Stev. ©s
(Posamezna Številka 8 vinarjev.)
V Trsta« w soboto 13. aprila 1918
101 Letnik XLHI-
fchaja v.ak dan zjutraj, tudi obnedeljahjn p- ttcMro-t'jfca sv. Frančiška Asižkcga št. 20, L nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo »rednlttvu — Nefrankirana pisma se nt sprejemajo, rokopM se ne vraCaja t- Izdajatelj in odgovorni urednih Štefan Godina. — Lastnik koasorelj lista ^Edinosti-. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zsdniga * omejenim poroštvom.
EDINOS
ZVEZKA ARKADNA POROČILA.
AVSTRIJSKO.
DUiNAJ, 12. (Kor.) Uradno se razglaša: i V godovju na obeh straneh Brento zvišano bojno delovanje.
^. .	-•' Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN, 12. (Kor.) Veliki glavni stan javlja:
Zapadno bojišče. — Armentleres jo padel. Obkoljena cd Čet generalov Eberhardta In Stettena s severa in juga in odrezana od umikalne ceste, je angleška posadka, 50 oiicirjev In preko 3000 mož, po hrabri obrambi kapitulirala. 2 njo vred smo uplenili 45 topov, številne strojnice, velike množine municije, eno skladišče oblek in bogate druge za!oge. Severozapadno Armentieresa smo pridobili na prostora. Zapadno Armentieresa so čete generalov Stettena In Carlowltza po odbitju močnih, z naglo zbranim! silami proti Steen-werku izvršenih protinapadov In po srditih bojih za četrto angleško postojanko vrgle sovražnika proti Railleulu in MervIUu. Mesto Mervllle je bilo zavzeto.
Na južnem bregu Lysa so si priborile čete generala Bernhardlja prehod preko Lave In so prodrle notri do Mervllla.
Skupni plen iz bitk pri Armentleresu znaša po dosedanjih konstatacijah 20.000 ujetnikov, med njimi eu angleški In portugalski general in nad 290 topov. Premaganje močvirnatega lljastega ozemlja v in pred Izhodnimi postojankami do 9. t. m. Je zahtevalo od čet vseh vrst sprednje črte največjih naporov. Na posrečenju imajo odlične zasluge tndl pij on ?rjI fn sledeče divizije.
Na bojiščih na obeh straneh Somme so se raz-vlll srditi topovski boji. Francoski polki, ki so otpadali na zapadnem brega Avre zapadno Morenl-Jla, so se razbili ob najtežjih izgubah in so ostavili v naših rokah 300 ujetnikov, ki jih je pozneje francoski topovski ogenj uničil.
Na drugih bojiščih nič novega.
BEROLIN, 12. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: 12. aprila svečer.
Naše zmagovite čete prodirajo dalje skozi široko nižino reke Lys med Armentleresom In Mervlllom.
Prvi generalni kvartlrmejster pl. Ludendorfi i	TUFSKO.
CARIGRAD, 11. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Silno srditi napadi Angležev na naše postojanke vzhodno Rifata so bili odbiti ob težkih krvavih Izgubah. — Na kav. kaški fronti prodirajo naše čete dalje po načrtu.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA, f^-	Italijansko poročilo.
11. aprla. — Ob vsej fronti zmerno topovsko In patruljno delovanje. Naše baterije so zadele sovražne čete ob Izhodu doline San Lorenza in v okolici Salagrade kakor tudi na pohodu se nahajajoče trenske oddelke severovzhodno Cave Zac-cbelne. V aslaškl kotlini smo ujeli neka) mož.
Francosko poročilo.
11. aprila zvečer. — Na gotovih točkah fronte severno Mondfdierja In v okolici Lasigny srditi topovski boji. Preteklo noč In danes zjutraj smo v odseku Noyona odbili dva precej Živahna ao-vražna napada. Od časa do časa obojestransko streljanje na obeh bregovih Moze in v Duhovniškem gozdu. — Letalska vojna: Tekom meseca marca je bilo sestreljenih 26 sovražnih letal, 8 ponoči. K temu je prišteti dve letali, ki ste bOi dne 12. marca sestreljeni nad Parizom.
Angleško poročilo.
11. aprila zjutraj. — Bitka se nadaljuje ca vsej fronti od prekopa La Bassee do prekopa Ypern— Comines. Resnejši boji so se vršili v bližini Lave in prekopa reke Lys> približno od Lestrema do Armentieresa. Naše Čete so bile umaknjene iz Armentieresa, ki ie poln plina. Severno Armentie-'resa neznatne izpremembe položaja. Srditi napadi so se nadaljevali v pretekli noči še v pozni uri v «bližini Ploegsteerna, Messinesa in Wytschaete. Na ostali angleški fronti nič novega.
11. aprila zvečer. — Sovražnik je tekom dneva povečal svoje napade na vsej severni bojni fronti. Težke, neprestane napade so izvrševale sveže nemške divizije v okolici Lave med Loisne in Le-stremom. V teh bojih je 51. divizija odbijala neprestane napade z velikimi sovražnimi izgubami in je s krepkimi, uspešrfirai protinapadi zopet zavzela postojanke, v katere je prodrl sovražnik. Tcžld boji krog Eštairesa in med tem krajem m SteewerkoiiL V tem odseku je sovražnik ponovno napadel z močnimi silami in je potisnil našo črto točno severno tega kraja nazaj. Severno Armentieresa je bil izvršen danes zjutraj odločen napad na naše postojanke v bližini Ploegsteerna. Sovražnik je nekoliko napredoval. Neki nadaljni, danes zjutraj od sovražnika izvršeni napad v bližini Wytschaete in Hollebeke, je 9. divizija popolnoma odbila z velikimi sovražnimi izgubami.
PODLISTEK.
Ali se ptKkl I
Amerikanska sličica.
j Ar tur: »Hvala lepa! s
Mary: »Neumnost«, je protestiral moj papa, »to je golo obrekovanje. No, in če je tudi naldonjena enemu onih umetnikov? Ona že ve, kaj je dolžna sebi in svoji rodbini. MimogredoČe mušice, ki ra-«nn par šopkov In nežnih posprcinnih pismec nimajo nikakršnih posledic. Da bi tudi le pomislila na možitev z igralcem, za to Je moja Mary veliko prepametna. Hahaha! Prava kraljica in kralj v kartah! Kneginja in berač!«
Artur: »Vedno belje! Naiprisrčr.ejša hvala za tvoje poklone!«
Mary nežno: »O, saj ti mene pretvarjaš v be-račico. Vse bogastvo svojega očeta bi dala za en sam tvoj pogled, za en sam tvoj.... poljub, dragec!«
Artur: »Na srce moje, dušica!..«. Toda čuj, postaja Flatbush! Tu imava pet mitiut časa! Tz-
Bitka med prekopom La Bassee in prekopom Ypern-ComJnes a« nadaljuje na vse? frontL Na
ostali fronti ie bil dan razmeroma mire«. ^
Bombardiranje Pariza.
PARIZ, 11. (Kot.) Obstreljevanje pariškega mejnega ozemlja se je v četrtek nadaljevalo. Zadeta je bila neka otroška sirotišnica. Število Irtev znaša 4 mrtve in 21 ranjenih.
Angleška spodnja zbornica.
ROTTERDAM, 11. (Kor.) Iz Londona se poroča, da je Asquith pri drugem čitanju vojaSke predloge Izjavil, da se mu zdi starostna mejo 50 let previsoka. Bonar Law je nato odgovoril, da bo vlada o znižanju starostne meje na 48 let 5e razmotrivala. Med tem je liberalna vlada sklenila, da bo podpirala vlado. Nacijonalisti so ostali v ostri opoziciji In zato je bila včerajšnja seja zo-pet jako viharna.
LONDON, 11. (Kor.) Spodnja zbornica je sprejela vojaško predlogo glede razširjenja vojaške obveznosti do 50 let z 262 proti 152 glasovom.
