | Je ni v stanju podreti.
Na podlagi daljše debate so se ugotovile konečno tri tabele življenj-; s k i h potrebščin, na podlagi katerih | se naj bi zvišale mezde v smislu de-; lavstva za 100"o, v smislu posredovalnega vladnega predloga za 70"; in v smislu Trboveljske družbe pa za 10!(/, ali tudi to samo neobvezno.
Zastopniki organizacij so se potegnili nato nazaj k daljšemu posvetovanju in podali sledečo izjavo:
IZJAVA.
Po daljšem, temeljitem posvetovanju z ozirom na težke prilike, v katerih se nahaja naše narodno gospodarstvo in z njim vsi duševni in ročni delavci, z ozirom na to, da hočemo pokazati v resnici najboljšo voljo, da sc doseže mirnim potom sporazum z rudarskimi podjetji glede delavskih mezd, z ozirom na to, da je v vseli rudarskih revirjih nezadovoljnost in ogorčenje, že doseglo svoj višek in preti resna opasnost, da izbruhne spontano stavka, ki bi nanesla produkciji in družbi velikansko škodo, smo delavski zastopniki sporazumno zaključili sledeče:
1. Našo vlogo z dne 20. aprila 1022 na Trboveljsko družbo, rudarsko glavarstvo v Ljubljuni, mitiis 1 stvo šume in rude in oddelek za socialno politiko, v kateri zahtevamo 100% poviška, spreminjamo z ozirom na gori navedena dejstva.
2. Osvajamo posredovalni predlog vladne komisije, na podlagi katerega bi znašala povprečna življenjska potrebščina 31.456 K letno.
3.. Ta povprečna življenjska potrebščina bi odgovarjala i;u novo določeni plači delavca četrte kategorije. Zato bi delavec, ki je dobil do sedaj 18.498 kron letno, dobil sedaj 31.456 kron, to je povprečna življenjska potrebščina, ki jo je določila komisija.
4. Na podlagi mezd četrte kategorije se imajo sorazmerno ostalim kategorijam mezde, družinske doklade in vse druge dajatve percen-tuelno zvišati.
5. Na podlagi teh ugotovitev bi znašalo pereentuelno povišanje 70%.
Zastopnik Trboveljske premogokopne družbe na te zahteve ni hotel pristati in tudi ni hotel na izrečno zahtevo delavskega zastopnika dati nobenega pismenega protipredloga. Običaj pri vseh pogajanjih je, da se da na pismen predlog tudi pismen protipredlog.
; Končno je stavila komisija vlade j posredovalni predlog, na podlagi.
; katerega bi se plača zvišala za 203,
‘ do 30 \u. S tem svojim predlogom pa : je obsodila komisija tretjo in četrto kategorijo, rudarskega delavstva na ; nadaijno glauovanje, ker bi po tem predlogu odgovarjala le plača prve in druge kategorije tabeli povprečnih živijenskih potrebščin, ki še daleč ne odgovarja življenskemu minimumu delavca, in ki jo je ista komisija | sama priznala za živi jensko p<;..«.-: bo.
Na posredovalni predlog komisije se ravn. Skubec ni izjavil, temveč začel tarnati, da družba nima nobe-1 nega dobička.
Ko je hotel zastopnik delavstva j podati natančne podatke o bilanci j družbe, ki dela z dobičkom čež 140 % je planil g. ravnatelj Skubec in protestiral proti temu, da bi se o tej ! stvari razpravljalo. Čudno pa se j nam zdi, da se mu je pri teni pridru-
• žil zastopnik Zveze industrijcev in 1 konsumentov g. Adolf Golja, ki je v ! prejšnji debati povdarjal, da se cene
premogu ne sinejo podražiti. Delavski zastopnik je zastopal tudi stališče, da se mezde zvišajo na račun i družbi, ki lahko plača, ne da bi se cena premogu zvišala. Ako se morajo danes vsi stanovi omejiti pri svojih najnujnejših potrebščinah, je potrebno tudi, da se kapitalist, ako ljubi to državo, omeji malo pri svojem dobičku. Po celem nastopu zastopnika Trboveljske družbe je izgle-dalo, da jih je točna in dobra infor-i macija delavskega zastopnika glo-I boko zbodla v njihove še globokejše ! žepe. Po kratkem in ostrem prere-i kanju je komisija odločila, da ni-j ma naloga, da bi se razpravljalo o i dobičku družbe in obenem odklonila J zahtevo delavskega zastopnika, da | sc njegova točna bilanca družbe
• vsaj priključi zapisniku.
Z ozirom na to, da družba ni hotela na posredovalni predlog komisije staviti nikak obvezen protipredlog, so zastopniki organizacij po kratkem posvetovanju dali po svojem zastopniku izjavo, da se na ta način ne morejo dalje pogajati.*)
Po tej izjavi so zastopniki organizacij zapustili dvorano.
Zanimivo iz cele razprave je to, da hoče Trboveljska družba pritisniti na vlado potom delavstva, da poviša cene premogu. Mi upamo, da vlada -ne bo šla na limance Trboveljski družbi, temveč ji bo natančno pregledala obisti in konstatirala, da ni potrebno, da dela Trboveljska družba s 140%, temveč da ji zadostuje tudi 70%. Tukaj je rak rana našega narodnega gospodarstva.
Delavstvo vseh revirjev prosimo, da v tem težkem in resnem času obdrži hladno kri in se ne pusti izzivati k nemirom od različnih plačanih agentov, ker kapitalist komaj čaka, da lahko potolaži lačne želodce z bajoneti.	E.	S.
’) To je jasno, ker sc pogaja z družbo in mora tako ena kakor druga stranka staviti decediran predlgg in protipredlog, da je potem posredovanje mogoče. Da so se pogajanja razbila, je torej kriva Trboveljska družba. Op. uredn.
Prcscriptus:
Varujmo se zmot in krivih prerokov!
Dne i. avgusta bo leto dni, odkar vlada pri nas režim zakona za zaščito države. Razrušil je delavske strokovne organizacije, prepovedal delavski tisk, razpustil Komunistično stranko, vrgel izvrševalni odbor stranke v belgrajske zapore, pognal iz parlamenta 59 komunističnih poslancev, predstavnike 200.000 vo-iilce-v, razveljavil je vse mandate komunističnih javnih funkcijonarjev, jim vzel pasivno volilno pravico in jih tako postavil na isto stopinjo kakor zločince, delavske zaupnike je tazgnal na vse vetrove, jih vrgel v ječe, kjer so jih izročili inkviziciji, premoženje strokovnih organizacij je policija zaplenila in izročila ga je »Glavnemu radničkemu save-zu , kjer je včlanjena tudi »Strokovna komisija v Ljubljani« in »Glavni radnički savez« je hvaležno sprejel Judežev e groše in isto je storila tudi »Socialistična stranka Jugoslavije«, ki je sprejela oropano milijonsko premoženje Komunistične stranke.
Jugoslovanski proletariat je v tem letu pretrpel muke in preganjanja, kakršnih pozna le malo zgodovina delavskega pokreta.
Toda kljub zakonu za zaščito države, ki hoče uničiti delavski pokret, stoji eno. Delavstvo je mrtvaška senca, ki sledi kapitalističnemu razredu po vseh potih. Kapitalističnega družabnega reda ni brez delavstva. Delavstvo je ona kal, ki bo uničila ta družabni red izkoriščanja in na njegovo mesto postavila nov pravičnejši red, ki vodi v brezrazredno družbo.
Kjer pa je delavstvo, tam pa je tudi delavski pokret. Današnji režim sicer lahko potlači za nekaj tet razvoj tega pokreta* ali zatrl ga ne bo, ker Jugoslavija se naglo indu-etrljallzira, z industrializacijo pa narašča moč delavstva in proleta* rizacija prebivaisva.
Zato ne obupavati! Bodite na straži in vztrajajte vsak na svojem mestu, kakor da vam je s smrtjo ukazano, da branite do poslednjega jarek, ki vam je izročen. In bolje je, da se pripravite za daljšo dobo boja. V tej dobi vam bodi glavni zakon: »Vztrajati!«
Ali varujte se zmot! Nihče vam ne bo pomagal. Sami, z lastno silo si bodete morali pomagati. Če sami ne bomo vrgli zakona za zaščito države, drugi ga ne bodo za nas. Ne iščimo pomoči drugod, zlasti ne pri meščanskih strankah, ker tam ne bomo našli pomoči, če se nam delajo prijateljem, store to radi tega, da bi jim pomagali do vlade, od1 katere so jih drugi odrinili. Sedanja meščanska opozicija je ravnotako za izjemne zakone proti delavstvu, samo v drugi obliki. Pokazala je to že enkrat za Časa občinskih volitev na Hrvatskem in železničarskega st
Pa tudi v drugo zmoto ne smemo pasti. Ako bomo samo čakali križem rok časov, ko bo zrasla moč proletariata z razvojem industrializacije, ne bomo prišli daleč. Mi se
Uubljana, 27./VII. 1922. - li. 30.	■	,,::f, •vSSS*
Proletarci vseh zemlja, združite se!
Poštnina plačana v gotovuu
moramo skušati povsodi udejstvovati in v to svrho izrabiti vsa zakonita sredstva.
Zlasti v dobi izjemnih zakonov mora biti naša dolžnost, da izrabimo v boju za naše pravice vsa sredstva, ki nam jih nudi meščanska država. Vsaka politična abstinenca, t. j. vzdrževanje se političnega udejstvovanja, je škodljiva. Našli so bodo morda v vaših vrstah gotovi ljudje, ki so v besedah silno radikalni in ki vam bodo svetovali, da treba bojkotirati politično življenje povsodi, da sc ni treba nikjer udeleževati volitev, da je treba vse volitve bojkotirati v znak protesta.
Sodrugi, čuvajte se takih apostolov! Za nje veljajo svetopisemske besede: »Odpustite jim, ker ne vedo. kaj delajo!« Poučite jih o škodljivosti takih gesel, ki bi pognala delavstvo kaj kmalu v meščanske stranke. Ce pa tudi poduk ne bi pomagal. potem jih odstranite iz delavskega pokreta, ker taki ljudje ne spadajo v delavski pokret, marveč med anarhiste, proti katerim se je delavski pokret boril ravno tako brezobzirno kakor proti kapitalistom.
Zato, varujte se zmot in krivih prerokov!
Shod beograjskih delavcev proti gašenju
pravic delavstva*
Dne 9. julija se je vršil v Beogradu velikanski shod delavcev, ki je protestiral proti sistematičnemu gaženju osnovnih delavskih pravic, predvsem pravice organizovanja v gospodarskih, strokovnih organiza- ; cijah. Prinašamo tri rezolucije, ki so bile na tein shodu sprejete.
