BLUILO SOOlALiSTlClE ZVEZE BELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 16. SEPTEMBRA 1966 - LETO XX. ŠT. 36 - CENA 50 ^JJ Gledališka 2 — Telefoni: uredništvo 23-69; oglasi in naročniki 21-27 (21-28) ZASKLADNOST BESED IN DEJANJ IIDALJEVANJE RAZPRAVE PO IV. PLENUMU Eno je res. IV. plenum ni bil samo polom tiste politike, ki je vlekla nazaj in se ni mogla (ni hotela) prilagoditi odloč- nim premikom v razvoju naše družbe, in ki, navsezadnje, pravzaprav tudi ni mogla več odkrito in javno nastopati. Ne! V plenumu je velik del komunistov videl tudi še ne- kaj več. Nekaj tistega, kar mu je bilo, preprosto povedano, všeč. Nekaj se mu je namreč zdelo še posebna lepo! Pred- vsem dejstvo, kako je CK v en glas spregovoril odkrito, glas- no, javno, pošteno — pa če- prav je šlo za one. »na vrhu«. Jn marsikdo izmed članov ZK, Cb^^ia.i;ečin9„;iaših delov-^ lin ljudi, je sprejela to dej- itvo kot nov impulz. Kot res- lico, ki je še, ki še obstaja, in kot negacijo sklepa, da je ni več, da se je izgubila z MOB, da se je skrila za demo- kritični centralizem ipd. V Jadnjih letih so mnogi borci, nekateri bolj, drugi manj zna- ni družbeni delavci, večkrat potarnali — onega tovarištva, one iskrenosti iz partizanšči- ne, ne, tega ni več. Te besede niso bile samo sentimentalni spomini. To je bilo občutje, razpoloženje ve- likega dela ne samo članov ZK, temveč tudi naših samo- upravi j alcev, proizvajalcev v ekonomskih enotah, občanov na terenu. Stavki kot — saj se ne splača govoriti; dobili me bodo na piko; zapravil si bom perspektivo; mi bomo govori- li, oni pa bodo odločali, so bi- li zelo vsakdanji, obenem pa ninogokrat upravičeni — žal so pokazali dvoje: — določeno Pasivizacijo, odmik ali celo pe- simizem sicer prepričanih ko- munistov, a ne samo njih; — ninogokrat pa preračunljiv Umik nekaterih ljudi z dvojno fnoralo, kateri pa so v ZK. Na tej osnovi bi sedaj lah- ko začeli z razpravo o nasled- njem — koliko je v osnovnih organizacijah ZK, v raznih sa- nioupravnih organih, pa tudi ?'cer, iskrenega, nedvoumnega 'n poštenega razpravljanja o ^seh problemih; koliko je to- ""^j iskrenih hotenj, razprav in P'edlogov; kakšni so, kateri tisti ljudje z dvojno politič- •^.0 moralo — poenostavljeno, ^'^ti, ki so v besedah za refor- ^9> za plenum, za ZK, za soci- ^'izem, na delovnem mestu, v ^•^^k.si, pa za svoje strokovne ^•^It^gije, za svoje misli in za ^■^^io perspektivo. .Kako potem ta stanja, tam, ^er so živa, spremeniti in to 7" spremeniti v pozitivnem ^mislu? Kako torej od besed .dejanjem? Kako uresničiti za kar je dal IV. plenum ^P^dbudo, spodbudo »za polet /Obodnega, lojalnega, demo- j ratičnega duha«. Le kako od- ^^neje in doslednjeje, na os- fad^ sedanjih bolečih ali pa ^. "^^ostnih izkušenj uresničeva- tud-^ znana načela, ali pa jih žah ^^^i'^no spreminjati, če to be/|^^Jo kvalitete naše druž- Uda -^^^ smo in še vedno po- *^jamo — gre za preporod ZK. S tem preporodom gre pa tudi za mnogo več — ne gre sicer za novo politiko delova- nja, gre pa za dokončno uve- ljavitev stare in za poraz ti- stih silnic