BEROLIN, 11. (Kor.) Wo!ffov urad poroča: Težki angleški poraz je prisilil angleško vlado k sklepu, da ustvari z razširjenjem brambne obvezno«« v Angliji In z uvedbo vojaške obveznosti na Irskem zahtevano nadomestilo. Te odredb« prihajajo najbrže prepozno. Odrejene bi morale hiti že jeseni, toda Repingtonovi svarilni klici se bih neuslišani. Anglija se je zanašala popolnoma na Francijo ta se je bala velikih žrtev.
Položaj v Maroko.
MADRID, 11. (Kor.) Glasom neke ottetiezne note se je bavll ministrski svet s sedanjim položajem kt bodočo akcijo Španske v Maroko. Organ Maure piše pod naslovom »Španska stremljenju«, da vlada glede Imenovanega vprašanja popolna edinost. Vsi smatrajo, da posest Tangerja in Gibraltarja nI samo narodno stremljenje, ampak tudi pravica Španske, ki bo v danem trenotkn sku<Ua uveljaviti svoje upravičene zahteve.
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, 11. (Kor.) Eden naših ptfdvOdnikov (poveljnik kapitan Georg) je v Irskem prelivu in v zapadnem izhodu Rokavskega preliva potopil 8 parnikov in 2 jadrnici, skupno 28.000 ton.
Izhod ruskih ladil Iz Helstaizlorsa. r
PETROGRAD, 11. (Kor.) Reuter poroča: 200 ruskih ladij, med njimi oklopnlce, križarke M prevozni parniki, je zapustilo Helsingfors in odplulo v Kronstadt Prvo brodovje je že prispelo v Kron-stadt.	__
Romunija anektirala Besarabljo.
BUKAREŠT, 11. (Kor.) Ministrski predsednik Marghiloman le brzojavno obvestil zunanjega ministra Ariona o sklepu besarabskega deželnega sveta glede združitve Besarabije z Romunijo, pripominjale, da le Imenom romunskega naroda In kralja vzel to na znanje ta ie proglasil združenje. Minister Arion je čestital Marghflomanu k sijajni zmagi. Vest o združenju Besarabije z Romunijo je izzvala med romunskim prebivalstvom veliko zadovoljstvo, ki odseva tudi v bukareSkfli fistlh Romunija Izhaja Iz te nesrečne volne kljub vsemu ne samo življenja zmožna* ampak tudi oJačena in zamore pričakovati lepše bodočnosti. SploSno vlada mnenje, da je Marghilomanov kabinet f tem korakom bistveno ojačil svojo pozicijo In do bo sedaj nastopal lažje proti sovražnikom, kar je potrebno, da se ohrani red In ne povzroči nova nesreča. Za guvernerja Besarabije Je Izbran Konstantin Sterc.
UKRAJINSKA VLADA IN BESARABSKO VPRAŠANJE.
BEROLIN, 10. (Kor.) Predsednik IjudsklB ministrov Ukrajine je poslal kraljevi romunski vladi sledečo noto: »Izjavljam s tem, da smatra sovjet ljudskih ministrov ukrajinske republike potrebno, da naznani kraljevi romunski vladi sledeče: Ukrajinska vlada se živahno zanima za usodo Besarabije, mejnega ozemlja ukrajinske ljudske republike. Akoprav so ozemlja obeh vladajočih narodov, ukrajinskega in moldavskega, tesno spojena, je vendar izven vsakega dvoma, da žive v severnem delu besarabskega ozemlja večinoma Ukrajinci, da imajo v južnem delu (med izlivom Donave in Dnjestra) Ukrajinci relativno večino in da tvori tako Besarabija v očigled etnografskemu, ekonomskemu in političnemu položaju nerazdeljl-vo celoto z ozemljem ukrajinske ljudske republike. Ukrajinska vlada, ki obvladuje znaten del Črnega morja, v čegar zapadnem delu se nahaja tako važno trgovinsko središče, kakor Odesa» se postavlja na stališče, da se vsaka Izprememba bivše rusko-romunske meje, posebno v severnem in južnem delu, močno dotika političnih in gospodarskih interesov ukrajinske ljudske republike. Z ozirom na to, da je v trenotku znaten del Besarabije zaseden od romunskih čet, in da bi vpraša-
stopiva in popijva čašico vina.... postaja že občutno hladno.«
Vlak obstane, Artur In Mary izstopita. Tujec privzdigne robec in zre smehljaje za njima. Nato potegne iz Žepa majhno knjižico, katero položi na sedež tik sebe, vzame svinčnik v roko te pokrije z roko knjižico. Nato se vsede enako, kakor je sedel prej. Artur in Mary vstopita, vrata se zapro in vlak se začne pomikati.
Artur: »Najin prijatelj spi še vedno.«
Mary: »Tem bolje. Poslušaj torej, da ti povem dalje. Stari Hav.kins je vendar znal pregovoriti mojega očeta. Rekel mu je, da pozna sredstvo^ s katerim bi me pridobil. Sredstvo je bilo to-Ie: Njegov sin naj bi mi povedal, da so mu njegovi starši strogo prepovedali, da bi se še nadalje zanimal zame, in zato da se je odločil, da pobegne z menoj. Oba očeta bi on sam tajno obveščal o vsem, kar bi se zgodilo, samo Jaz naj bi mislila, da nihče ne ve ničesar o najinem begu.... Občudujem prekanjenost starega Hav/kinsa! O, beg pa
je v resnici tudi tako mikaven----vedel je, da bi
se taki vabi ne mogla upirati----«
Artur, prlvijajoč si jo na prsi: -»Nebeški moj cnge!. kako sem t? hvaležen !«
nje nadaljne pripadnosti Besarabije zamoglo postati predmet posvetovanj pri bukareskih mirovnih pogajanjih, smatra ukrajinska vlada, da je posvetovanje in odločevanje v tem vprašanju mogoče le ob udeležbi in sporazumno z zastopniki ukrajinske ljudske republike — Ljudski komisar za zunanje stvari: V. Holubovlč.«
Dvoboj Czemiii — Clemenceau.
Dozdevna cesarjeva pisma.
DUNAJ. 12. (Kor.) »Fremdenblatt« piše: Glasom »Journal de Oeneve« fe baje dozdevno pismo cesarja Karla, na katero se sklicuje Clemenceau, naslovljeno na angleškega kralja. Kakor smo izvedeli s poučene strani, nI poslal cesar angleškemu kralju nikdar kako pismo s tako ali podobno vsebino.
Odgovor nemškega cesarja cesarju Karlu.
DUNAJ, 12. (Kor.) Nemški cesar je poslal cesarju Karlu sledečo brzojavko: »Sprejmi mojo najpri-srčnejšo zahvalo za tvojo brzojavko, v kateri za-vrafiai trditev francoskega ministrskega predsednika glede tvojega stališča napram francoskim zahtevam do Al zaci je in Lotaringijo ta naglašaš vnovič solidarnost Interesov, ki obstoja med nama ta najinimi državami. Naglašam. da sploh nisem potreboval takega zagotovila, ker sem bil vedno trdno prepričan, da je tvoja stvar tudi moja, kakor smo tudi m! nastopHt za pravice tvoje monarhije. Težki, toda uspešni-boji tega leta, so to dokazali lasno ta so le šo^Ott učvrstili dosedanjo vez. Naši sovražniki, ki- nam ne morejo do živega, se ne boje niti najpodleltti sredstev. Moramo se privaditi temu. Toda^ temkolj nam nastaja dolžnost, da napademo in porazimo sovražnike na vseh bojiščih. V zvestem prijateljstvu Vfljem.«
Dr. Seldler popravlja Czendna.