Shod ugotavlja:	Od	29.	decem-
bra 1920, ko je bila izdana Obznana, j je celi delavski razred postavljen ■ izven zakona in izdan na milost in j nemilost policiji. Čeprav v Obznani ! ni niti besede o strokovnih organizacijah, so policijske oblasti v celi j državi protizakonito navalile na njih in jih uničile. To nasilje se je izvr- i šilo z izgovorom, da so strokovne organizacije, učlanjene v Central- ! nom Radničkom Sindikalnom Veču, postale slepo orožje v rokah komunistične stranke, da so »postale sredstvo za revolucijo in za pri pravljanje revolucije« in na osnovi lažne trditve, da je »vsak član strokovnih organizacij obenem član komunistične stranke«. Policija je zaprla vse strokovne organizacije, zaiplenila je njihovo imovino in arhive, uničila je mnogo od tega in milijonske vrednosti je predala v roke tistim strokovnim birokratom, ki so v korist buržuazije zahrbtno napadli strokovni pokret. Čeprav oblasti Še do danes niso mogle doprinesti dokazov za svoje trditve, je še vendar ogromna večina (80 %) delavskih strokovnih organizacij zaprta še danes.
Ustavne garancije za koalicijsko pravico delavcev, odredbe zakona o zaščiti delavcev glede pravice strokovnega organizovanja ne obstoje za policijske oblasti, ki gazijo preko vseh zakonov, samo da bi ostal delavski razred razkosan in razcepljen ter nesposoben za odpor proti nečloveškemu izkoriščanju, ki v sedanji dobi splošne kapitalistične ofenzive, raste od dneva do dneva, kar je delavski razred izven zakona.
Ta brezpravnost delavskega razreda, kakršne ni danes več v nobeni državi na svetu, je vzrok, da je danes delavski razred brez možnosti obrambe izročen nečloveškemu izkoriščanju in vsled tega se pogreza v vse večjo bedo.
Delavski razred ne more več prenašati tega režima nasilja proti svojim gospodarskim organizacijam.
On ne more več dovoliti, da se njegove najosnovnejše pravice tako nezakonito teptajo.
Zavoljo tega je shod beograjskega proletariata sprejel tele zahteve:
1.	Protestiijoč proti brezpravnosti in nasilju, ki se vrši nad delav-
skim razredom s teptanjem in uki-njenjem njegovih osnovnih gospodarskih, socialnih in političnih pravic, zahteva beograjsko organizova-tto delavstvo najodločnejše, naj se odlok vlade od 23. maja 1921 glede odpiranja delavskih strokovnih organizacij konečno izpelje in naj se vrne delavskemu razredu polna pravica koalicije, ki mu je zasigurana po ustavi in po drugih zakonih.
2.	Zahteva, da se napravi konec samovolji krajevnih in pokrajinskih policijskih oblasti, ki ne dovoljujejo odpiranja strokovnih organizacij v posameznih pokrajinah ali krajih in prepovedujejo delavcem obnovitev strokovnih organizacij v okvirju neodvisnih strokovnih organizacij Alcdstrokovnega Odbora (M. S. O.), ter zahtevajo, da vlada končno že etiki at izda jasno in redno uredbo potom uradnega lista o popolni svobodi strokovnega in gospodarskega organizovanja za delavski razred.
d. Zahteva, da se neha s preganjanjem, zapiranjem in izganjanjem strokovnih odborov, funkcionarjev in organizovanih delavcev.
4. Zahteva, da se takoj izda popolna amnestija za vse delavce, ki so že obsojeni ali pa so v preiskavi zavoljo učestvovanja pri stavkah ter zahteva amnestijo za rudarja Gjuro Keroševiča, ki je obsojen na smrt zavoljo udeležbe pri rudarski stavki.
5. Zahteva, da se ukinejo nezakonite in neustavne določbe zakona o zaščiti države, ki prepovedujejo pravico stavke za velik det delavstva.
Beograjski proletariat ugotavlja, ko je stavil te zahteve, še enkrat, da je nemogoče, da bi delavski razred ostal še nadalje tako brezpraven ter da je zadnji čas, da merodajni državni faktorji premislijo, kam vodi njihov protidelavski režim.
Medzvezni Strokovni Odbor obenem poživlja razrednozavedni proletariat cele države, naj čvrsto stisne svoje vrste okoli M. S. O. in naj z jačenjem svojega pokreta, četudi je zato treba skrajne požrtvovalnosti. zasigura zmago svojih pravic z lastno silo. ker rešitev proletariata more biti le posledica njegovega nepomirljivega razrednega boja.
L. M.:
Strokovna politika neodvisnih strokovnih organizacij.
VI.
V Jugoslaviji imamo še nek posebne vrste pojav. To je »Hrvatski radnički savez«. Neodvisne strokovne organizacije ne morejo iti mimo tega pojava, ne da bi zavzele napram njemu svoje stališče. Kdo je oče tega saveza? Ustvaril ga je Radič, ki sedi v »Hrvatskem bloku« pri skupni mizi s predstavniki industrijskega in bančnega kapitala na Hrvatskem, s »Hrvatsko zajednico«. Že iz tega je razvidno, da ta Radičev Savez ne miore biti prava delavska organizacija. Glasilo tega Saveza »Hrvatski radnik« piše sicer silno radikalno in ne samo to, on se zavzema celo za Rusijo, ali vse to ne sme motiti pristašev neodvisnih strokovnih organizacij. Ni merodajno to, kar govore voditelji tega saveza, merodajna so njih dejanja. Ta pa go-vorc prejasno. Radič, voditelj Saveza sedi pri eni mizi s kapitalisti na Hrvatskem, torej z onimi, proti katerim morajo ravno biti naperjene delavske strokovne organizacije.
Že to dejstvo samo pač zadostuje. da je delavstvo trikrat previdno, kadar pride vaba za vstop v »Hrvatski radnički Savez«.
Ali to še ni vse! Mi smo že takoj začetkoma naših člankov povdarja-i li da neodvisne strokovne organi-I zacije ne smejo biti privesek nobene | politične stranke, zlasti pa ne me-! ščanske. H. R. S. pa ni druzega kakor privesek Radičeve hrvatske se-I Ijačke republikanske stranke. Radič potrebuje zase in za svoje cilje tudi ' delavstvo, zato je ustanovil za delavstvo posebno organizacijo in tudi posebno glasilo. Radičeva stranka je meščanska stranka, ki stoji na
stališču današnjega družabnega reda.. On hoče državo, kjer bodo vladali kmetje, dočim bo moral dela-lavec poslušati in biti pokoren. Radič vodi meščansko politiko in se je zato zvezal s kapitalisti na Hrvatskem v »Hrvatski blok«. Če vse to upoštevamo mora pač biti jasno, v kakšne svrhe potrebuje Radič delavstvo, zakaj ga vabi v svoj Savez. Delavstvo mu naj pomaga priti na konja, da bo lahko ustvaril svojo seljačko republiko v zvezi s hrvat-skaui kapitalisti. H. R. S. zasleduje torej čisto politične cilje, ki so v največjem nasprotstvu z nalogami, ki jih ituajo vršiti delavske strokovne organizacije.
Najnevarnejša stvar pri Radičevem Savezu pa je to, da vsebuje njegova organizacija kal nadaljne cepitve delavskega pokreta v Jugoslaviji. Radičev Savez hoče biti »hrvatski«, t. j. on izključuje slovenskega, srbskega in vsakega drugorod-nega delavca. Radič hoče s svojini Savezom zanetiti med delavstvom v Jugoslaviji nacionalni boj.
V tem oziru se približuje narodno-socialističnim strokovnim organizacijam, ki so se porodile v bivši Avstriji in ki odklanjajo vse neslovansko delavstvo. Narodnosocialistične organizacije stoje vsaj na stališču neke vrste slovanskega internacio-nalizrna, dočim stoji HRS na najbolj ozkosrčnem nacionalnem stališču, kar odkriva ime njegove organizacije in njegovega glasila. Ni dovolj, da neti obstoječi režim nacionalna uasprotstva med posameznimi narodnostmi te države, da tem lažje izkorišča ljudstvo in da se lahko tem dalje drži na krmilu. Pride ti stranka, ki hoče ta uasprotstva še umetno gojiti in to ravno tam, kjer je to najmanj na mestu, to je med delavstvom, ki je že itak v tej državi še številčno slabo in dovolj razcepljeno.
Dočim se buržuazija v tej državi vedno bolj organizira in koncentrira in to ne oziraje na. narodnost, pa se naj delavstvo še nadalje cepi v slovenske, hrvatske, srbske, macedon-ske, muslimanske in kdo ve še v kake organizacije.
Neodvisne strokovne organizacije morajo voditi odločen in brezobziren boj proti »Hrvatskemu rad-ničkemu Savezu«, ker je ta Savez privesek Radičeve seljačke stranke, ki vodi v »Hrvatskem bloku« v zvezi z »Hrvatsko zajednico« kapitalistično politiko, ki je poieg tega s svojo abstinenčno politiko sokriva današnjega izjemnega režima proti delavstvu in ker končno neti nacionalno nasprotstvo in daje tako povod k nadaljni cepitvi delavstva.
Ambuiatorij Okrož. urada za zavarovanje del. v Ljubljani.
Vsi smo poklicani, da čuvamo in utrjujemo ljudsko zdravje. To dolžnost pa imajo v pomnoženi tneri socialno-zavarovalni zavodi, ki morajo postati čuvarji narodovega zdravja, ki morajo vsepovsod iskati kali bolezni in jih z najučinkovitej-šimi sredstvi zaduŠevati. Vrhovna zahteva, katero mora narod staviti na svoje socialno-zavarovalne zavode, je: ohranili zdravim zdravje, bolnim na z vsemi modernimi sredstvi v najkrajšem času vrniti sile telesa in duha.
'lej glavni zahtevi nosilci socialnega zavarovanja v Sloveniji, zlasti bolniške blagajne in nezgodna zavarovalnica niso mogli dosedaj uspešno zadostiti, glavno, ker niso imeli na razpolago ambula-torija, ki bi nudil zavarovancem isto pomoč, kakoršno nudi dober privatni zdravnik svojim premožnejšim klijentom, in ker se njih delovanje za preprečenje bolezni ni moglo odmakniti od mrtve točke zaradi pomanjkanja prostorov.
Po vojni so vsi nekdaj finančno močni socialno-zavarovalni zavodi, zlasti oni v Nemčiji zabredli v težke krize, katere je povzročila devalvacija denarja. Stalna valutna nesi-
gurnost je upravne organe teh zavodov utrdila v prepričanju, da je nalaganje denarja v denarne zavode za zavarovance nevarno; streme za tem, da svoj denar sigurnejše nalo-že, tako, da ne bodo ogroževane od neprestanega valutnega valovanja. Prodrlo je prepričanje, da je razpo-: ložljive kapitalije nalagati v nepremičnine tako, da izvrševanje social-'■ pozavarovalnih dolžnosti ne bo ogroženo. Na Češkem se širi zahte-! va celi sistem sosialnega zavarova-! nja, zlasti pokojninsko in starostno zasidrati v nepremičnine.