v tej stari politiki, katere ne ustrezajo več. Boj za že dogovorjeno je tudi boj za novo. Saj to je nujno. Sta- tičnih resnic bo vse manj. Torej — kaj? Morda bo na- slednji odgovor vendarle pre- več preprost, a vendar, v njem bo prav toliko resnice, kolikor jo priznavamo in slutimo. V osnovnih organizacijah ZK, v organih samoupravljanja, na zborih občanov, v informativ- nih sredstvih, torej vsepovsod tam, kjer na|_ bi naš delovni Človek na'štopil v' Vlogi pro- izvajalca, upravljalca, še bolje — v vlogi aktiv- nega oblikovalca takšne ali drugačne družbene in svoje življenjske poti, lahko rečemo tudi — politike, moramo de- jansko, ne pa vedno deklara- tivno, razvijati odločno borbo za uveljavitev pravičnejšega in boljšega, za uveljavitev še bolj pKJgumnega in še bolj iskrenega. Razumljivo, zato pa bo treba komu odkriti masko. Toda takšna in podobna od- kritja, skrbno premišljene in- tervencije, skladnost besed in dejanj, skladnost teorije in prakse — vse to bo spreminja- lo sedanji (ali že pretekli?) pa- sivizem v akcijo, črnoglednost v težko pričakovano še lepšo prihodnost, mlahave nastope in strah pa v odkrit, iskren in pošten boj — pa čeprav sprva samo za dogovorjena načela. Včasih bo treba tudi predreti mit, da je tisto, kar je eko- nomsko dobro, tudi vedno družbeno in politično korist- no. Menda se tega v preteklo- sti nismo vedno zavedali. Za zaključek pa moram še enkrat opomniti — takšen raz- voj, takšna slika stanja se v našem življenju ne bo vsepov- sod oblikovala sama. Potrebno bo še mnogo več impulzov — od zgoraj, od spodaj, od stra- ni, skratka od vsepovsod, pa tudi še več — konkretnih ak- cij, ki bodo morda tu in tam hote bile plat zvona, želeč oz- naniti, da mislimo vsi po IV. plenumu — resno, odločno, odgovorno in da sedanje akci- je niso muhe enodnevnice kot morda kdaj v preteklosti. JOŽE VOLFAND v SOBOTO, 17. SEPTEMBRA OB 16.30 BODO V MOZIRJU NA POKOPALIŠČU ODKRILI NA- GROBNI SPOMENIK NAČELNI- KU ŠTABA POHORSKE BRIGA- DE VINKU JANKU-HARKOVU, KI JE UMRL LANI FEBRUARJA. OB TEJ PRILOŽNOSTI SE BO- DO ZBRALI V MOZIRJU POHOR- SKI BORCI IN DRUGI SOBO JEVNIKI VINKA-HARKOVA, NA SVEČANOSTI BO PEL ZDRUŽEN PEVSKI ZBOR S ŠMIHELA IN IZ MOZIRJA, NAGROBNIK PA BO ODKRIL EDEN IZMED PR- Vlrif POHORSKIH BORCEV FRANTA KOMELJ. SVEČANOSTI SE BODO UDELEŽILI TUDI MA- RIBORSKI TABORNIKI, KI VSA- KO LETO TABORIJO V GOR- NJEM GRADU. MOZIRSKA OB- ČINA PA JIM JE NAMENILA TO ZEMLJIŠČE V TRAJNO LAST. NAGROBNIK SO IZDELALI IZ POHORSKEGA GRANITA PO NA- CRTU ING. ARCH. DUŠANA SAMCA. IZVOZ ZAOSTAJA PRISILNA UPRAVA V IFI Na zadnji seji skupščine ob- čine Celje so glavni del raz- prave posvetili poročilu o gi- banju gospodarstva v prvem polletju letošnjega leta. Gospodarska gibanja so pod močnim vplivom reforme. Le- tos sta proizvodnja in potroš- nja porasli v manjši meri kot v prejšnjih letih. Industrijska proizvodnja je ob koncu prve- ga polletja večja od lanske v istem obdobju, vendar zaosta ja njena rast glede na predvi devanja, medtem ko so neka- tere panoge celo zaostale za lanskimi uspehi. Podjetja se