DUNAJ, 11. (Kor.) Povodom poseta čeških poslancev Stan jeka In Tusarja pri ministrskem predsedniku dr. Seidlerju dne 19. t m„ je slednji « ozirom na če5ke pritožbe radi zadnjega govora z zunanjim ministrom po razgovoru z grofom Czer-ninom izjavil, da Je popolnoma napačno, ako se razlaga, da Je bil Czerninov govor naperjen proti češkemu narod«. Ministrski predsednik Je citiral tozadevne točke Iz govora grofa Czernina in Je nato nadaljeval: Zunanji minister je obtoževal le ene, kt upajo na zmago entente. To postopanje Je karakteriziral kot veleizdaja Ministrski predsed-nls se seveda popolnoma strinja s tem stališčem zunanjega ministra. Toda obtožba nI bila dvignjena proti čeSkemu narod« In tudi ne proti nobenemu drngenm narodu monarhij®, ampak le proti onim. ki poizkušajo realizirati svoje politične dlje s sopomočjo entente. Nikd* kdor tega noče, se ne more in ne sme Čutiti prizadetega. Ni ga avstrijskega naroda, ki se ne bi odlikoval v tej vojni. Ministrskem« predsedniku Je zato neumljivo, kako te zamore knk narod vsled-Czcrninovega govora čutiti užaljen. Misli pri tenr-posebno tudi na Slovence in Hrvate. Mnogi teh Junakov so preli« svojo kri za eosarfa in domovino in-zato imajo vsi oni, ki žele zmago Avstro**grske ta njenih zaveznikov, pravfcot da Jim vtad* naznani, da niso mišljeni z obtožbami grofa .Cfeeramat Ministrski predsednik je končal, da je gotov* da se gospodje strinjajo z njegovim stališČeaBr da Je dolžnost vsakega avstrijskega domoljuba, da. zastavi vse sile, da pripomore monarhi« k Častnem« miru in da bodo skupno t nji« obsojali ona^kLstavljajo svoja narodna in politična stremljenj* na zmago entente. Potem pa bo tudi vlada rada-pripravljeaa na skupno delo z vsend onimi, bi se odkrito in lojalno priznavajo k Avstrlfr da »ustvarijo one velike reforme, ki bodo zagotovile nali domovini trajen mir in zadovoljstvo.
Nemški nacHonaJd ta njihovi politični clIJL
DUNAJ, 12. (Kor.) Zvezn- odbor- nemško-nacilo-naluili strank Je sprejel soglasna resolucijo, ki izraža sklep nemškega naroda-Avstrije, đa je treba za iz vojevanje sigurnega mlnr vztrajati do konca. Opozarja pa se na to, da so-zdl, kakor da ne gre toliko za izpolnitev narodnih aahter Nemcev, ampak za izvedbo teorik ki odgovarjajo slovanskim osvoje valnim potrebam in ki. skušajo spraviti državo v nov nered. Tudi se pogreša enako postopanje v prehranjevalnih vprašanjih glede nemških in slovanskih ozemelj. Zvezni odbor izjavlja, da ne bo sledil vzgledn slovanskih strank, ki se postavljajo v nasprotje z državo, ampak bo odklanjal v razmerju do države vsako izpremembo, negledc na stafllče vsakokratne vlade. Nemci hočejo z dosledno krepko poMtiko vplivati na vodstvo države. Na ta naCta bodo najbolje Izpolnjevali svojo dolžnost napram nemštvu in državi, posebno tuid za ohranitev ta okrepitev zveze z nemško državo. Vsaka prepustitev države našim narodnim nasprotnikom bi ogroževala gospodarsko obnovitev in ureditev iinane in s tem tudi obstoj našega nacijonalnega srednjega stanu. Zveza izjavlja končno, da hočo v tesnih stikih s krščansko-
Mary: »Odkar sem zapustila penzijonat, sem se veselila bega, brea katerega bi se no poročila. Da, ko bi ne ljubila tebe, bi bil mladrHawkins dosegel svoj namen... Sicer pa nisem nikdar verjela, da me doleti neskončna sreča, da bi resno pobegnila, kakor sedaj!« Artur: »No... In mladi Kawkins?!« Mary: »Prliel je. Sprejela sem ga in sem se izpočetka vedla aapram njemu hladno, potem sem se pa dozdevno začela zanimati za njegove želje. Povedal ml Je vse ono, kar sem že vedela Da so mu prepovedovali, zanimati se zame, da naj bi se poročfl t drug* česar pa da ne more, da Je neozdravflhro zaljubljen v mene in če ga ne uslišim, da umen... norec. Skratka, dala sem se navidezno ptegovuilti, da g« bom prihodnjega večera o poMdvanetstih pričakovala v bližini naše vile. Prišel M m vozom in me odpeljal h kakemu majhnemu pnatarja v zapadnem deta mesta, da bi potem s no6«tai vlakom odpotovala v Boston. Tam namrod hhra neki njegov stric, ki Je bil najbrž tudi ie obveščen o »tajnosti«. MoJ načrt Je bil gotov: oh določeni url sem hotela pobegniti, toda ne žnjlm, pač pa s teboj. Toda verjemi mi, razburjena nisem bil« Igalo. SfJ sem stala pr^J
socijalno stranko tvoriti na podlagi krepke, narodne realne politike trdno enoto.
Czemln na Dunaju.
DUNAJ, 12. (Kor.) Zunanji minister grof Czer-nin je prišel za kratek čas na Dunaj.
Znamenje tem
Doznali smo iz povsem zanesljivega vira:
Nemški konzul v Trstu se ie obrnil do višega mesta politične uprave na Primorskem s pritožbo, da nekateri tržaški listi (imenovana je bila tudi »Edinost«) pišejo neprijazno za nemško državo. Zaprosil je, naj se ukreue primerno, da se to ne bo nadaljevalo. Dotična viša oblast je ugodila konzulovi prošnji in je izdala tozadevni podrejeni oblasti »primerno« instrukcijo.
To Je suhi dogodek, ki naravnost Izzivlja nekaj pripomb; kaiti prekarakterističen je za čase in razmere, v katerih živimo. Dejstvo, da se funkcijonar tuje države obrača do domačih oblasti, naj ukrenejo tako fn tako proti lastnim državljanom, nad katerimi on nima In absolutno ne sme imeti ni-kake oblastir že to dejstvo je tako neverjetno, da ne bi verjeli lastnim očem In ušesom, če ne bi imeli popolne gotovosti. Višek pa je v tem, da je naša oblast ugodila taki zahtevi, mesto da bi io a limine odklonila kot nedopustno poseganje ino-zemca v stvari notranje uprave.
Kam plovemo? Dogodek pa je važen in vznemirljiv, ker jc v kričečem nasprotstvu z zatrjevanji — 5e nedavno temu smo čuli tako slovesno zatrjevanje — od najkompetentneje strani v nemški državi, da se strogo iu vestno drži načela ne-vmešavanja v notranje stvari avstrijske države. Se-li ta korak nemškega konzula strinja s tem zatrjevanjem? Ali ni opravičena bojazen, da ona zatrjevanja niso resnična? Ta bojazen je skrajno vznemirljiva za avstrijskega državljana, ki hoče
—	po zapovedi zvestobe in ljubezni do te države
—	da bodi ta poslednja suverena, neodvisna oJ vseh strani, z brezpogojno svobodo — samodo-ločbe!
Spričo tega dogodka pa nam stopa pred oči 5e tista nesrečna dvojna mera, ki je napravila Že toliko zla v tej drŽavi, ker ubija zaupanje do državne uprave fr zastruplja življenje med narodi. — Med narodi! Ker zopet in zopet moramo naglašati tisto staro, znano in toliko naglaSevano resnico: da Avstrija ni nacijonalna država, ampak narodnostna država, država narodov, kjer delujejo poleg političnih tudi zelo Intenzivne narodne občutljivosti. V taki državi je dvojna mera — neenako postopanje z državljani različne narodnosti — kot slana, ki vse požiga in osmoja, da ne more priti do tistega miru, brez katerega ne more biti v narodnostni državi ne sreče za to poslednjo, ne sreče in zadovoljnosti za nje sestavne dele — za narode I Denimo, da mi ne bi bili v vojni z Rusijo, pač pa bi bila ta v boju s kako drugo državo, recimo: z Nemčijo! Kaj bi rekli, če bi ruski konzul v Trstu storil tak podoben korak proti kakemu neslovenskemu listu, kakor ga je storil sedaj nemški konzul? Obsojali bi ga kot nedopustno presezanje preko okvirja določenega mu delokroga! In kaj bi šele rekli o avstrijski oblasti, ki bi ustregla taki absolutno nedopuščenl zahtevi, takemu posezanju v kompetence, pridržane izključno le domačim, avstrijskim oblastim?!!