Vsi našteti socialno-higijenični in finančni momenti so dali upravam
■ Okrajne bolniške blagajne in delav-: ske zavarovalnice zoper nezgode v j Ljubljani povod, da so začele razmišljati o zgradbi obsežnega mo-
: dernega ambulatorija in takega uradnega poslopja, ki bi omogočalo i najmodernejše izvajanje socialnega zavarovanja ne samo v sedanjosti, ampak tudi v daljni bodočnosti, ko j bo socialno-zavarovalna zakonodaja I pritegnila v zavarovanje vse ne-j samostojno pridobitne delavne sloje ! in tudi še male samostojno pridobitne delavne sile, in ko bo zavaro-; vanje obsegalo vse panoge:	bolni-
! ško, nezgodno, starostno, invalidno j in posmrtno zavarovanje. Brez pri-i mernega ambulatorija in uradnega j poslopja je izvajanje tako razteg-! njenega zavarovanja nemogoče.
Storjen je bil sklep, naj se po-j stavi ambuiatorij z vsemi pridobit-| vami moderne higijene in medicine,
| ki naj tudi najrevnejšim omogoči ! hitro in uspešno zdravljenje in iz ka-
■ terega naj se med narod širijo uspešne socialno-higijenične odred-
i be za zabranjenje bolezni. V zvezi | z ambulatorijem se postavijo tudi j primerni uradni prostori, kateri se | bodo polagoma, kakor se bo stvarno I razširjalo soc. zavarovanje, vporab-I Ijali v uradne svrhe. Začasno od-| višni prostori pa se oddajo v najem raznim pisarnam, agencijam itd., da se tako zagotovi tudi hitrejše obrestovanje poslopja in investiranega kapitala.
Podroben popis tega kulturno in gospodarsko velevažnega poslopja podamo prihodnjič. Glede finančne podlage omenjamo danes satno, da z zgradbo tega poslopja interesi delojemalcev niso prav nič ogroženi; jasno je, da more zgradba že v bližnji bodočnosti zelo blagodejno vplivati na višino socialno-zavarovalnih prinosov. Finančna podlaga sloni na zavarovalno-tehničnem računu, ki hoče investirati samo razpoložljive rezervne kapitalije nezgodnih rent. Kapitalije iz naslova bolniškega zavarovanja iz previdnosti niso vzete v kalkulacijo, glavno z ozirom na dejstvo, da novi zakon o socialnem' zavarovanju predpisuje znatno višje podpore, kakor so sedanje, prispevki pa so relativno celo znižani, in so zvišani samo absolutno, v ko-j likor so se povišale mezde. Radi tega so reserve iz naslova bolniškega zavarovanja zelo malo verjetne.
Nezgodno zavarovanje sloni na načelu kapitalnega kritja, t. j. vsaka renta, ki se prizna za nezgodo, mora biti takoj kapitalizirana. Kapital pa se v obliki rente ponesrečencu izplačuje mesečno, ostanek pa mora biti plodonosno naložen, tako, da izplačevanje rente do smrti rentnika, oziroma do vrnitve delazmožnosti, i ni ogroženo.
Ako se investirajo razpoložljive rentne kapitalije, radi tega ne bo oškodovan niti delavec niti delodajalec. Kajti prispevki in podpore iz naslova nezgodnega zavarovanja so v zakonu jasno določeni in slone prispevki na natančnih statističnih podatkih o nezgodah, ki se pripete tekom enega leta. Prispevki tega leta morajo biti tako visoki, da krijejo rentne kapitalije za vse nezgode v tem letu. Ako se bodo nezgode v bodočih letih zmanjševale, bo treba zanje nižje kapitalije in zakon bo moral znižati prispevke. Ali narobe. Na ta zava-rovalno-tehnični račun investicija razpoložljivih kapitalij (kapitalizira-nih rent) nima prav nobenega vpliva. Radi gradbe poslopja se nezgod-
nozavarovalni prispevki ne morejo zvišati niti za dinar. Razpoložljive kapitalije so po svojem značaju dolgoleten dolg rentnikom, ki se odplačuje mesečno in ki se prav pod nobenimi pogoji ne more znižati. Rentnik radi tega, če se kapitalizi-rani znesek njegove rente tako previdno investira, da donaša vsako leto za odplačevanje rente potrebne zneske, ni v svojih pridobljenih pravicah tudi za dinar ne oškodovan. Cisto neutemeljeno je naziranje, da bo zgradba oškodovala neposredno interesente ali da se zazidava čisti dobiček. Zavarovalno-tehnična bilanca nezgodne zavarovalnice izkazuje zelo neznaten dobiček, ki bi pa tudi odpadel, ako bi bili kreirani vsi po starem zakonu predpisani posebni fondi. Vsa naša javnost more na to zgradbo gledati z največjim zaupanjem, ker prinaša gospodarskim in delavskim slojem samo koristi, katere mora z največjo vestnostjo ščititi.
Odgovor Trbovelj, premog, družbi.
Trboveljska premogokopna družba je te dni obelodanila v nekaterih časopisih svoje stališče in svoj komentar k zahtevam rudarskih delavcev in poživlja javnost, naj razsodi sama o upravičenosti teh zahtev. Da bi javnost bila natančno obveščena moram se v nekoliko pečati z izvajanji Trboveljske premo-gokopne družbe.
V prvi vrsti družba pravi, da se za efektivno delo plača 40%, za doklade pa 60%. Ni v vprašanju efektivno delo in doklade, nego je v vprašanju možnost obstoja rudarskega delavca in njegove družine pri teh plačah, pa naj bo že njegova mezda nagrada za efektivno delo ali doklada, ali pa kaj drugega, to je postranska stvar, gre se za to, da se rudarju z a s i g u r a njegovo preživljanje. In če se družba postavi na stališče efektivnega dela pomeni to, da delavčeva žena in otroci ne potrebujejo jesti, ker niso efektivno nič delali. Sedaj pa je vprašanje, kam bo prišlo narodno gospodarstvo v splošnem, če delavci nebi imeli žen in otrok, kdo bi dal nove regimente delavcev, ako ne zopet delavske družine? Sinovi in hčere delničarjev trboveljske pre-mogokopne družbe gotovo ne bodo šli delat v jamo. Ce bi pa se postavili na stališče, da so vsi delavci samci, da vsi efektivno delajo, nimajo otrok, kaj pa bo takrat ko (recimo za par let) ti vsi delavci po-mrjejo, kdo bo jih zamenjal?
V premogovnikih Trboveljske premogokopne družbe je zaposleno 9296 delavcev. Od teh je 4200 oženjenih in imajo 9800 otrok. Po mnenju družbe se mora 14.000 žen in otrok pustiti umreti od gladu, ker efektivno ne delajo. Če nebi bilo teh žen in otrok, družba ne bi imela niti enega delavca. Potemtakem bi morali teh 14.000 duš postreljati. Ali je to človeško?
S i s t e m d o k 1 a d, pa naj se že imenujejo one draginjske ali družinske, upeljali so med vojno sami Podjetniki in sicer iz razloga, ker so se bali, da bi življenje postalo cenejše in če bi se povišanje mezd imenovalo kar nagrada za efektivno delo, nebi se ta mezda dala znižati in so na ta način, vse med vojno npeljane doklade bile prejudic za eventuelno znižanje mezd. Delavcu je vseeno, kako podjetniki imenujejo
LeiK°X° roezdo. Dnina, doplatek, ? k ali kaj drugega. Za delavca je to brezpomembno, njemu se gre za potiebno višino njegovih prejemkov za preživljanje kot človeka, kako se pa ti prejemki imenujejo, je postranska stvar. pretj vojno ni bilo nobenih doklad in se je delavstvo borilo samo za efektivno dnino, katero so pa podjetniki med vojno iz špekulativnih namenov spremenili v razne doklade. M i nimamo nič proti temu,
da se iznova upel j e efektivna dnina, ampak taka, da delavec lahko z njo preživlja sebe in svojo družino. Pred vojno je ime-
1 dobre hiače	v	letu	1914
1 dobri čevlji	„	„	„
1 dobra obleka 1 kg sladkorja
lo rudarsko delavstvo dnino 3.50 do 4.50 K. Ce primerjamo današnje cene z onimi pred vojno dobimo nasledilo sliko:
23-—	K	danes	1.300 —	K
15—	K	„	1.600'—	K
40 do	80'—	K	„	4.000	do 8.000	K
0 80 K	„	80	—	K
itd. kar pomeni, da se danes ena krona ravna enemu vinarju pred vojno.
Ce je rudar imel takrat 3.50 do
4.50	K, efektivne dnine na dan, bi moral imeti danes 350 do 450 I(. Naj se vpelje taka efektivna dnina in potem lahko odpadejo vse doklade!
V mesecu juliju 1914 potrebovala je 5 članska družina za življenske potrebščine K 179.64. V mesecu maju 1922 plačala je ista družina za isto količino življenskih potrebščin K 7379.60.
Ni res, da delavstvo po plačilnem sistemu doklad nima nobene vzpodbude za delo in da mu je marljivost postranska stvar. To je sploh nemogoče, ker je za vsakih 10 delavcev ali pa še manj nastavljen po en paznik, kateri jih naganja in skrbi za marljivost delavcev.
Tabela prejemkov Trboveljske premogokopne družbe ni točna in mi bo dovoljeno, da jo natančno iznesem kakor je to v pogodbi, katera ima še danes veljavo.
Po tej pogodbi so nastopne kategorije:
a) strelni mojstri, profesionisti, kopači, strojniki, prožni polagalci, zidarji in tesarji ter vsi jamski in nadnevni delavci;
b) mlajši kopači, kurjači, lesni na-lagalci in spravljaki na dnevu, hlapci, delavci v kamenolomih, starejši delavci pri separaciji in sploh vse drugo jamsko in na-dnevno osobje;
c) delavci v starosti nad 18 let in vsi delavci nad 16 let, ki niso navedeni v kategorijah a) in b);
d) dečki pod 16 let in dekleta pod 18 let.
Faktične mezde za osemurni delavnik so sledeče:
kat. dnina za. os. doki. nab. prisp. skupaj štor. šiht
a)	52 —	27 —	G'9,4	85 94 K
b)	45'—	27 —	6'94	78 94 K
c)	37 —	27 —	6-94	70-94 K
d)	28'—	27'—	694	61 94 K
Ker pa delavec dela komaj mesečno 24 dni, jesti pa mora vsak dan, njegova faktična dnina na en koledarski dan iznaša:
	kategoriji	ted. zasl. 7 dni	mes. zasl.-30 dni
a)	68.75	471.25	2062.56
b)	63.15	442.05	1894.56
c)	56.75	397.25	1702.56
d)	49.55	346.85	1486.50
	To je	za osemurni	delavnik po
pogodbi in je čudno, odkod je družba prišla do številk v njeni tabeli, še bolj čudno pa je, odkod je družba našla 8 kategorij, če so le 4 v pogodbi.