preusmerjajo predvsem na proizvodnjo izdelkov, ki jih za- hteva domače tržišče in ki bi jih bilo mogoče izvoziti. Izvoz pa je še vedno v zaostanku. Razveseljivo pa je predvsem to, da se je povečal izvoz na konvertibilna področja, saj ta zajemajo že 84 "o celotnega iz- voza. V zvezi s tem se pojavlja problem omejenih obratnih sredstev zaradi velike zadolže- nosti podjetij. Delovne organi- zacije imajo probleme glede reprodukcijskega materiala. Zaloge gotovih izdelkov moč- no naraščajo predvsem v ne- katerih podjetjih, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo plasirati svojih izdelkov. Pov- prečno število zaposlenih v pr- vem polletju letos je za 3,2" ^ nižje od lanskega povprečja. Povprečni mesečni osebni do- hodki v občini pa so se glede na lansko leto povečali za 23 o/o, tako da je sedaj povpre- čen osebni dohodek 77.900 sta-i rih dinarjev. Kljub aktualni' stanovanjski problematiki jej opaziti manjše vlaganje sred- stev v gradnjo stanovanj. Raz- prava odbornikov je opozorila predvsem na probleme terci- arnega gospodarstva v celjski občini, ko trgovina, obrt in gostinstvo še vedno nazaduje- jo in je bilo v njihov razvoj vloženo izredno malo sredstev, čeprav prav ti zadovoljujejo potrebe občanov Celja in oko- lice. Slaba založenost trgov- skih podjetij pa pomeni mo- čan odliv sredstev v druga močnejša trgovska ^esta. Z željo, da bi podjetje IFA zopet dobilo nekdanje mesto v celjski industriji in dosegalo dobre proizvodne rezultate, so odborniki soglasno sprejeli predlog, da v, IFI uvedejo zo- časno prisilno upravo, za upravnika pa so imenovali Ra- da Bremca. Ker so občani na Zgornji Hudinji zahtevali glede grad- nje samskega doma referen- dum, je komisija za družbeni nadzor pri skupščini občine preučila vprašanje in seznani- la odbornike s tem, da razpis referenduma ne more biti odo- bren, ker nima zakonske os- nove, sm j ŽEBLJICA Verjetno najdaljša kon- ferenca Zveze komunistov v Sloveniji oziroma Jugosla- viji je bila izredna konfe- renca v EMO, ki je trajala od štirih popoldne 13. tega meseca do četrt čez tri zju- traj naslednjega dne. To dokazuje, da problemi v EMO niso samo težki, am- pak so tudi dolgi. oh PREBIVALCI ŠMARSKE OBČINE SO LETOS PROSLAVILI SVOJ OBČINSKI ERAZNIK V KOZJEM, V TEM ZANIMIVEM IN PRIVLAČNEM KRAJU V ŠMARSKI OBČINI SO BILE OSREDNJE PRIREDITVE. NA VELIKEM ZBO- ROVANJU JE POLEG PREDSTAVNIKOV OBčINKSE SKUPŠČINE .GOVO- RIL ZVEZNI POSLANEC TEGA OBMOČJA SERGEJ KRAIGHER, NATO PA JE DIREKTOR KREDITNE BANKE PETER ŠPRAJC IZROČIL RAVNATELJU KLJUČE NOVE, SODOBNO OPREMLJENE ŠOLE, KI SO ju ODPRLI OB TEJ PRILOŽNOSTI. VEČ O PROSLAVI BERITE NA 5. STRANI. KADROVSKA POLITIKA ŠE VEDNO ŠEPA Minulo sredo je bila v Žalcu razširjena seja Zveze komu- nistov ki so se je udeležili še vsi direktorji delovnih organi- zacij, več sekretarjev in član CK ZKS Franc Simonič. Na seji so komunisti in udeleženci razpravljali o perečih kadrovs-kih problemih na področju občine. Vsa razprava je temeljila na skrbno pripravljenih materialih, ki jih je pri- pravilo vodstvo komiteja. Zbrani materiali so prvič