V zvezi z Nemčijo smo. Dolžni smo, da lojalno, zvesto, vestno in v polni meri izpolnjujemo zavezniške dolžnosti. Ali, s tem Je tudi Ucrpljena vsa mera obveznosti napram zvezni državi. Dalje ne sega In ne sme segati pravica zaveznika. Kajti, ob vsem zavezniškem razmerju ne smemo pozabljati na najviSo dolžnost države do sebe; da bodi suverena v svojih notranjih stvareh!
de enkrat polagamo odgovornim faktorjem na srce, naj ne pozabljajo, da so taki dogodki vznemirljivi in škodljivi tudi za — zavezniško razmerje! Kajti vzbujajo bojazen, da se to, kar se je zgodilo v enem konkretnem slučaju, more dogajati večkrat, da je tot kar bi moralo biti absolutno Izključena postalo v — pravilo. In, slednjič, naj ne pozabljajo, da so narodi v tej državi ua to stran zelo zelo — občutljivi, in to z ozirom na notranje probleme, Id silijo k rešitvi in ki se tesno dotikajo vprašanja nacijonalne usode teh narodov----1
Tisti, ki se jih tiče, nas menda razumejo. Naj si ne zatiskajo oči pred dejstvi! Veliki kancelar Blsmarck — in ta je bil menda mojster državniške umetnosti, računar z realnostmi — je izgovoril nekod v nemški zbornici besedo o »imponderabl-lijah«, o stvareh, ki se ne dajo kar tako otipati in pretehtati, Id pa vendar učinkujejo, da mora državnik računati Žnjiml. So sokomponenti državnega življenja. Ne koristi, če jih hoče državnik potiskati v stran, da hI Jib ne videl, ker mu Je to v hipu neprijetno, če pa hoče kar preko njih, je to pogubno In more potati usodno. Taka lmpondera-blllja Je pri nas bojazen narodov, da nismo suvereni gospodaril v svoji hiši....!
Napisali smo ta memento ▼ kolikor le možno mirni in blagi obliki, ker — o tem naj bodo uver-
joai na kompetentnih mestih — s najboljim, zares avstrijsko-patrijotlčnim namenom: z željo, da pridi enkrat do zdravega razmerja med državo i« narodi, do konsolidacije razmer v državi: do popolnega zaupanja narodov do onih, ki vodijo in so odgovorni 7.a usodo države! Kajti: dogodek, ki smo ga označili, je res vznemirljivo znamenje časov, v katerih živitne. Lahko rečemo: Dixi et salvavi animam meam!	♦
odločitvijo o sreči in nesreči. Sedaj in vedno ali pa nikdar In nikoli; za to Je šlo. Ti aH on!«
Artur: »In izvolila si mene! O srčece moje, saj hočem t«dl Jaz samo tebe. In Če bi naju zavrgel tvoj oče, naj le obdrži svoje milijone, moja n-metnost bo redila naju oba.«
Mary: »Le ne skrbi, dragec, vse se konča do-brb. Toda poslušaj, sedaj pride glavna stvar. Komaj le odšel mr. Hawkins, sem našla na tleh pismo, ki ga Je mogel izgubiti samo on. Ljubavno pismo, dragi moj. Tukajle Je. Poslušaj, prečitam ti ga: »Preljubi moj H.! Tisočera hvala za krasne uhane z briljanti, ki si mi jih poslal. Kako se to blisk«, leskeče in žari. O! krasni so! Toda tvoje oči se žare še veliko^ veliko lepSe! Dragec, kedaj vendar izpolniš svojo obljubo In me vzameš za svojo ženo? Ljubim te tako zelo In hrepenim proč Iz te okolice. Ne spadam med te ljudi, to čutim vedno bolj in bolj. Oprosti, če te nadlegujem s tožbami, toda ne morem drugače, pri src« mi je tako težko! Tvoja prijatelja, oni nemški baron in mal! ruski poslaniki tajnik, sta mi povedala. da se zaročiš z neko odlično damo: z mlss
M. D____Vidiš, imenovala sta celo ime. Toda ne
verjamem jima, kajti tako hudobcu ne nioreš b:tl. ]
Rasne polftišne vesti.
Češko - jugoslovanska solidarnost. Včeraj smo omenili na kratko pisma, ki je je poslalo načelstvo »Češkega Svaza« načelniku Jugoslcvanskega kluba, poslancu dr. Korošcu, v zahvalo za ponovno zagotovitev trajnega zavezništva med Jugoslovani in Cehi. Pismo se glasi: Za ponovno zagotovitev trajnega bojnega bratstva v nadaljnjih bojiL za zasfgurano samosvoje življenje narodov, zastopanih po nas in vas, sprejmi in sporoči članom Jugoslovanskega kluba izraz naše najiskreneje zahvale in ponovno zagotovitev, da je ves češki narod trdno odločen, da bo v zvezi z jugoslovanskim stremil dalje po tistem položaju, ki gre Slo-* vanom monarhije kot enakovrednim in samosvojim narodom in ki si ga trdno nadejata priboriti vkijub vsej zavisti svojih nasprotnikov. Vsa na-sprotstva proti njiju naravnim In zakonitim pravicam do položaja med svobodnimi narodi in državami, neodvisnega od vsakega varuštva In tujega gospodstva, spoji Cehe in Jugoslovane še tesneje med sebol. Našega cdlnstva ta solidarnosti no more razbiti nlkdo! — Kdor bi poizkusi to, jo ski»je še trdneje. V neomajni zvestobi in skupnosti hočemo roko v roki boriti se sa boljžo bodočnost naiih soplemenjakov. Pravičnost naše stvari, enodušna volja severnih In južnih Slovanov In nepremagljivi duh časa so garancija uspeha. Mi priredimo v soboto v Pragi manifestacijo naše ue-porurne od!oč;icsti in protesti proti tistemu vladnemu zistemu, ki ima pogleda in smisla le za Nemce in Madjare, ki vse druge zapostavlja; žali in Črai Sr^ue glave klubujemo tej ekskluzlvnostl v pričakovanju, da se nam pridružijo vsi tisti, ki jih zasleplji'ia okolnost In kažnjiva kratkovidnost s žalita In pritiskata s hudobno voljo. Udeležniki ts manifestacije bi z največim veseljem pozdravili odposlance jugoslovanskih sobojevnikov. Culi bi tam nevo /nubi'ubo češkega naroda, 4« hug* vstrajatl na strani Jugoslovanov v žalosti In veselju! Vesele tiu^e in ojačeni po veri, da naša fa-lansr% ostane neprodima in naša stvar nepre-maR'iiva V iin?r:j »Češkega Svaza*: Stanek, m čelnik; Tusar, pt?.iovodja.
Velika češka manifestacija proti Czernlae. Kakor smo Že poročali, prirede danes združene c-'-ške stranke v Pragi veliko manifestacijo proti Czerninovemu govora. Manifestacije se bodo iide-ležili vsi poslanci, zastopniki občin, pisatelji, umetniki in znanstveniki. Predsednk »Ceskcga Svaza« je brzojavnim potom povabil v Prago poleg Jugoslovanov tudi načelnike poljskega kluba, ukrajinskega parlamentarnega zastopstva In romanskega kluba In sicer s sledečim pismom: »Obveščamo Vas, da se bo vršila v Pragi, v soboto 13. t. in., manifestacija čeških parlamentarcev ta zastopnikov umetnosti in znanosti proti duhu In vsebini zadnjega Czeminovega govora, v kolikor se tiče tudi protežiranja Nemcev i« Madžarov pri novi ureditvi razmer v državi na eni in zapostavljanja vseh drugih narodov na drugi strani- Izra žamo prijetno nado, da nas boste v vseh nafcil« stremljenjih moralično podpirali proti vsem tendencam, ki streme po razlikovanju enakopravnih in enakovrednih narodov in ki zamorejo le še poostriti in podaljšati notranio vojno.« Prav pristavlja »Arbeiter Zeitungc: Butfce, ki so si do-mišljevale, da bodo Cehi radi Czerninovega govora padli na kolena, se skesali hi obljubili, da se poboljšajo, sedaj jasno vidijo, kako zelo so se osmešili.