Po kalkulaciji družbe bi se moralo, če se delavskim zahtevam popolnoma ugodi, zvišati cene premogu za 3600 K po vagonu. Da pa to ni potreba naj nam pokaže sledeči primer:
9296 delavcev proizvaja dnevno:
i premoga 440 vagonov (a 650 K tona) cementa 10 vagonov (a 2670 K tona) apna 15 vagonov (a 1500 K tona) opeke 30.000 kosov (a 3 K) vrednost povišanja, grača, orodja in drugega
K 2,800.000'—
„	267.000	—
„ 225.000'— 90.000'—
50.000'—
gospodarska vrednota K 3,492.000'—
Potem skupna dnevna gospodarska vrednost enega delavca ali delavke znaša K 376.50 dnevno.
Ce primerjamo naše zahteve s to gospodarsko vrednoto in izračunamo vse dnevne izdatke (tudi vse družinske doklade) dobimo, da je povprečna dnina vsakega delavca ali delavke 106 K dnevno.
Bilanca.
Sedanja pov- z zahtevo režijski povišana prečna dnina 100 °/# stroški dnina
106.	212,—	89,—	310,—
Gospodarska vrednost enega delavca ali delavke iznaša dnevno K
376.50	in potemtakem ostane družbi dnevno čistega dobička na enemu delavcu ali delavki K 66.50.
Kakor se vidi, bi družbi, če bi ugodila našim zahtevam brez vsakega povišanja cen premogu ostalo od vseh delavcev dnevno kron 618.189 kar znaša letno za 300 delavnih dni K 18,545.520.
Potemtakem, če je družba imela lanskega leta dobiček 33 milijonov kron, bi se danes ta dobiček znižal za 14,454.480 kron, ne bi pa bilo potrebno zvišati cene premogu.
Da je pa dobiček 18,545.520 K na leto primeren, javnost sama lahko razsodi.
Pripomniti mi je še sledeče:
Družba ulaga dnevno kapital v nove investicije, v nove rove, v nove dnevne kope, kar vse pride v poštev šele čez 10 do 15 let itd. Ravnotako so skladišča raznega materijala prenapolnjena tako, da več let ni treba ne enega vinarja izdati za nove investicije in za materijah To je pa tudi čist dobiček.
Razen tega je družba odprla v Hudi jami in Rajhenburgu dva nova rudnika, kojih vrednost predstavlja milijarde, a za v njih uloženi kapital ni treba nobene amortizacije, ker so ti rudniki danes popolnoma izplačani in sicer tekom zadnjih 2 let. Ti rudniki pričnejo letos zastonj producirati.
Iz tega našega izvajanja lahko razvidi razsodba javnost to-le:
1. Današnje mezde rudarja so tako nizke, da s temi nikakor ne more živeti.
2. Današnji dobiček Trboveljske premogokopne družbe je tako visok, da bi družba, če ugodi zahtevam v polnem obsegu še vedno imela letno ca 19,000.000 K čistega dobička, ne-glede na prirastek njenega premoženja (novi rudniki itd.) in neglede nato, da se njeno premoženje vsled devalvacije denarja množi vspo-redno z padcem vrednosti krone.
Vsak objektivni človek mora priznati popolno upravičenost rudarskih zahtev.
Franjo Peterkovič.
Nova ofenziva kapitalizma-
Na podlagi zakona o zaščiti delavstva hoče jtigčslov. kapitalizem oropati proletariat najvažnejše pridobitve po svetovni vojni, to je 8urnega delavnika. Ker ve, da ga v rudniških in industrijskih obratih ne bo kar tako brez odpora in boja odpravil, se je vrgel na trgovska in obrtna podjetja. Najprvo ga hoče odpraviti tukaj in potem seveda stopnjema v drugih obratih. Na podlagi omenjenega zakona je določen za trgovska in obrtna podjetja 8—10 urni delavni čas, katerega bo pa natančneje določil minister so socialno politiko v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo po zaslišanju
trgovskih,, industrijskih in delavskih zbornic (gl. »Trgovski list št. 73 od 20.
6.	1922). In industrijske in trgovske zbornice so z vso paro na delu, da podajo ministru svoja »mnenja«, da so za lOurni delovni čas. V Mariboru, Celju, Ptuju in drugod so trgovski gre-miji že izrekli svoja mnenja, da so proti 8urnemu delavnemu času v trgovinah. Nedvomno bodo vsi jugoslovanski či-futi krščeni in nekrščeni nikdar siti trgovci zahtevali čim daljši delavni čas in tako mnenje bodo seveda podale trgovske zbornice ministru. Sedaj pa je vrsta na Tebi jugoslovanski proletariat, da pokažeš, da si ne pustiš oropati 8-urni delavnik, da Ti je on svet, katerega se ne sme nikdo dotakniti, niti ne s povišanji plač ne. Kajti čim se uvede 10-urnik bodo nebroj naših tovarišev na cesti in ti bodo morali spre-
jeti službo pod vsakimi pogoji za še tako nizke piače, sicer boao poginili na cesti. In te mzke plače bodo merodajne tudi za ostale nastavljence. Zato je skrajni čas, da se vzdignejo vsi trgovski nastavijenci in nastavljenke v boj proti reakciji, ki hoče odpraviti 8-urni delavnik v trgovinah in s tem napraviti v vrstah trgovskih nastavljen-cev velikansko brezposelnost, katero bodo izrabili gospodarji in znižali plače. V Mariboru je trgovski gremij že zahteval 10-urni delavnik, vendar še ni vpeljan. Tudi v Celju hočejo zvišati delavni čas in zato je društvo trgovskih nastavljencev sklicalo v petek 14. t. m. sestanek pri »Kroni«, kamor je prišlo za Celje ogromno število 110 trgovskih nastavljencev Slovencev kakor tudi Nemcev. Enodušno se je zahtevalo, da se čimpreje sklene z greinijem kolektivna pogodba, koje glavni brezpogojni zahtevi sta 8-urni delavnik in zvišanje plač z ozirom na današnjo draginjo. Navdušeno so se izjavili, da se hočejo ti dve zahtevi, posebno za 8-urni delavnik boriti do skrajnosti. Treba pa je, da se zdramijo trgovski nastavijenci po celi Sloveniji, po celi Jugoslaviji ter vzdignemo svoj glas, da se je tudi zanje bila svetovna vojna, da se ne puste še bolj izkoriščati, ampak, da so pripravljeni iti za 8-urni delavnik v boj na življenje in smrt. Zato naj se vse organizacije, kjer so včlanjeni trgovski nastavijenci takoj vzdignejo in protestirajo ter pripravijo svoje člane na predstoječi boj, da odbijejo nameravani napad, ki zna postati usodepoln tudi za cel ostali proletariat. Živel 8-urni delavnik!
Strokovno.
Opozarjamo vse delavce In nameščence na razglas Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani v današnji številki našega lista.
Pozor južni železničarji!
Vabimo Vas na ustanovni občni zbor podružnice Ljubljana I. N e o d-visne strokovne železničarske organizacije, ki se vrši v ponedeljek, 31. t. m. ob 19V2 uri v gostilni Polšak, Martinova cesta, s sledečim dnevnim redom :
1. Čitanje pravil;
2. Volitev odbora;
3. Raznoterosti.
Za kurilniško osobje južne železnice se vrši ustanovni občni zbor podružnice Ljubljana II., Neodvisne železničarske organizaci-, je za Slovenijo v nedeljo dne 30. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih že-ležničarskega doma z dnevnim redom:
1. Citanje pravil;
2. Volitev odbora;
3. Raznoterosti.
Sodrugi železničarji, da pridemo končno do rednega poslovanja v organizaciji, je nujno potrebno, da si postavimo podružnice, izvolimo svoje zaupnike, kateri bodo v imenu organiziranih članov zastopali posameznike, pogovoriti pa se imamo tudi o drugih važnih zadevah med seboj. Prineslo se bode tudi s seboj pristopne izjave, da kdor še ni član se lahko vpiše tam. Dolžnost vsakega železničarja je, da se udeleži zbora in s tem pripomore k uspešnemu delu v organizaciji.
Društveno vodstvo Neod. strok. žel. organizacije za Slovenijo.
Pozor stavblnci;
Pri zadnjem povišanju mezd so dobili stavbinski delavci tako povišanje, da skoro ni vredno o tem pisati. Še nekaj tednov traja sezona za te nesrečne delavce, ki so imeli v začetku sezone več dolga, kakor bodo zaslužili v teku cele te sezone. Podjetniki ne vprašajo delavca, kako živi in kako bo preživel bodočo zimo, ampak samo gonijo svoje delavce, da jim čim cenejše kar največ delajo, da bi se njihov profit še bolj povečal. Ker draginja raste sedaj od dne do dne, so stopili stavbinski delavci v novo mezdno gibanje. Opozarjajo se zato vsi stavbinci in zidarji cele Jugoslavije, naj ne potujejo v Ljubljano, dokler se mezdno gibanje ne konča!
Pozor lesni delavci!
Lesni delavci v Ljubljani so predali mizarskimi podjetjem mezdne zahteve, na katere še niso dobili po-voljnega odgovora. Dne 24. t. m. so imeli lesni delavci svoj sestanek z dnevnim redom: povišanje mezd. Ogorčenje lačne množice je bilo veliko, vsi navzoči so protestirali proti neupravičenemu povišanju cen življenskih potrebščin ter proti groznemu izkoriščevanju od strani podjetnikov. Člani lesne organizacije niso slepi in vidijo bedo in pomanjkanje, ki jih čaka to zimo. Delavci, videvši, da nimajo obleke niti drugih potrebnih stvari, ki so potrebne za človeka dostojno življenje, so ogorčeno protestirali proti krivici, ki je dosegla svoj višek. Na koncu shoda je jedva uspelo predsedniku sodrugu Skuku in tajniku sodrugu Bradešku, da sta zadržala množico, ki je hotela takoj proglasiti stavko. Sodrugom lesnim delavcem želimo dober uspeh! Ce bo borba trajala delj časa, jih bodo vsi lesni delavci Jugoslavije moralno in materialno podpirali v njihovem boju, a naloga ostalega delavstva je, da stori vse, da jih tudi ono krepko podpira v njihovi borbt proti izkoriščevalcem, ker zmaga lesnih delavcev je tudi zmaga delavskega razreda. Lesni delavci niso sami, ker za njimi stoje mogočne organizacije celega jugoslovanskega lesnega delavstva. Delodajalci kršijo tudi zakon o osemurnem delovnem času, ker hočejo še večje profite. Kapitalisti in drugi izkoriščevalci nalagajo svoj denar v nepremičnine in druga sigurna podjetja, ker hočejo profiti-rati s padanjem naše valute, delavec pa, ki proizvaja vse vrednote, mora gladovati. Zato sodrugi zahtevajte svojo pravico!
Vse sodruge lesne delavce v Jugoslaviji opozarjamo, naj nihče ne potuje v Ljubljano, dokler se ne konča mezdno gibanje lesnega delavstva. Kdor bi vzel v Ljubljani delo, se bo smatral za kršilca delavske solidarnosti in bo moral nositi sain posledice.
Plenarna seja Saveza drvodjeiskih (lesnih) delavcev Jugoslavije v Zagrebu.
