Izjava finančnega ministra g. dr. Suteja Po ekspozeju o novih proračunskih dvanajstinah za I. 1940./1941. je dal finančni minister za tisk naslednjo izjavo: V novem proračunu sem zahteval od vlade, da mi dovoli znižanje materialnih izdatkov za 20 odstotkov. V proračunu 1939./1940. so bili materialni izdatki znižani za 10 odstotkov, v dvanajstinah za prve štiri mesce tekočega proračunskega leta za 15 odstotkov, v dvanajstinah za naslednjih osem mescev pa imam pravico, da zadržim pri materialnih izdatkih 20 odstotkov. Jaz sem moral poskrbeti, da najdemo na kakršen koli način potrebna sredstva, da se končno uredijo prejemki državnih uslužbencev. Na drug način se to ni moglo doseči. Vse, kar smo dobili, smo morali tudi izdati. Od 1. aprila dalje smo morali izdati za izredne izdatke (za podpore rodbinam vpoklicanih) 200 milijonov, sedaj zopet nadaljnjih 100 milijonov za nepričakovane izdatke. S prihranki, ki bodo doseženi pri materialnih izdatkih, bo ustvarjena rezerva, s katero bomo mogli izboljšati prejemke državnih uslužbencev. Najtežji mesci so minili in sedaj prihajajo boljši časi. Scdaj lahko objavite, da bo jutri ali pojutrišnjem izšla uredba, ki je že podpisana, o izredni dokladi državnim uslužbencem in upokojencem. Po uredbi bodo znašali efektivni izdatki 700 milijonov, za katere bomo našli pokritje s prihranki. Izredne doklade niso velike. Od njih so izključeni vsi državni usluž- benci od četrte skupine navzgor, dobivali pa jih bodo vsi državni uslužbenci do vključno pete skupine Izredne doklade so namenjene delavcem, nižjim in srednjim kategorijam1 državnih uslužbencev Za vsakega otroka bodo dobivali po 50 din mesečno izredne doklade, kar znaša skupno 285 milijonov po približni kalkulaciji. Izredne doklade za posamezne usluižbence bodo znašale 100 do 200 din; srednji in najnižji, ki jih je največje število, dobe več, višje kategorije pa manj. Znano mi je, da je mnogo državnih uslužbencev, ki so dobivali na roko komaj 600 do 800 din, a so oženjeni in imajo lepo število otrok. Znan mi je primer v Sarajevu, kjer je družinski oče 9 otrok, katerih enemu sem jaž celo boter in od katerih je najstarejši star komaj 16 let, dobival na mesec kot mojster v železniški delavnici komaj 740 din. S tem ni mogel živeti. Sedaj bo dobil 9 krat 50 din za otroke in še sam 200 din izredne doklade, tako dolgo, dokler bodo trajale sedanje izboljšan Tcga nisem smel prej povedati, ker sem zahteval od vlade, da izda najstrožje ukrepe glede stabilizacije cen, da bi to malenkostno zvišanje prejemkov drž. uslužbcncev vsaj nekoliko zaleglo. Jaz sem prvotno izključil tudi peto skupino, toda vlada je sklenila, naj se pri tem povišanju upošteva tudi pcta skupina. Tako znaša sedaj povišanje letno 691 milijonov din. To pomeni, da moram vsak mesec dobiti novih 60 milijonov za izplačilo osebnih prejemkov državnih uslužbencev. Ker je vlada vključila v to povišanje tudi peto skupino, znaša sedaj skupno povišanje 690 do 700 milijonov din. Uredba je gotova in bo pojutrišnjem, ko se vrnem v Beograd, objavljena, izplačevanje te izredne doklade pa se bo pričelo 1. septembra. Naglasiti moram, da to povišanje ne gre v okvir prejemkov, ki se štejejo za pokojnino, prav tako pa je ta izredna doklada prosta vseh taks in odbitkov za razne fonde in davke. Ta doklada ne tvori sestavnega dela rednih prejemkov, marveč posebno izredno doklado, od katere se niti ena para ne sme odbiti. Ta izredna doklada se bo izplačevala vse takodolgo, dokler bodo trajale sedanje izredne razmere. V tej zvezi moram naglasiti, da spada naša država v vrsto uradrdških držav. Če pa pogledamo z druge strani, pa vodimo, da smo kmečka država. Zato se moramo vprašati, kaj ima naš lačen kmečki narod od tega aparata. Vlada se že bavi s tem, da uredi to vprašanje. Ob priliki nedavnih izjav v listih sem naglasil, da nisem prišel na to mesto zato, da bi vršil funkcijo najvišjcga uradnika, marveč zato, da ustvarim druge predpogoje in druge osnove za pospeševanje splošne narodne proizvodnje. Brez tega ne more biti zdrave politike. Kaj bomo storili, to boste kmalu slišali. Pripravljalna dela so že v teku, a vse to zahteva tudi velika denarna sredstva. Ta sredstva ne morejo biti v proračunu, marveč jih moramo iskati izven proračuna, upam pa, da jih bomo našli. »Ali s posojilom?« je vprašal neki novinar. O tem se ne govori. Mi smo marsikaj pustili tako, da ni povoda za krik in vik. Mi ne uničujemo gospodarstva, nego ga pcdpiramo. Je pa mnogo razlogov, ki zahtevajo, da postavimo splošno proizvodnjo na popolnoma drugo osnovo, a za to so potrebna sredstva. Pri dclu za dvig splošne proizvodnje ni dolžna delati samo vlada, marveč mora sodelovati ves narod, oni, ki imajo več, bolj, oni, ki imajo malo, pa temu primerno. Še nekaj bi želel povedati Mi smo država, ki ima dovolj delovne sile, ki išče zaposlitve ali je ne more najti. Smo tudi država, ki ima dovolj surovin, a vendar dosedaj nismo storili vsega, kar bi bili mogli, da se ta delovna sila zaposli. To pa samo zaradi tega, ker nismo imeli kredita. Po mojem globokem prepričanju operiranje s predpostavko »Nema kredita« pomeni siromaštvo duha za one, ki so na vladi in upravljajo državo. Če je oblast v stanju, da upravičeno zajame vse socialno - ekonomske odnošaje svojih državljanov, potem ne sme nikdar odgovarjati, da nima kredita za tisto, kar je nujno za bitne interese in razvoj naroda, za pospeševanje splošnega gospodarstva in po njem za okrepitev države in njenega obstoja. Prizadeval sem si, da storim vse, kar je mogoče za stabilizacijo cen. Vlada je izdala potrebno uredbo, toda jaz sam ne morem vsega urediti. Vprav državni uradniki bi bili pozvani in dolžni, da budno kontrolirajo cene, kajti sicer je iluzorno vsako zvišanje plač, če se cene še nadalje povišujejo.