Sporazum — kakor si ga mislijo Nemci! Grof; Erwcin Nositz, ki Je načelnik »ustavovernega«; (nemškega) veleposestva na CeSkem, Je priobčil v listu »Bohemla« izjavo, ki naj bi bila — zadnji opomin k sporazumu med Cehi in Nemci. Kratki smisel daljše besede je: ker se Je v tej vojni vse sijajno obneslo, tako armada, kakor civilna uprava. naj ostane v naši državi tudi nadalje vse pri starem, kakor Je bilo doslej! Ce so Cehi pripravljeni to pripoznati in sprejeti kot podlago za sporazum, pa bodo Nemci takoj pripravljeni za — pogajanja! Torej ne za sklep miru, ampak le za pogajanja! O kako, dobra, miroljubna du3a Je t» Eru in groi Nostitzl Na| podamo prlmerol Nekdo si le po krivici — aH z zvijačo, ali silo — prilastil lastnino koga drugega. Potem pa postaja naenkrat __spravo in miroljuben ter prihaja k oškodovancu s predlogom: Pomiriva in pobotajva se! Pa ne dostavlja — kakor bi pričakoval vsakdo — obljube, da storjeno škodo popravi, ampak stavlja kot pogoj za sklep miru: to, lear sem ti vzel, ostane meni. da bom vžival vse svoje dni! Ce privoliš v to, potem se lahko začneva pogajati- Nota
Pridi, o, pridi kmalu in osreči zopet svolo nfeogo. malo Bridget N. B. Naslovi, prosim, naravnost: Brldget Mc. Cormack, Bamumov cirkus, M-—Y «
Artur: »Ail Ona mala vTvohodka.«
Mary: »Ti Jo poznaš?!«
Artur-: »O, samo čui sem, ču! sem njeno Ime,
srčece moje!«
Mary, preteč s prstom: »Vsi ste hudobni, vsi, vsi! Saino me smo dobre in pametne. CuJ, kaj sem storila, in sodi: Komaj sem pobrala to pismo, mi je nora misel šinila v glavo. Dala sem tnkol za preči in sem sc odpeljala v Barnumov cirkus, kjer sem dala poklicati malo vrvohodko.«
Artur: »You d'ont sayl In kaj si govorila žnjo?«
Mary: »Razkrila sem JI vse, povedala sem i svoj dogovor s Hawkinsom. Obenem pa sem f tudi povedala, da ga ne ljubim, da se nočem poročiti žnjim. In sem ji ponudila, da naj pri dogovorjenem begn prevzame mojo ulogo...«
Artur: »A j I In ona je privolila?«
Mary: »Nič ni naravnejšega. Poslala sem M svojo obleko, klobuk, ji priporočila, da naj se močno zastre in pričakuje svojega ljubimca ob dogovorjenem časi:.« _ .	.. .
Stran II.
»EDINOST* štev. 98
V Tstu dne 13. aprila 1918
bene: Šele pogaiati! To se pravi: oškodovanec bo eventuvalno moral dati še ka} od sebe — tatu v prikg, če bo hotel imeti mir! Na taki podlagi in pod takim pogojem bi hotel tudi grof Nostitz začeti pogajanja s Cehi. Vse naj ostane pri starem! Vse uzurpacije ndaj ostanejo tudi nadalje v veljavi! Nemcem naj se zagotovi nadaljnje uživanje vsega, kar so si po krivici prilastili na škodo dru-gih narodovi Nemcem caj se zajamči dosedanje pri v Negovano stališče in narodi naj se zadovolje s položajem poureiencev! Nemci naj bodo tudi v bedoče narod — gospod, vsi drugi pa narodi z cdo euino pravico: da se pokore in plačujejo davke v denarju in krvi! Z eno besedo: ostal naj bi dosedanji centralistični, germanizatorični zistem, ki zagotovlja nemški manjšini vse beneficije večine. večino pa potiska v politično in narodno ob-nemozlcst! Ce Cehi privole v to, bi se mogla v božjem imenu začeti — pogajanja! Torej naj bi Cehi še nekoliko — doplačali! — Kai pravite? — Tem ljudem nedostaja vsakega smisla za naiele-mentarneje pogoje, ki bi mogli prinesti, pomirje-njt s sosedom! In celo s takim narodom, kakršen |e Češki! Ce ne, ne bi nastavljali jarma, od katerega naj bi Cehi vtaknili svojo glavo. AH lim sploh Dl do sporazuma, ali pa so ves mogočni razvoj tega naroda — prespali. Ne. v jarm ne poidejo ne Cehi, ne noben drugi slovanski narod v državi! Grofu Czerninu so rokazali pest in take mirovne ponudbe jih le utrjajo v uverienju, da do sporazuma v državi ne pride hk/potom pogajanj, marveč da ga treba izvojevati! Sporazum, kakor si ga mislijo Nemci, odklanjamo in se zahvaljujemo Isto tako uljudno kakor neizprosno odločno!
Dunajska po'.icija proti Trockemu. Neka duraj-ika knjigarna je spravila v promet razglednice Leva Trockega. Na razglednicah je le slika ruske-ea revolucionarja in njegovo ime. sicer nobene druge besede, torej nič, kar bi zamoglo vzbujati skrb avstrijskih oblasti. Toda dunajska policija je, kakor poroča »Arbeiter Zeitung«, nenadoma prepovedala razširjanje teh razglednic iz ozlrov javnega reda in zaplenila v knjigarni vse razglednice. Trockll fe res lahko ponosen, da imajo avstrijske državne oblasti tak strah pred njim. 2e samo njegova slika naj ogroža lavni red v Avstriji! Potem morajo biti razmere v naši državi res na zelo trhlih nogah. In vse to se je zgodilo par mesecev po sklenitvi miru z Rusijo, ko so zopet vzpostavljeni diplomaiičnf odnošaj! In Je Trockij fec vedno član ruske vlade. Kljub stalnemu izpre-niinlanju stvari v Avstriji, se nekaj res še nikdar izprcmerilo: Skrbi se namreč vedno za to,-da
se osmešimo.....
Nemški »pncttijrt!« se oglašajo. Zdi ae, da odločilni boji na zapadu v Nemčiji tudi na notranjepolitični položaj ne bodo brez vpliva. Aneksijoni-sti, kakor tudi Vsenemci poizkušajo v zvezi z ve-»iko ofenzivo izpodkopatl dosedanjo veČino rajhs-taga. Tako Izraža neki vsenemški list nado, da bo rajhstag pri zopetnem sestanku vrgel svojo mirovno resolucijo z dne 19. julija preteklega leta pod mizo tn dokazal enotno voljo za boj In zmi-go. Celo nekateri pristaši dosedanjega mirovnega programa so pričeli omahovati. Tako objavlja znani proiesor dr. Troeltsch v »Munchener Neue-ste Nachrichten« razinotrivanja o »izpremembl notranje fronte. Prof. Troeltsch sicer odkrito priznava, da bi HI mir sporazuma nekaka odrešitev z* ves svet, toda ta sporazum ne more več temeljili sam^ na načelih papeževe note in resolucije rajbstaga. Nova ofenziva da Je popolnoma iz-premcnila srlošnf položaj. Prof. Troeltsch pravi med drugim: r Ponudbe, ki so bile pred temi največjimi In najsllnejšimi žrtvami mogoče in potrebne. sedaj niso več na mesiu. Na kontinentalne aneksije seveda tudi tu ni misliti, ker se ne strinjajo i modernim narodnostnim uačelom tn ustvarjajo le notranje težkoče. Toda misli na odškodnino in zavarovanje mej, postanejo sedaj samoob-sebi umljlve. Vprašanji Belforta in Brieya zadobivate v trenotku popolnoma drugo barvo. Ista je tudi s pravnim vprašanjem belgijskega problema.« Te zahteve pomenijo torej koncem vseh koncev čisto »novo orijentacijo« v smeri nemškega ane-ksijonističnega programa. Ne gre namreč toliko za to. da je prof. Troeltsch še vedno za načela o-brambne in samoohranitvene voine. Z »odškodninami« in »zavarovanji«, ki jih priporoča, je sporazumen mir težko združljiv. Sicer jc popolnoma res. ako se pravi, da »ponudba« nasprotnikom ne obstoja več. ker Jo ie sovražnik odklonil, aH le vsaj ni sprejel. Todo na drugi strani naj ti nemški aneksijonisti pomislijo, da se je nemški rejhstag odrekel svoječasno anel.sijam v edino pravilnem spoznanju, dn bi uresničenje aneksijonističnih načrtov silno težko obremenilo nemško bodočnost. Izzvalo vedno nova oboroževanja in onemogočilo vsako mirno in zdravo politiko.