Savez lesnih delavcev je imel 28. in 29. junija svojo drugo plenarno sejo po ujedinjenju. Ce se vzame v obzir dejstvo, da je bil kongres uje-dinjenja že 1. novembra 1920, bi se zdelo nepojmljivo, da je centralna uprava imela do sedaj le 2 seji. Vzrok temu je Obznana, ki je postavila cel delavski razred izven zakona. Radi teh prilik ni plenum imel dovolj možnosti za kontrolo dela uprave in plačanih uradnikov. Vsled tega je razumljivo, da je vsled teh okoliščin gospod Novak delal vse po svoji glavi proti volji večine, ker je smatral samega sebe za upravo Saveza lesnih delavcev.
Na plenarni seji so bili razen delegatov iz Hrvatske in Slavonije, 2 delegata iz Slovenije, 4 iz Srbije, 3 iz Bosne in Hercegovine, od teh 1, ki je zastopal tiste lesne delavce, ki se ne slažejo z delom Saveza drv. del. za Bosno in Hercegovino, ki je včlanjen pri Glavnom Radničkom Savezu. Ta delegat je predal od 87 sarajevskih lesnih delavcev podpisano izjavo, ki zahteva neodvisnost del. strok, organizacij od političnih strank ter centralizacijo lesne organizacije.
Od plenuma izvoljena komisija, v kateri so bili za Hrv. in Slavonijo sodrugi Jaklin in Vodošek, za Slovenijo s. Bradeško, za Srbijo: s. Pre-dojevič, za Bosno in Hercegovino: s. Fatner, je predložila to resolucijo, ki jo je plenum enoglasno sprejel:
1. Vsi delegati stoje na stališču ujedinjenega pokreta Jugoslavije, in ta naj se izvrši čimpreje. Napravijo naj se pravila po sporazumu, ter naj se dajo v potrjenje kompetentnim oblastem.
2. Dokler se pravila ne sestavijo, naj vsaka pokrajina deluje na svojih dosedanjih.
Glede internacionale naj stoji vsaka pokrajina na svojih predvojnih
principih. Odstranijo se le tedaj, kadar dobi Savez drvod. rad. svojo legalno moč.
3.	Ustanovi naj se skupni stavkovni zaklad po sporazumu vseh pokrajin in naj stopi v veljavo z dne 1. septembra 1922. Do tedaj pa naj se posamezne pokrajine v slučaju stavk podpirajo med seboj z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Za stavkovni fond naj se pripravi pravilnik sporazumno ter uredi potrebno za nadaljnje delovanje. Izdajati naj se prične list »Drvodjelnik«, katerega naj prejema vsak član tedensko, piše pa se naj v vseh jezikih, kateri se uporabljajo v državi.
Od starega odbora Saveza lesnih delavcev so še 3 člani bili navzoči, ostali so ali v inozemstvu, ali so postali samostojni itd. Ker je bila sodrugu Novaku izrečena nezaupnica in ker je sodrug Kordič izven Zagreba, je bil izvoljen popolnoma nov odbor. Neki obstoječi akcijski odbor, ki nima za seboj nikogar, razen morda Luke Pavičeviča in naklonjenosti policije, je hotel s silo fungirati v Savezu lesnih delavcev kakor vodstvo, kar se mu pa ni posrečilo. Ko je videla ta nasilniška družba, da jih člani ne marajo, so s pomočjo policije vrgli na cesto legitimno izvoljene odbornike ter so jih denuncirali pri policiji. Vsled teh nasilij so inter venirali legitimni predstavniki pri oblastih in dosegli to, da je bil določen zbor za 23. julija, da se odloči, kdo ima večino članstva in da pripade Savez tistemu, ki bo to večino imel za seboj. Samo ob sebi razumljivo je, da so legitimni predstavniki dobili večino oziroma bolje rečeno, vse člane in Savez.
Skrajni čas je, da uvidi tudi policija, da se tudi s silo ne more delavcev prisiliti, da bi šli k izdajalcem v Glavni radnički Savez.
»Opomba uredništva!« Pod tem
naslovom iznaša v »Delavcu« od 8. julija urednik »Delavca« svoje želje proti željam lesnih delavcev Slovenije ter razlaga, kako »ni bilo mogoče ujedinjenje, ker so eni hoteli na sever, drugi na jug«. Po Svetkovem mišljenju bi bilo treba ujediniti le tiste organizacije lesn. del., ki so priključene Glavnom Radničkom Savezu. Pri tem; spominja na sklepe Tivolskega kongresa strok, komisije, ki so bile pa ne le proti volji večine lesnih delavcev sprejete, ampak tudi proti volji celili organizacij, kar najbolje dokazujejo sklepi, ki so jih sprejele ljubljanske podružnice strokovnih organizacij. Sicer se pa lesnih delavcev diktat gosp. Svetka ničesar ne tiče, ker lesni delavci o Glavnom radničkom Savezu, ki ga podpirajo le nekateri birokrati in policija — nečejo nič slišati. Sicer se pa nam zdi čudno Svetkovo komentiranje oficijelnih dopisov organizacije lesnih delavcev.
Dopisi.
Wranglovci Imajo v SHS prednost pred domačimi vojnimi invalidi. Nov atentat na vojne invalide.
Pred kratkim je bilo nastavljenih na Mariborski glavni pošti šest Wranglovcev in dočim se od nas domačih vojnih invalidov zahteva vse mogoče izkaze in potrdila o prejšnjem življenju, sposobnosti in vse mogoče in nemogoče, se nastavlja caristične batinaše brez vseh teh izkazov, ne glede na njihovo krvavo in temno preteklost, ter ne glede na to, da ne znajo našega jezika ne v govoru in ne v pisavi. Radi tega in radi protežiranja Wranglovcev na škodo nas jugoslovanskih invalidov protestiramo najodločnejše ter zahtevamo, da se Wranglovce odstrani iz Mariborske glavne pošte, da ne bodo že itak od gladu popolnoma oslabelim jugoslovanskim invalidom požrli zadnjo drobtinico kruha, ker sicer! bomo jih mi z našimi bergljami in protezami sami pognali k vragu, ter jih tako potom samoobrambe odstranili. Na poštno ravnateljstvo v Ljubljani pa stavimo vprašanje: 1. na podlagi katerega
ukaza je nastavilo 6 Wranglovcev na glavni pošti v Mariboru? 2. ali je pripravljena posredovati pri merodajni oblasti, da'se \Vranglovce odpusti, ter zamenja z našimi prepotrebnimi invalidi, ki so vložili potom podpisane organizacije tozadevne prošnje, ter zaman čakajo rešitve? — Organizacija vojnih invalidov, poverjeništvo Maribor.
Cerklje.
Delavci in poduradniki stradajo pri nas, a najbolj pa stradajo vojni invalidi. Jaz, družinski oče s .5 mladoletnimi otroci, 100% dela nezmožen, clooivam mesečno 107 Din. (sto in sedem dinarjev, da ne bi kdo mislil, da so številke napačno napisane). Sodrugi! povejte mi, kako je mogoče s tem denarjem živeti. Merodajni faktorji, kje ste? Ali ste vsi na dopustu, da ne slišite naših prošenj. — Martin Papež, 100% invalid.
Trbovlje.
Sveta vladar! Tega vsega-mogočnega »gospoda«, ki povzroča na svetu toliko veselja in. žalosti, toliko razkošja in bede, ki vstvarja ubijalce, tatove, lopove, jezo, sovraštvo, zavist, nevoščljivost, sploh vse najslabše in najgrše, tega vsegamogočneža so poklicali socialdemokrati na pomoč, da naredi v njihovih vrstah red, da zmeri njihovim pristašem socialistično prepričanje. Včasih smo mislili, da je socialist oni, ki širi socialistično misel, ki budi bedni proletariat k zavesti in mu daje poguma, da ne omahne v Dojn za idejo, oni, ki dela na polju preobrazbe te podivjane človeške družbe v boljšo — socialistično. Ne, varal sem se, bil sem v hudi zmoti; socialist je ta, ki plača progresivni davek! tako pravijo ti novopečeni socialisti — ki jih je sram starega naslova. Najprej so si nadejali novi naslov, meneč, da jih delavstvo ne bo poznalo in bo šlo za njimi. Ker pa delavstvo le neče in neče ubogati, ne mara nositi v korita kori-tarjem, ker ne spi več spanje večnega, so prišli z drugo metodo: progresivni strankin davek. Da bodo s tem davkom iskali prepričanje v svojih vrstah, je velika ironija. Dvomim, da jim bo ta metoda rodila zaželjeni sad. To sem zabeležil le v toliko, ker nekateri sodrugi pri soc. dem. hudo po koncu hodijo in pravijo, da imajo v stranki samo »pristne« na vodilnih mestih. Mi pa pravimo, da strankin davek še ne bo naredil »pristnih« in tudi s tem »pristnim« ne pojdemo ako bodo tudi točno odrajtavali odmerjeni jim strankin davek. — Ahnarossa.
Tržič.
26. junija smo imeli čevljarji v Tržiču pogajanja v občinskem uradu. Zastopani sta bili obe strok, org. Osrednje društvo in Jugosl. strok. Zveza. Zvezo industrijcev je zastopal dr. Golija, med podjetniki pa je bil tudi član SLS in član »Orla« neki čevljarski mojster Popov. Krščanski socialci, zastopniki delavcev, so čudno gledali, kako član njihove stranke zastopa proti njim skupno z demokrati koristi kapitalistov. Dne 2. julija so pa pri orlovski slavnosti v Tržiču skupno korakali zaupniki delavstva in g. Popov, zaupnik kapitalistov. Lepa stranka, ki zastopa i delavce i kapitaliste! Vprašanje je koga res zastopa, koga pa vodi za nos. Kapitalistov gotovo ne vodi za nos, ker stranka dobi od njih denar. Torej so delavci tisti, ki jih klerikalci zastopajo v besedah, dočim jim z dejanji nasprotujejo. Cas je že enkrat, da krščansko socialno delavstvo spregleda, da so le tiste organizacije, ki stoje na stališču razrednega boja res prave delavske zastopnice in da mora vsak delavec, pa bodi že katoličan, protestant, jud ali brezverec, biti član organizacije, v kateri odločujejo le delavski razredni interesi, ker fabrikanti nas izkoriščajo vse enako. Klerikalni fabrikant izkoriščal katoliškega delavca ravno tako kakor delavca — brezverca in tovarnar brezverec svojega so-
mišljenika ravno tako, kakor katoličana. Delavec, mali kmet in uradnik spadajo v stranko proletariata, fabrikant, trgovec in veleposestnik v stranko kapitalistov. To so edino prave dve stranki, ki obstojata danes. Narodnost in pa »vera« je v nevarnosti« so pa fraze, s katerimi love kapitalisti nezavedne proletarce, da bi z njimi pomnožili svoje redke vrste. Takrat bo delovno ljudstvo šele lahko nekaj doseglo, kadar bo sleherni proletarec spoznal, da je za proletarce prostor le v razredno-bojni stranki ali organizaciji proletariata. Pogajanja so se vršila s 3 tvrdkami: P. Kozina, Maly-Demberger in Klofutar. Uspeh je bil slab zato, ker so bili delavci iz tovaren Maly-Uemberger in Klofutar po večini neorganizirani, dočim so bili v Kozinovi tovarni delavci prav dobro organizirani. Prva posledica tega je bila seveda, da so Kozinovi deiavci, ker so bili v organizaciji, imeli že prej mnogo višje mezde, nego neorganizirani v onih drugih dveh tovarnah. Ko so podjetniki pristali konečno na — to, da se izenačijo plače Maly-Dembergero-vim in Klotutarjevim delavcem z onimi v Kozinovi tovarni, so delavski zaupniki zahtevali še 30% zvišanje mezd, ker tudi mezde pri P. Kozini niso več v nobenem razmerju z današnjo draginjo, ki raste od dne do dne. Podjetniki nato niso pristali. Sklicali smo javen shod delavcev teh 3 tovaren in delavstvo je pristalo na predlog podjetnikov ter odklonilo predlog delavskih zastopnikov, da se proglasi stavka. Proti stavki so glasovali neorganizirani delavci iz tovaren Maly-Demberger in Klofutar in tako so ostali zavedni delavci iz Rozinove tovarne v manjšini. Pripomogla je k temu izidu tudi agitacija od strani klerikalcev. Poročal bom še natančneje o tem pogajanju. Za danes bi le opozoril na nauk, ki nam ga daje to pogajanje. Naša naloga je sedaj, da spravimo večino, če ne vse tržiške čevlj. delavce do tega, da stopijo v organizacijo. Ker le če bomo vsi organizirani bomo dosegli, kar hočemo! Vsak delavec, ki ni član strokovne organizacije, je, čeprav le vsled svoje nezavednosti, škodljivec delavskega razreda. Zato vsi v strokovno organizacijo! Vsi, ki vam je na srcu boljša bodočnost vas in vaših otrok, agitirajte med sodelavci, ki se še ne zavedajo svoje dolžnosti, da pridejo k spoznanju svoje delavske, proletarske zavednosti! — Čevljarski delavec.