Japonci \ Vladivostoku. Sovjet in občinski sva v Vladi vostoku sta energično protestirala proti izkrcanju Japoncev in naznanila, da se bo storilo vse, da bodo povzročitelji nemirov v Vladivosto ku aretirani in kaznovani. Sovjet je izrazil dalje svoje obžalovanje, da se je prijateljska Japonska poslužila takih sredstev, za katere pravzaprav ni Imela nobenega pravega pomena. Maksimalisti niso Japonski neprijazni, še manje pa sovražni. Japonski konzul je odgovoril nato, da ima ta odrsd-ba edinole namen samoobrambe in da ne pomeni nobenega posezanja v notranjo rusko upravo. — 13oljševiške oblasti so izdale na delavce, med katerimi vlada veliko razburjenje, oklic, v katerem lih opozarjajo na nevarnosti sovražnega zadržanja proti Jiponcem. Dne 6. t. m. popoldne so bile Izkrcane tudi angl^ke mornariške čete. številno prebivalstvo je molče opazovaio dogodek. Mesto Je sedaj mirno in ni pričakovati nobenih Izgredov.
1016—1070 (ob. št. 30) 13. 4 ul. Rivo 10, (cena 1
K 66 vin. za 10 kg). — Skedenj: št. 151—328 (ob. št. 12) 13- 4- Skedenj 508, (cena 1 K 66 vin. za 10 kg). __ Sv. M. M. spodnja: št. 136—323 (ob. št. 10) 13. 4. ul. Concordia 5, št. 1—50 (ob. št. 11) 13. 4. ul. Concordia 5, .(cena 1 K 66 vin. za 10 kg). — Sv. M. M. zgornja: št. 1—135 (ob. št. 11) 13. 4. ul. S. Marco 29, (cena 1 K 66 vin. za 10 kg). Koks. 10 kg na modre Izkaznice, št. 1071—1145 (ob. št. 30) in št. 1—25 (ob. št. 31) 13. 4. ul. Rivo 10, (cena 20 vin. za kg).
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
Jutri, 14. t. m,
Ob 77» zvečer
sMBKE.
Burka v štirih dejanjih. — Spisala Fr. in P. pl. Schonrhan, poslovenil E. Oangl. — Režiser M. S.
OSEBE:
Martin Golvič, profesor....... . K- Vončina
Friderika, njegova soproga . . gdč. V. Železnikova
Pavla, njiju hči.......gtič. L Gradisarj va
Dr. Novak............g M. Gorjmp
Marijana, nj. soproga.....gdč. L KaveiČeva
Matej Brumen.........g . I>. Bukovnik
Mile Brnmoi. :men Zvezdan. nj. mo "g. E. Kralj B rivoj bpiačič,. gled ravuacelj . , .g. A. Požar Urša. hian:i-pri Golvičovih . . .gdč. M šmitova Avgusta, h Sna pri Novakovih . » . . . *** Ma avec, šolski slu a......g J. Bukovnik
Kraj: malo mesto na Slovenskem. I., III. in IV. dej. se vrši v stanovanju prof. GolviČa, II. pa pri doktorju Novaku.
CENE: Lože po 15 K, sedeff v pritličju od i—V. vrste po 3 K, od VI—X po 3'60 K, XI.—xV. po 1'50 K. Sedeži na galeruiji 2 K. Stojišča v pritličju 1 K Stojišča na galeriji in vstopnino v lože 60 vin.
ProcSala kuriva.
Oglje. 10 kg na rdeče izkaznice.
Novo mesto: št. 1001—1250 (ob. št. 9) 13. 4. ul. Squero nuovo 15. — Stara mitnica: Žt. 2654—3153 (ob. št. 10) 13. 4. ul. Media 24, št 3154—3353 (ob-St. 10) 13. 4. ul. Con« 2, št. 3354—3473 (ob. št. 10) 13. 4. ul. Setteiontaue 250, (cena 84 vin. za kg). — Sv. Jakob: št. 341—840 (ob. St. 9) 13. 4. ul. Ma-donntna 39, (cena 84 vin. za kg). — Nova mitnica: St 1295—1894 (ob. 5t. 10) 13. 4. nI. S. Zaccaria, (cena 84 vin. za kg). — Staro mesto: št 931— 1230 (ob. št. 11) 13. 4. nI. Volto 2, (cena 84 vin. za kg). _ Vrdela: št. 656—955 (ob. St 9) 13. 4. ul. Carpison 10, (cena 84 vin. za kg).	x
Premog (fosslle). 20 kg oa modre Izkaznice.
Sv. Vid: St. 51—140 (ob. št. 27) 13. 4. ul. S. Oiusto 16, (cena 1 K 66 vin. za 10 k«). — Staro ■esto: št. 270—340 (ob. št. 30) 13. 4. ul. Capitelli 14, (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). — Stara mitnica: žt. 1—250 (ob. št. 31) 13. 4. ul. Settefontane 250, <ccna 1 K 46 vin. za 10 kg). — Sv. Jakob: št
Iz Dekani. Dosegli smo, da je namestništvo po zaslugi velecenjenega državnega poslanca dra. R y b a f a navidezno uvažilo povsem upravičene želje in prošnje. Namerava se ustanoviti gospodarski svet! Kakor doznajemo od povsem zanesljive sirani, so med predlaganci samo take osebe, ki so dosedaj z vso vnemo in energijo podpirale absolutistično občinsko delovanje g. upravitelja, "lo smo dosegli s svojimi pritožbami! Protestiramo kar najodločneje proti imenovanju teh gospodov. Kmeta se ne posluSa; kmet ukazuj in delaj, kar Ti narekuje, če upostavijo na županski stol tudi kakega Kitajca. Tebe ne vprašajo, ampak iz sredine birokratov ti zasade trn! C. kr. namestniku o pa lepo prosimo: Poslušajte In upoštevajte ljudski glas in Jok! Dajte nam objektivno in v drugi \rsti strokovno izobraženo osebo, ki pozna naše razjicreJ
Kolek o vli d na rvčunlh in blagovnih listih. Vsled poviška koleko* in na računih in blagovnih list:h v srnslu cesarske odicdbe z dne Ž8. avgusta 1916, drž. zak. št *'S1 je bila c. kr. deželna iinančna blagajna v Trstu, kot kolekovni urad, pooblaščena, da nntiskujc tudi koJekovna znamenja po 20 vin., 30 vin. 50 vin ter 1 krono 20 vin. Ker je kolekovni urad sedaj rrcskrbljen z novimi sigr.e-tami. zanorc uradno natisniti kolekovna znamenja na Kcri navedenih listinah. Ta način plačevanja kolekovni h pristojbin ima prednost, da ni treba poselui razveljavljati natiskanih kolekovn'h' znamenj, ne s tem, da »e na njih kaj napiše, ne s tem, da se r.a njih kai natisne; stranke se s tem iiounejo nevarnostim, ki jim sicer preti, ako ne razveljavijo ko'eka
Načelnik Jugoslovanskega kluba. dr. Korošec, je glasom zTagcsposte« brzojavno naprosil notranjega miuistra, naj dovoli ustanovitev oborožene slovanske narodne straže, ker nima slovansko prebivalstvo nobenega zaupanja v varnostne o-blastl.
Križan*;! V nedeljo 14. t. m. ob 4^4 pop. se bo vršil v šolskih prostorih sestanek v svrho izvolitve »Krekovega odbora«. Mladeniči, mladenke, možje m žene pridite polnoštevilno! Zdramimo se, da na vreden način proslavimo spomin jugoslovanskega apostola Kreka in da se vneto pridružimo klicu po Jugoslaviji.
Popravljamo. V včerajšnjo politično Test »O govoru grofa Czernina« se je vrinila tiskovna pogreška. Stavek v sredini spisa, ki govori o kršenju konstiiucijonelnega principa, naj se glasi: »Ni ga bolj flagrantnega kršenja konstiiucijonelnega principa, nego je prenašanje centralistične ustave (tu ste se po pomoti vrinili besedi »in narodne«) na tla centralistične države*. — Tudi v polemično notico proti dra. Tuml ste se vrinili dve tiskovni pomoti. Stavek: »S tem, da smo povedali, kaki smo bili do nedavno, smo hoteli čim plastične je predočiti izpremembo najbolje z inavguracijc sedanje zastrupljene razmere itd.«, naj se čita »od-danje zastrupljene razmere itd.a«, naj se čita »odpravila«. V šesti vrsti od zdolaj naj se čita mesto »in le vedno naglaševano ljubeznijo do slovenske stvari: in ne vedno lo nagtaševano!
Slovensko gledališče v Trst«. Jntri, nedeljo, dne 14. t. m. uprizori »Dram. društvo« pod vodstvom bivšega režiserja ljubljanskega de2. gledališča, g. M. S., izborno komedijo »Ugrabljene Sa-btnke«, ki je na repertoarju vseh gledališč. Celo dvorna gledališča imajo to naravnost klasično ko-mediio na stalnem repertoarju. Oospod M. S. Je priiagodii igro čisto našim razmeram, in tako se )e prelevil slavni Emanuel Strise, okoli katerega se vrti vse dejanje, v našega Borivoja Spinčiča, vinski trgovec Emil Oross z Dunaja }e prekršen v Mateja Brumrna Iz Zagreba Itd. itd. Ulogo gled. ravnatelja, ki so jo igrali dosedaj še vsi veliki igralci svetovne slave, je v zanesljivih rokah g. Požarja. Vse druge ušoge so prevzeli naši najboljši Igralci in igralke. Obljublja se nam torej zabaven, vesel večer. Več pove gled. list ki ga objavljamo na drugem mestu.
Dobrodelni večert Dne 1. in 7. aprila sta se vršila v telovadnici »Eintracht«, nI. Coroneo, dva sabavna večera, ki so ju priredili podčastniki c. in kr. etapnega skladišča v Trstu. Oba večera sta se končala v jako ljubkem razpoloženju, k čemer je pripomogel predvsem bogati, izbrani spored. Posebno pohvalo je žel nad. narednik Anton Scbichs kot predsednik zabavnega odbora. Dvorana je bila obakrat razprodana. Prvi večer se je vršil na korist avstrijskega Rdečega krila. Cisti dobiček v znesku 1300 K ie bil razdeljen sledeče: 1000 K za gori imenovano institucijo, 300 K za vtio\ ski in sirotiiiskl sklad c. kr. črnovoj.okr. por.
št. 5 v Trstu. Drugi večer je bil prirejen na korist skladu cesarja in kralja Karla in je donesel 1817 K čistega dobička. Svota je bila takoj odposlana imenovanemu skladu.
Slovensko gledališče. Priporočamo slovenskemu občinstvu, naj si pravočasno preskrbi vstopnice za nedeljsko predstavo, ker si le na ta način zagotovi vstop k predstavi in se izogne r.avalu. Vstopnice so v predprodaji pri vratarici Narodnega doma.
Vojaški dom v Trstu. Prejeli smo: Te dni ste omenjali te naprave in me stem spomnili, da ra tem. -k;;kor na drugih sličnih vojaških domovih, ni več slovenskega napisa. Je enostavno izginil! Kedaj, zakaj in kako — mi nI znano Morda Vara sporoči kedo drugi kaj o tem — Slovenski invalid
Koncert v Pazinu. Maturantinje hrvatskega žen-skera učitelji';*a v Pazinu prirede danes v dvorani »Nar. doma« koncert s predstavo. Na sporedu s . g^sb.ne in vokalne iočke in Igra štiri de-jar.ka Cisti priiiod Je namenjen podpornemu zakladu učiteljišča ta v korist vdov in sirot padlih istrskih ji uakov.
Predavanje. V sred-> dne 17. t. m. ob 8 uri zvečer s? lo vršilo v društvu Schiller predavanje na k< st naklada cesarja in kralja Karla (vojna oskrb) Emy Kostlin od Volksteatra ,v Monakovem In ni- soi rog. Kari Kostlin, ki je v mirnem času tudi pripada) istemu gledališču,-bosta predavala resne in vesele pesnitve Lilienerona, Otona, Ern-sta. Maiksa Mdllcrja, barona Schlichta, Karla Ettiingerja (poznanega »Karlcheva« v monakov-ski sJugend« itd.
»Orkester tržaške Omladine«. Danes ob 5 pop. redna orkestralna vaja v ul. Torrente 12^ II. nad., levo. Sprejmejo se novi priglašenci. Kapelnik.
Podružnica Herpelie Z. J. 2. sklicuje za nedeljo, 14. t m., izredni občni zbor, ki se bo vršil v prostorih gostilne pri postaji. Pričetek ob 1 in pol popoldne. Dnevni red: 1. Jugoslovansko železničar-stvo in organizacija. 2. Predlogi in volitev delegatov za izredni občni zbor »Zveze« v Ljubljani. 3. Slučajnosti. O prvi točki poroča delegat iz Trsta, tov. Vek. Mrak - — Tovariši, poskrbite, da bo udeležba na našem izrednem občnem zboru čim Sastnejša.
Jugoslovanskemu klubu so došle sledeče izjave za svobodno Jugoslavijo: Duhovščina, nčiteljstvo, žene in dekleta občine Sladka eora pri Šmarju se z vsem srcem pridružujejo majniški deklaraciji. (442 podpisov); Opčinari porezne općine Grdoselo i Butoniga kod Pazina zijavljuju, da stoje na stanovištu svibanjske izjave Jug. kluba, koja traži ujedinjenje Hrvata, Slovenaca i Srba n jedno državno Tielo. (193. potpisa); Gradjanstvo Splita Solina Stebreč Duča (Poljice) stoječi aa stanovUtu narodnog jedinstva I samooredjenja naroda, potpuno odobrava dosadanji rad i postupak jug. za-stnpuika za ujedinjenje in slobodu Slovenaca, Hrvata i Srba, te želi da n tom pravca ustraju usporedno, sa radom ipostupkom z&stnpnlka bratskog čestgog naroda. (7259 potp); Svećenstvo korčulanskog kotara pozdravlja jng. deklaraciju. (42 potp.); Občinski odbor za Rikarjovaa v Podjuni se navdušeno izjavlja za majnilko deklaracijo; Občina Svetina pri Cellu se v polnem obsegu pridružuje jug. deklaraciji; Občinskih odbor v Škofi-cah ob Jezeru brezpogojno odobrava majniško deklaracijo; Pučanstvo Dubrave kod Om!ša izjavljuje se jednodušno za ujedinjenje Jugoslavena. (119 potpisa); Občinarji v Loki se navdušeno pridružujejo m. d. (240 pod.); Občinarji v Cer^lkelu pozdravljajo m. d. (135 potp.); Vaški predstojniki, duhovščina in učiteljst^o In občinarj! občine Dekani se pridružujejo majniški izjavi Jug. kluba. (633 podpisov); 2cne in dekleta cbčlne Norički vrh in Orehovčki pri Radgoni na Štajerskem zahtevajo ujedinjenje Slovencev, Hrvatov tn Srbov v samostojno državo. (153 podpisov); Možje, žene. fantje in dekleta cele občine Marezige v Istri aahtevajo svobodno jugoslovansko drSavo. (950 podpisov); 2upljani vavtoške župnije zahtevajo popolno združitev Slovencev, Hrvatov In Srbov v svobodno državo. (610 podpisov); žene in dekleta Iz Oabrovice obS. Dolina Primorsko, se z veseljem pridružujejo Jugoslovanski deklaraciji. (170 podpisov.)	_
Zamenjam
moško obleko srednje velikosti, površnik ter par čevljev za živila. Ulica Parini št. 5, V. n. Ruzzier.	2032
e<*icif Anton Jerkič nos nje v svojem ateljeju rUlUšlUl v Trstu. VU delle Posta St 10.