Pesje pri Velenju.
Upravitelja tukajšne poštne na-biralnice ali filialke g. G. opozarjamo, da naj svoje vajence poduči, kako imajo ravnati s pošto, ki pride na omenjeno nabiralnico, da ne bodemo dobivali naročenih časopisov počečkanih s trgovskimi računi in z drugimi neumnostmi, kajti naš delavski časopis si naročujemo zato, da ga čitamo, ne pa, da bi se delale na njem različne računske vaje od strani njegovih vajencev. — Več prizadetih.
Javornik.
Vsem dobro znani preddelavec Gmajner Franc, ki ga je tukajšna podružnica kovinarjev zaradi kršenja 8-urnega delovnika izključila, se je v neki gostilni izrazil, da bo od-sedaj naprej za vsako malenkost brezobzirno strogo postopal na-pram podrejenim delavcem (t. j., da jih bo denunciral). Sodrugi! Pazite na te vrste ljudi, ki imajo polna usta sladkih besed, samo da bi se okoristili na vaš račun. Omenjeni, ko še ni bil preddelavec, je bil največji lenuh v dotičnem obratu, sedaj pa je največji klečeplazeč. Gmaj-narju povemo samo eno, nikar naj se ne igra preveč z delavci, da se ne pripeti to, kar se je že večim drugim zgodilo. — Javorniški kovinar.
liiiie zn tiskovni sklad!
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
RAZGLAS vsem delodajalcem v Sloveniji.
Dne 1. julija 1922 se je začel izvajati Zakon o zavarovanju delavcev (okrajšava: yj/A)) od 14. maja 1922. Zakon je bil objavljen v Službenih novinah od 30. maja 1S22, št. 117, in v Uradnem listu od 13. junija 1922, št. 62. • Po tem zakonu je postala Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani z dnem I. julija 1922 Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Prerudovičeva ulica št. 44 11 (ltrvatsko: Središni ured za osiguranje radnika u Zagrebli, Preradovi-ceva ulica br. 44/11), ki je edini nositelj obveznega zavarovanja delavcev za slučaj bolezni in nezgode na vsem področju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Organizacija poslovalnic in ekspozitur bivše Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani ostane do nadaljnega tako v stvarnem kakor v krajevnem oziru neizpremenjena in se vsaka posebej imenuje: Poslovalnica ljubljanskega okrožnega uradu za zavarovanje delavcev v (na) Ud. Seznam poslovalnic z označbo njih okolišev se nahaja na koncu tega razglasa.
V naslednjem se opozarjajo delodajalci v njih lastnem interesu in v interesa njih delavcev (uslužbencev, nameščencev) na najvažnejše določbe lega zakona, po katerih se je ravnali.
A.	Dolžnost prijave delavcev (uslužbencev, nameščencev).
Na podstavi naredbe, ministra za socialno politiko od 3. junija 1922, št. 1077, o izvedbi citiranega zakona, priobčene v Službenih novinah od 24. junija 1922, št. 137, in v Uradnem listu od 30. junija 1922, št.
70, morajo vsi delodajalci prijaviti najpozneje v zakonitem roku S dni po prciemu tega razglasa pri pristojnih poslovalnicah okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na prijavnih tiskovinah vse svoje delojemalce, ki so jih imeli dne I■ julija /922 zaposlene, ne glede na to, če so jih že imeli prijavljene ali ne. Prijaviti je tudi vse one delojemalce, ki so bili do sedaj oproščeni dolžnosti zavarovanja za slučaj bolezni, ker >lovi zakon takih izjem ne dopušča.
One delojemalce, ki so bili zavarovani ie po prejšnjem bolniško-zavarovalnem zakonu, je obenem z novo prijavo z dnem 30. junija 1922 odjaviti mi tiskovinah (odglas-nicah), ki jih imajo delodajalci že od prej v rokah. Duplikati za morebiti izgubljene od-glasne tiskovine se dobe pri vseh poslovalnicah.
One delavce (uslužbence, nameščence), ki so po 1, juliju 1922 izstopili iz dela, je Prav tako na prijavni tiskovini prijaviti, obe nem jih pa na odjavni odjaviti. Na ta način bo vsaki poslovalnici okrožnega urada rao-Koče ugotoviti število dne 1- julija 1922 pri vsakem delodajalcu zaposlenih delavcev, j Število na dan odziva temu razglasu in šte- j vilo od 1. julija 1922 do dneva odziva temu razglasu iz dela stopivših delavcev (uslužbencev, nameščencev).
Te prijave so potrebne radi uvrstitve delojemalcev v nove mezdne razrede, katerih je 17 (do sedaj jih je bilo 13) in po katerih se ravnajo zavarovalni prispevki, ki jih imajo plačevati delodajalci in njih delojemalci, ter bolniške podporne dajatve (podpore) članom in njih svojcem. Na odredbo osrednjega urada se vse one člane, ki do
julija 1922 ne bi bili na novo prijavljeni, uradno uvrsti iz sedanje 13. mezdne stopnje l’ novi najvišji, t. /. 17- mezdni razred, ker bo okrožni urad (poslovalnica) smatral, da da tu mezdni razred odgovarja mezdam (plahim oz. službenim prejemkom) dotičnih de-lav cev, uslužbencev, nameščencev. Razen tega bo zamudne delodajalce kaznovala pristojna politična oblast radi kršitve § 194., °dst. /., oz. § 193.. odst. I../7.1) z občutnimi Zlobami.
V pojasnilo za pravilno izpolnitev tiskovin so na njih hrbtni strani natisnjena potrebna navodila, po katerih se je ravnati, da se omeji morebitno nepotrebno dopiso-v anje in ^ odvrnejo nepotrebni stroški. Posebno važno je, da je pravilno navedena plača (v gotovini, v naravi ali v blagu, dajatve tretjih oseb itd.) ter opravilo, značaj ali način zaposlenosti delojemalca. Označba »delavec« ne zadostuje, temveč je navesti n. pr.: »nakladalec lesa«, »kopač«, »žagar«, »voznik«, »strojili ključavničar«, »stavbni ključavničar«, »kurjač«, »tiskarski strojnik«, »stavec«, »strojni stavec«, »faktor«, »tiskar-niški hlapec«, »krojač«, »krojaški prikroje-valec«, »trgovski pisarniški uradnik« itd.
Ofc obsega podjetje več panog obratovanja ali več obratov, je navesti poleg vrste zaposlenosti delojemalca (značaja, opravila) tudi oddelek obrata ali obrat, v katerem je prijavljenec zaposlen, ker je to važno za uvrstitev v nevarnostni razred in odstotek tej' za predpis prispevkov za nezgodno zavarovanje. Delodajalci, ki imajo svoje obrate že priglašene pri Izpostavi I. osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani (bivši Začasni delavski zavarovalnici v Ljubljani), naj navedejo poleg obrata tudi obratno soštevilko, ki je razvidna iz svoje-časno jim vročenega odloka imenovane zavarovalnice. Poslej se bo vodil izvid članov tudi v bolniško-zavarovalnem oddelku ločeno po posameznih obratih.
Ako bi obstojal o zavarovalni obveznosti posameznih delojemalcev dvom, jih ie vkljub teinu prijaviti, dvom pa naj se na prijavnicah primerno označi. Ako bo urad ugotovi!, da kak delojemalec ni zavezan zavarovanju, ga kljub prijavi ne bo uvrstil med svoje člane in bo o tem delodajalca obvestil.
Način prijavljanja.
Zavarovanju zavezane osebe mora vsak delodajalec prijavljati na predpisanih tiskovinah. Podjetjem, ki redno zaposlujejo več nego 20 delavcev (uslužbencev, nameščencev), sine okrožni urad dovoliti, da prijavljajo svoje uslužbence z mezdnimi zapiski.
Izpremembe v stanju ali razmerju družine delojemalca (če se oženi ali omoži, loči, če ovdovi itd.) ter izpremembe v zaslužku, opravilu, značaju ali načinu njegove zaposlenosti (ii. pr. če vajenec postane pomočnik, delavec preddelavec ali delovodja, kovinski strugar livar, črkostavec faktor itd.) je prijavljati na posebni tiskovini »Prijavnica o izpremembi pri članu«.
Pripominja se, da je po zakonu izključno in edino le delodajalec odgovoren za pravilno izvedbo prijav, odjav ter prijav izpre-memb. V slučaju ne pri ja ve, zakesnele prijave ali nepravilne prijave ga zadenejo občutni stroški v zmislu $ II■ 7.ZD in znatna globa, ki jo naloži pristojna politična oblast.
V pojasnilo
prejemkov, v značaju ali načinu njegove zaposlenosti itd. izprememba.
Osebe, ki so najete za manj nego 8 dni, se mora prijaviti takoj pri njih vstopu v delo. S prijavo takih oseb se lahko obenem izvrši tudi njih odjava.
B.	Dolžnost prijave obratov.
Po ZZD vrši okrožni urad za zavarovanje delavcev vse krajevne posle nezgodnega zavarovanja.