40
UOSSK
za -park* te v škRtJjah se prodaja ▼ mi-rod inici Cillia ul."Poste 6. ' 2u:i3
za barvanje blaga, j=e dobivajo
rodilnici Cillia ul Po«te 6.
mi-
2032
B.sjfftniffk n j boljše vrst* se dobivajo ▼ miro-DilLZlIjd dilaici Cillia uL Poste 6.	2031
SiauDilča o Grijanu nn prodal.
Leže ob cesti vodovoda, v bi žini železniške postaje Grijan, imajo krasen razgled Naslov pove Inser. oad. Edinosti.	2000
elja ali nfiitel.jico za razgovor v al o ven-kera jeziku. P s ene ponudbe pod ,Razgovor " na Ins. od<l Edinosti,	B 10
ob avr Žinski cest, ▼ bližini Mir.tmar- ro-stnje, se takoj proda Nas ov se izve v lra < i Edinosti.	2U01
Dcorec o Grijanu,
podruinl gostilni na Li^' cm DUaUilJVS t gn š-. 7 dobijo veđoo t^ U jedila po zmernih cenah Voditelj Fr. Novak. (!•>»:
Ugodna priilKa!	ti
stnvba«, normalna dohodnina K 17. Wf cena << 250.' '00. drngo z K 13.0 0 dohodni e, cena 14U.OOU ter razne hiše, hišice in dvr rce od 16 0 i K naprej. — Pojasnila ▼ kavarni Cor-o od P— 2. Kolar	/	B

| S rti cd bolečin javljajo podpisani vsem sorodnikom, pnjatel em in znancem, da je i jih nepozabni in nenadomestljiv; soprog, oče, fiin Q brat in zet, gospod
Dr. Iso PMb
tedaj c« In kr. nadz^ravnlk v r., mastni idrav^lk v Bazovici
danes, ob pol treh popoldne nenadoma preminul.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 14. t. m., ob 10 predp izpred
i
gar-
191S
nizijske bolnice št. 9 v ulici Fabio Severo.	TRST, 12. 4.
Pavla Raja, soproga.	DuSan, Sonja, Ztfo^ka, otroci
Marija Reja roj. TeroS, mati. — Leope d, Rudolf Raja, »rat.. — rvHja keia,	— Tera-lja Pr^prolnik, tj^da in ostali sorodniki.
W	________p
Ili 1
llHAlill
Trst - Oifl Stadion 10 - Trst
Gupri od 8*2 zvecernuprs]
Milina K Z

Dsmska krojačr.ic i
A. RIEGER, Trat ulica Coram rc i. Iadelnji vsakovrstne obleke po tn^ležkoin lit frmaeosl:en kroju, plesne obleke, obleke 2a poroke blu.t Ea "gledališče itd <3ene untrn«".

-V.-^A^grTS-?: .
f
- DAROVI.
—	V počastitev spomina padle** «tna Josipa daruje Marila Krafaer mesto venca na daljni grob 10 K za Krekov spomenik. Denar hrani uprava.
—	Za otroški vrtec na Oreti daruje Crnovojnik Josin Sajovic 1 K. Denar hrani oprava.
—	Za šentvidsko 5oIo: Veselo omizje (šranga) na prireditvi društva »Kolo« nabrala na mitnici 14 K. V protest, ker se Je izvanredno samo dr. N. proti vil plačati mftnino St. Vidu, Je nabralo oml-*ie še 10 K. — Oosp. Ljubit nabral med prijatelji 16 K. Ker Je rosp. T. Jako kritiziral to nabiranje, |e daroval f. M. le 3 K. — Ves deaar hrani blagajnik ientvldske podružnice CMD.
Za pavUoa v Nar. domu pri sv. Ivanu ob priliki Krekove slavnosti so darovali: Oospa Zofija Ko-3 torte, fospa Sort 01*a 1 torto 50 piškotov, fospa Oradlšar Ivanka 1 torto 80 slaičic, tri jospe neimenovane vsaka 1 torto, foapa Suban Jnsta raznovrstne stvari, gospa Dekieva Ivanka 2 stekl Itaueria, gospa ZidarfČ Karmela I kr sladkorja, C ospica Bratoš Loiska § stekl. Hquerla 8 MVitke čaja. gospica Marica Jaklič raznovnt stvari, gospa Jurca 1 Ikatl. piškotov, gospod Orižon Naz. 10 tkat sardin velikth, g. Oomzi M- « stekl maršale. gg. Pirjevec & Žerjal 4 stekl vermuta, gosp. Ferfolija AL 3 kg sladkorja, g. AuflC 1 »teki. ko-njaka. s. OnllC Maks 3 stekl. Uq«i«r|a. |. Smid rt raznov. stvari, g. Plesničar Vek. I torto In piškote, ge. PetrlC R., Legovlč M., SahiU po 20 kron, gg. Žejen Aat, Šinkovec po S K, g- Oennek Anton 150 svalčte. Odbor tsreka vtem dgrovmlcem naj srčnejšo zahvalo.
Češko Budlevlčka Restavractta (Bosl-kova uzorna češka gostilna r Trstu) se nahaja v ui. a Oaiatt! (travan glavno pošte.) Slovenska ttf*tre£ba ki slovenski
Jedilni Hstt.	_
HALI OGLASI.
Prodom	•
no m, dvorano s aavMasai ia areala, asla lakirano kuhinjo, obeAaU tor pestema a 1 srnama. — Oso«
tmerne Brod. «limt FMte rsealrfs ML	S03S
VlflfM leto •Ura, sdrav«, afetopi M 4ofcro«fiiii mVC draži ni btmm oMsairsla Natančneje
•a izve pri okr^
v Bojana 3018
Teleta
in prešiie knpnje In dobre pla£a Hotel Baikan. »mu Om*na»i Tok. 1*1*
ZOBOZDRAVNIK
v
Dr. J. Cermak
v Trstu, Ulica Poste vecchte 12 vogal ulice detle Poste.
Izdiranje zobcv brez bo* ločin. — Plombiranje.
— UMETNI ZOBJE
SfFOj za JI m}2 \n pra^l ne?n-
SiU B2yKl
Bogata zaloga vseh potrebščin. f,lthanična delavnica za vsako popravi farje.
— Tvrdka usIanoiUcna lata 187». —
S
KAPEIEK u ulici Curio il 11
kupuje vrv od 3-9 K tanko vrv po 50 K ter vreče za cement po K 2

Mte sains doma« te ie!
Trst. usica	šv. 19.
Kinematograf „CENVRALS" Trst, ulica	it. 4
V ponedeljek
Samo danes in jutri
„Punici! do mmif
S«Q7.acijon^lna dram« v treh dejanjih Novost za Trst.	Norost ra IVat.
„Trije mušketirji" 1
iz k asnega romanu Aleksandra H, rnas. Novost ca Trst	Velik uspeh |
J ^DU
Trst Wn Cassa fll Risparmo Steu. 5 (Lastno
Kapital in rezerva K 23,5C0.000w—
FlUjaike: Dunaj Tegethotstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor LJubljana, Metkov:č
Opatija, Split, ŠIbenih, Zadar.
Vlog« aa knjižice 3 \ °jo	na ^njll^ce
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn; davek plačije banka od svojega. Obresrovanje vlog na tekočem in žiro-r« unu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice n vsa tu-In inozemska tržišča. — Kupuje In prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, de ize, promese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in olago ležeče v javnih skladiščih. -- Safe Deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kutini izgubi, revizija žrebanja »rečk itd. brezplačno Stavbni kredit, rem! ours
krediti _Borzna naročila.--lnkaso.---Menjalnica.--Eskompt menic
Telefoni: 1463^ 1793 tn 2666.	Brzojavi: JADRANSKA
■ Uradne ure: od • do 1 popoldne =====
Senznclionnlna norost
LURION
KREM VOSEK ZA CEVUE
V 5 MINUTAH
si lnliho vsak Iz cne$a komoda Lurio krem-uoska za (euUe skJtia četrt k$ najboljše kreme za čeolle. Cma K Z.-Domua se pousod.

---
HONTANWACHS WERKE A. d.
Dunaj, IX. Nussdorferstrasse 20
o ©
© & & &