Vsak delodajalec, ki zaposluje v svojem obratu več kakor 5 delavcev, zavezanih zavarovanju, ali ki obratuje s stroji, ki jih goni elementarna sila (para, elektrika, plin, voda, živina, veter itd.), mora v svrho uvrstitve obratov v nove varnostne razrede naj-kesneje tekom 14 dni po dostavitvi tega razglasa prijaviti potoni pristojne poslovalnice Okrožnemu uradu zu zavarovanje delavcev v Ljubljani svoj obrat (ali več obratov istega podjetja) na predpisani tiskovini »Prijavni-
I  .............—...... .	|	ca obrata«, in sicer v dveh izvodih. Prijave
i	bili po zakonu do sedaj zavarovani	(provi-	j	0jjrata	(ohrta,	podjetja) ni treba izvršiti
1	zorični in pomožni sluge),	in oni, ki	na pod-	;	01)jirlj	s0	imeli	že	dosh
|	stavi službenih predpisov	v slučaju	bolezni
j	ne dobivajo plače celih 20	tednov (pol leta),
; kdo je zavezan zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode, j naj služijo naslednja navodila:
Zavarovanju so zavezane vse osebe, ki dajejo na podlagi kakršnegakoli službenega i razmerju svojo telesno ali duševno moč v najem. Posebe se opozarja, da so od 1. julij11 1922 dalje zavarovanju obvezani tudi vsi hišni posli (dekle, služkinje, pestunje, dojilje, sobarice, kuharice, hlapci itd.), vajenci, praktikanti, volonterji ter učenci v delavnicah javnih učnih zavodov itd. Zavarovanju zavezani so tudi tkzv. hišni delavci, t. j. osebe, ki se bavijo z najemnim delom v svoji lastni delavnici ali na svojem lastnem stanovanju po naročilu in na račun drugih oseb, katere se bavijo z obrtom, trgovino ali industrijo, tudi če nabavljajo sirovine in pomožni materijal sami in čeprav postransko delajo tudi na svoj lastni račun.
Zavarovanju za slučaj bolezni so dalje zavezani državni in javni nameščenci, ki so
računajoč od dneva njih obolenja, četudi dobivajo stalno mesečno plačo, zu slučaj nezgode pa se zavarujejo državni in javni nameščenci, če nimajo sami in njih rodbina pravice do pokojnine, ki ustreza odškodnini v zmislu XI. poglavja ZZD.
Zavarovanju so zavezani tudi delavci (uslužbenci, nameščenci), naši državljani, ki so stalno zaposleni v inozemstvu na račun tuzemskih podjetij, razen, če so že zavarovani na podstavi zakona dotične države.
Izvzeti od zavarovanju so začasno le poljski delavci in poljedelski posli, ki niso zaposleni pri strojili, dalje delavci v kaznilnicah ter nestalni hišni posli, najeti za nestalna hišna dela, kakor je pranje, žaganje drv itd.
Rok za prijavo in odjavo delojemalcev ter prijavo izprememb v njih zaslužku in
dragih razmer je ti dni, računajoč od dneva, ko je delojemalec stopil v delo, oz. izstopil iz dela, oz. se je vršila v višini njegovih
C.	Prispevki za zavarovanje.
/. Prispevki za bolniško zavarovanje.
onim, ki so imeli že doslej vse svoje obrate (obrata, podjetja) zavarovane pri Začasni delavski zavarovalnici za slučaj nezgode v Ljubljani. Po novem zakonu so vsi, ki so zavezani zavarovanju za slučaj bolezni, pod-i vrženi tudi zavarovanju za slučaj nezgode; i zato mora vsakdo, ki zavaruje delojemalce, j za slučaj bolezni, iste zavarovati tudi za ! slučaj nezgode.
V roku 14 dni se mora prijaviti tudi vsfl-ko izpremembo i’ obratu (namestitev novih strojev in slično) na predpisani tiskovini »Prijavnica o izpremembi o obratu«.
V roku 14 dni je prijaviti vsako prenehanje ali ustavitev obrata.
O uvrstitvi obrata v nevarnostni razred in o določitvi nevarnostnega, odstotka bo Okrožni urad obvestil vsakega delodajalca s posebnim odlokom.
Pri onih delodajalcih, ki bi ne izpolnili svoje prijavne dolžnosti, bo okrožni urad sam na licu mesta in na stroške delodajalca zbral vse za uvrstitev obrata v nevarnostni razred in odstotek potrebne podatke.
Mezdni razred	Višina mezde (zaslužka) na						Zavarovana mezda	Skupni dnevni prispevek delodajalca in delojemalca za bolniško zavaro-
	dan		teden i! mesec					
	nad ! do		nad	do ii nad | do				vanje
			tl i n a r j e v					
i	i	2 50 1	15 —			62-50		— 10
ii.	250	3—	15—	18—	6250 75—	75— 90—	250	— 13
m.	3-	3 60	18—	2160			3 —	— 15 —•18
IV.	3 60	440	21 60	26-40	90	110—	360	
v	440	540 6 60 8-	2640 3240 3960	32 43 3960 48 —	110 —	135 — 165 —	440	—■22
VI. VII.	540 660				135— 165 — !	 ! 200 - ; 240— 290—		5*0	— 27
						200.— 240 -290—	660 8—	-33 — 40
	 Vlil.	8—	9 60	48—	57-60				
IX.	9 60	11-60	57 60	6960			960	-•48
X. 1	11-60	14 —	. 69-60	84 —		350—	11-60	—•53
XI	14—	16 80	84—	10080	350—	420—	14—	- 70
XII	1630	20—	100 80	120 —	! 420' -	500-	1680	—•84
XIII.	20'	24— 28 80	i 120—	144-—	500 -600 — 720—	600—	20—	1—
XIV.	24—		144 —	172 80		720 — 850—	24—	1 20
1- 	 XV.	28 80	34—	172-80	204—			28 80	1 44 1-70 2—
	 XVI.	34-	40—	204 -	240—	| 850—	iooo- -	34—	
XVII.	40'		i 240 —		1000—		40—	
Skupni prispevek za bolniško zavarovanje (prispevek delodajalca in delojemalca skupaj) znaša 5 odstotkov zavarovane mezde (plače, zaslužka).
Ako ni zaslužek določen na dan, nego za drug čas, se višina dnevnega zaslužka računa s šestinko tedenskega, s petindvaj-setinko mesečnega ali tristotinko letnega zaslužka.
Ako zaslužek ni določen po času (akordna plača, plača od kosa, dajatve tretjih oseb, napitnina itd.), se določi zaslužek po znes-
ku, ki povprečno pripada ali običajno pripada na dan, teden ali mesec.
Kot zaslužek veljajo tudi vse vrste dra-ginjskih, družinskih in drugih doklad, dnevnice, nabavni prispevki, naturalni prejemki
i.	t. d.
Osebe, ki ne dobivajo za svoje delo nobene nagrade ali plače, se uvrščajo v nai-nižji mezdni razred.
Zavarovalne prispevke obračunava okrožnemu uradu delodajalec v celoti. Od prispevka za bolniško zavarovanje, navede-
le c polovico odtegniti od delojemalievega zaslužka (mezde, plače)-
Ako delodajalec prispevka ni odtegnil takoj pri izplačilu zaslužka (mezde, plače), ga sme odtegniti naknadno le tekom enega meseca po izplačilu zaslužka, od katerega bi moral prispevek odtegniti, odnosno tekom dveh mesecev, če prejema delojemalec mesečno plačo. Za osebe brez zaslužka, oz. če znaša zaslužek manj nego 2 Din na dan, mora plačevati cel prispevek delodajalec ■sam.
Stran 6
..DELAVSKE N0VICE“ dne 27. julija 1922.       - .....................
30. štev
nevarnostni odstotek 100. Torej se za vsakih 100 Din zavarovanega zaslužka pobira tolikokrat po 8 par, kolikor znaša nevarnostni odstotek, v katerega je obrat uvrščen.
Drispivana tarifa se dobi pri Okrožnem uradu /;; zava-a,vanje delavcev v Ljubljani in v-v; n' pov ili poslovalnicah. Vsak določi:' > i« “bveščen s posebnim odlokom, v kateri nevarnostni razred in odstotek je bil njegov obrat (če ima več obratov, za vsak obrat posebej) uvrščen.
Prispevke za nezgodno zavarovanje pla-i cnje izključno le delodajalec sam.
I). Predpisovanje prispevkov.
Prispevki za bolniško in nezgodno zavarovanje se predpisujejo hkrati s posebnim plačilnim nalogom, ki ima značaj javne izvršilne listine.
Zoper plačilni nalog je dopustna pritožba tekom 8 dni po prejemu naloga na
E. Dajatve (podpore zavarovancem).
I. Dajatve v slučaju bolezni.
Zavarovanci imajo v danem slučaju pravico do dajatev (podpor)
Delodajalca, ki odteguje svojim delavcem (uslužbencem, nameščencem) višje prispevke, nego so predpisani za dotični mezdni razred, ali ki sklene s svojimi delojemalci delovno pogodbo, poslabšujočo določbe zakona o zavarovanju- delavcev, zadene globa od 100 do 2000 Din, v ponovnem slučaju do 5000 Din.
Prispevke plačuje delodajalec na podlagi pismenega plačilnega naloga Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani po poštni položnici mesečno za nazaj v roku dospelosti.
2. Prispevki za nezgodno zavarovanje.
Kot osnova za odmero prispevkov za zavarovanje zoper nezgode (prispevna tarifa) je določen za čas od 1. julija 1922 do 31. dec. 1923 prispevek po 8 Din za 100 Din zavarovanega zaslužka (mezde, plače) in za
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Pritožba mora biti podprta s potrebnimi dokazili (kuponom prijave ali odjave itd.)
Po odredbi ZZD vloženi ugovor nima odložilne moči; delodajalec mora torej plačati predpisane mu prispevke brez ozira na to, da je vložil ugovor.
Ako je vloženi ugovor upravičen, vrne urad delodajalcu takoj preveč plačane prispevke, oziroma mu razliko všteje v dobro pri predpisu prispevkov za prihodnji mesec.
7-n neplačane prispevke se zaračunavajo 6 odstotne zamudne obresti od dneva dospelosti do dneva plačila s stroški za izterjanje vred.
Neplačani prispevki se izterjajo administrativnim ali sodno-izvršilnim potem.
Predpisani prispevki zastarajo v 5. letih (ŠŠ 42 do 44 ZZD).
1.8, v Ormožu (za sodni okraj Ormož);
po naslednji razpredelnici:
“D V !	1 Hranarina (bolez- j nina		Porodnina		i Jpora za \ ;jo opre- a (§ 45., •C, ZZD) ;	Dojnina		Rodbinski član (§ 45., t. 5, ZZD			Pogrebnina j (§ 45., t. 6, ZZD)
Ni 10	(§ 45., t. 3, ZZD		<45., 1 4. ZZD) 1			(§ 45 , t. 4-č, ZZD) <		podpora. zs dečjo ij-opremo	pedpDia n	porinite	
“D M. CJ	na dan	na teden	na dan !	na teden	O (D t ' j CL : i	na dan j	na teden		1 na dan	na teden	
s					dinarjev						
I.	1 33	9-33	1 50	10-50 ! I	28— j	I —	7	28-- |			60 —
II. i	1-66	1160	1 87	1312	35 — |i	1-25	8 75	35— i			75 —
Ul	2 —	14-	2-25	15 75	42'- ; 		150	10-50 i	42' I			90 —
	 IV.	2 40	16 80	2-70	1890	50 40	1 80	12 60 ; 	:	:...J	50 40 J			108 —
v	293	2053	330	23 10	61 60	2'2<)	15-40	61-60			532 —
" VI	3-60	25 20	4 05	28 35	75-60	2-70	18 0 		7560			162 -
VII	440	3080	4*95	3465	92 4« j 	j 112 — 	1 134 40 | . .			92-40 |			! 98 -
Vlil	5-33	3733	6	42-— i				112— j			240 —
IX.	640	44 80	7 20	50-40				i.34 40	1 '50	10'50	288 —
X.	7 73	5413	8 70	60 90	16240 | 		i 196*-			16240 j			318 —
XI.	9 33	6533	1050	7350			1	196— i			420 —
XII.	1120	7840	1260	88-20	23520 |	3 —	2,	■235 20 j			504-—
XIII.	13-33	93 33	15-	105 —	280—			280— j			600'—
XIV.	16 —	112 —	18 —	126 —	336 —			336- 	i			720" —
XV.	1920	134 40	21*60	15120	40320		*	403 20			864'—
XVI.	2266		 15866	2550	17850	476-—			476 -			1020’—
| XVII.	2666	186 66	30 -	210-	560 —		_____			560-				1200"—
K zgoraj navedenim dajatvam (podporam) se pripominja:
Oboleli zavarovanci imajo pravico do brezplačnega zdravljenja (zdravnika zdravil, bolnišnice, babiške pomoči in podpore, pomožnih priprav itd.) ter do podpore v denarju a) hranarine ali boleznine, b) porod-nine, c) podpore za opremo rojenca, č) doj-nine itd.) V slučaju smrti zavarovanca gre njegovim svojcem pogrebnina.
a) liranarina (boleznina) znaša na Jan dve tretjini zavarovalne mezde (zaslužka, plače).
Izplačuje se, ako je bolezen združena s pridobitno nesposobnostjo in ako traja dlje nego 3 dni, za čas pridobitne nesposobnosti za delo, ako pa ne bi pridobitna nesposobnost prestala prej, 26 tednov.
b) Porodnina znaša na dan tri četrtine zavarovane mezde.
c) Podpora za opremo rojenca znaša Hkratno zavarovano mezdo, v katerem je član (ica) včlanjen (a).
č) Dojnina znaša polovico zavarovane mezde, največ po tri dinarje na dan; pri družinskih članih 1.50 Din brez ozira na mezdni razred.
Porodniška podpora pripada člunicam le, če so bile tekom leta pred porodom vsaj 3 mesece v zavarovanju zavezanem poslu ali če se je porod pripetil po neprekinjenem trimesečnem članstvu.
Pogrebnina znaša 30kratno zavarovano mezdo umrlega.
Tudi družinski člani zavarovanca imajo pravico do brezplačnega zdravljenja, porodniške in dojilne podpore.
Pravico do zvišanih dajatev po novem zakonu imajo le člani, ki so oboleli po 1- juliju 1922 in so bili zanje predpisani ali plačani prispevki po določbah tega zakona.
ja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, mu mora izplačevati podporo po zakonu njegov delodajalec ter ima pravico do povračila dejansko izplačanih zakonito dovoljenih podpor, ki jih pristojni okrožni urad povrne, ako ga je delodajalec takoj obvestil (§ 61. ZZD).
Članstvo in s tem pravica do podpore v slučaju obolenja preneha takoj po izstopu člana iz dela. Clan, ki je bil v enem letu vsaj 6 mesecev zavarovan in ki zato, ker nima zaslužka, ne more plačevati zavarovalnih prispevkov, uživa pravico do najmanjših zakonitih dajatev (podpor) po § 45. ZZD št: 3 tedne po izstopu iz dela; če ra je bil zavarovan v dveh letih najmanj 12 mesecev, uživa pravico do teh najmanjših dajatev še 6 tednov po izstopu iz dela.
2. Dajatve v slučaju obratne nezgode.
Vsak član, ki je utrpel obratno nezgodo, t. j. nezgodo, ki je v neposredni ali posredni zvezi z zavarovanju zvezanim delom, in ima za posledico telesno poškodbo in s to spojeno popolno ali delno izgubo sposobnosti za delo (opravljanja službe), ima pravico;
a) do brezplačnega zdravljenja;
b) do hranarine (boleznine) do največ 10 tednov po nezgodi;
c) do rente, katere višina se ravna po mezdnem razredu in po višini invaliditete (nesposobnosti za delo).
Pri popolni nesposobnosti za delo znaša renta popolno zavarovano mezdo.
Simulacije in drugačna izkoriščanja urada se tako radi izkoriščanja bolniško-ka-kor nezgodnozavarovalnih podpor po zakonu kaznujejo poleg drugega še z globo od 50 do 1000 Din.
Vsa nadaljna pojasnila se dobe pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani in vseh njegovih poslovalnicah. Poslovalnice ljubljanskega Okrožnega urada se nahajajo v sledečih krajih:
L v Brežicah (za sodni okraj Brežice);
2. v Celju (za politična okraja Celje-me-sto in Celje-okolica, izvzemši sodni okraj Laško);
3. v (iornji Rudgoni (za politični okraj Ljutomer);
4. na Jesenicah (za politični okraj Radovljica);
5. v Kamniku (za politični okraj Kamnik);
6. v Kočevju (za politični okraj Kočevje);
7. v Konjicah (za politični okraj Konjice;
8. v Kranja (za politični okraj Kranj, izvzeniši sodni okraj 1 ržič);
9. v Krškem (za politični okraj Krško);
10. v Laškem (za sodni okraj Laško);
11. v Ljubljani (za politični okraj Ljub-Ijana-mesto in sodni okraj Ljubljana-oko-lica);
12. v tobačni tovarni v Ljubljani (za tobačno tovarno v Ljubljani);
13. v Logutcu (za politični okraj Logatec);
14. v Marenberku (za sodni okraj Ma-renberk);
15. v Mariboru (za politična okraja Ma-ribor-mesto in okolica, izvzemši sodni okraj Slov. Bistrica);
16. v Murski Soboti (za politični okraj Prekmurje);
17. v Novem mestu (za politični okraj Novo mesto in Črnomelj);
19. v Ptuju (za političen okraj Ptuj-me-
>t<; in okolico, izvzemši sodna okraja Ormož in Rogatec);
20. v Rogaški Slatini (za sodni okraj
Rogatec);
21. v Sevnici (za sodna okraja Sevnica in Kozje);
22. v Siovenjgradcu (za sodni okraj Slovenjgradec in politični okraj Prevalje);
23. v Slovenski Bistrici (za sodni okraj Slovenska Bistrica);
24. v Šoštanju (za sodni okraj Šoštanj);
25. v Tržiču (za sodni okraj Tržič);
26. :;a Vrhniki (za sodni okraj Vrhnika);
27. Zagorju (za politični okraj Litija).
Morebitne pritožbe je nasloviti nepo-
-•. . čn r;a Okrožni urad za zavarovanje delivcev v Ljubljani, Turjaški trg št. 4/1 med-krajevneg:-. telefona št. 279).
Vloge so kolka proste.
Tiskovine. Vse v tem razglasu omenjene iivk..vine sc dobo po nabavni ceni pri vseh poslovalnicah okrožnega urada, pozneje se bodo dobivale pa tudi v občinskih uradih ter prodajalnah tobaka, papirja itd. Na vsaki tiskovini je označena cena.
V L ju bi ja ni, dne 12. julija 1922.
Inam Kocmur s. r., ravnatelj.
Sodrmžicam in sodrugom trboveljskih revirjev v slovo in zahvalo!
Dragi sotrpini! Ni mi bilo mogoče posloviti se od Vas in se Vam zahvaliti ustmeno za Vašo požrtvovalnost, zato jemljem slovo od Vas in Vam izrekam svojo' najsrčnejšo zahvalo potom našega lista.
Znano je Vam vsem, kako sem moral zapustiti s »spremstvom« Trbovlje in da se me je odtiralo v domačo občino. Zakaj? Tega Vam ne morem povedati, ker meni to tudi rii znano. Mislim si pa, da radi tega, ker razni naši sovražniki hočejo iztrebiti iz Trbovelj vse tiste, ki imajo srce in vnemo za bedne proletarce in ki so jim zato na potu.
Jaz vem, in tudi Vam vsem je znano, da nisem bil nikdar eden d-stih, ki prodajajo svoje prepričanje, kakor je to navada koritarjev, ki se hočejo vsiliti med Vas iti ki Vas hočejo odtujiti vsemi, ki res delajo za Vašo dobrobit, da bi potem oni prišli na površje.
Toda. prepričan sem, da se bodete čuvali, in jih ne bodete pustili v svojo sredo!
Poslavljam se od Vas, v nadi, da bodete ostali trezni, edini In solidarni Dragi sodrugi! Prosim Vas in rotim Vas, da se: še tesnejše združite v svoji razredni strokovni organizaciji v svoji Zvezi rudarskih delavcev, kljub vsem preganjanjem, šikanam in zatiranju od raznih strani!
Prepričan sem, da imate mnogo sovražnikov, ki se trudijo na vse mogoče načine, da Vas razkosajo in da Vas spravijo ob Vašo organizacijo. Vsem tem sovražnikom morete uspešno kljubovati le z edinostjo in pravo delavsko solidarnostjo!
Mene preganjanja in šikane ne strašijo, ker imam čisto vest in ne zaivedam se nobene krivice. Potegoval sem se vedno za pravico in resnico, vedno sem se boril za zboljšanje gmotnega po1, “ 'a delavstva in zato že 1/1 w^v trpim preganjamo ? _a oni, ki so vse to zakrivili, naj vedo, da s takimi sredstvi ne bodo razrušili delavskih vrst, ki se zavedajo svojega bednega položaja in ki se bodo pod pritiskom še bolj združile in strnile v trdno fronto v današnjem težkem gospodarskem boju!
Hvala Vam za vso moralno in gmotno podporo, ki ste mii jo nudili v teh 14 mesecih preganjanja. Posebno se zahvaljujem sodr. Bogve-ju in Godcu za podporo 200 K, ki sta jo mi naklonila ob mojem prisiljenem odhodu.
Tu sem našel temne obraze, toda ne strašijo me, zvest sem bil in zvest hočem ostati svojemu prepričanju, zvest svoji proletarski časti !
Vam pa, dragi sodrugi in sodru-žice, kličem ob slovesu:	Na mno-
gaja ljeta! Živite! edini in solidarni Vi in Vaša Zveza rudarskih delavcev! Naj živi delavska solidarnost! Janko Jagodic, izgnanec.
Zimi Mater* v LhHaat