doslej analizirali dejansko stanje, politiko štipendiranja ter progra- miranja. Med razpravo so udeleženci ugotovili določena odstopanja med dejansko strukturo kadrov in programiranjem. Tako so na primer med drugim ugotovili tudi, da veliko delovnih orga- nizacij v svojih samoupravnih aktih nima sistemizacije delov- nih mest, kar seveda povzroča anomalije v kadrovski poli- tiki. Doslej je v žalski občini le nekaj delovnih organizacij, ki vodi ustrezno kadrovsko politiko in politiko štipendiranja. Pri drugih pa ni redkost primer, ko v preteklem letu niso zaposlili svojih štipendistov, letos pa jih šolajo še več, čeprav za njih nimajo delovnih mest. O širši razpravi in sklepih s seje bomo obširneje poročali v prihodnji številki. GOSTJE IZBRATSKIH REPUBLIK Proti koncu meseca bo priš- la v naše kraje na obisk veli- ka skupina gostov iz Kragu- jevca. Kraljeva, Smedereva in Titovih Užic. Skupina, ki bo štela okoli 60 gostov, bo pri- šla v Maribor, kjer se bo raz- delila; polovica gostov bo od- potovala najprej proti Celju. Celjska skupina si bo po se- danjem načrtu ogledala Vele- nje, Nazarje in Logarsko doli- no (v primeru slabega vreme- na pa tovarno nogavic v Pol- zeli). Po vrnitvi iz Savinjske si bo ogledala v Ce^u Miro- san, Cinkarno in Toper ter morda še Aero. V Celju se ji bo zatem pri- družil še drugi del skupine iz Maribora. Skupaj si bodo go- stje ogledali v Celju Muzej re- volucije in Stari pisker ter položili vence pri grobnici na- rodnih herojev na šlandrovem trgu. Iz Celja bodo odšli v Posavje, kjer si bodo ogleda- li tovarno Lisco, Brežice in čateške toplice, samostan v Pleter jih in razstavo Forme vive v Kostanjevici. V Čatežu pa se bodo poslo- vili od gostiteljev. Ob slovesu jim bodo gostitelji izročili spominska darila, ki jih bodo pripravila podjetja z našega območja. Tako je pred nami znova velika manifestacija bratstva, ki se krepi iz leta v leto. :« VREME OD 16. DO 25. SEPTEMBRA Do 20. septembra nestalno s po- gostimi padavinami in ohladitva- mi, zlasti okrog 20. septembra. Padavine spet 24. ali 25. septem- bra. V ostalem lepo vreme. Jože Likovnik Zavihtel je trnek daleč v mati- co, laks se je vijugal kot glista, ko jo nevede pohodi.^. Mušica na koncu je leno plesala med me- hurčki. Zdaj! Nič . . . S svojo dolgo roko je znova za- vihtel palico, laks je žvižgal, ne- kajkrati je z njim »pogajžljal« pa zavihtel mušico znova v matico. Enainštirideset let že lovi. V eninštiridesetih letih je nebroj- krat zavihtel palico. S stoično mirnostjo zre za mušico, ki po- plesava v brzici, da bi se za hip na silo pogreznila v vodo. Hop! Nič . . . Rodil se je v Zidanem mostu. Rekli boste, da je zato tudi ra- zumljivo, da se je vpisal med že- lezničarje. Pa ni res. Namreč to, da bi se zagotovo vpisal med že- lezničarje. Toda on se je. Že nje- gov ded je začel pri železnici, kjer je tudi tragično preminil. Tu- di njegov oče je bil železničar, pa brat. In on. Kot mlad fante, z nekoliko preširokimi hlačnicami se je pridružil očetu. Nato je 39 let nosil uniformo, na katero je bil ponosoen in katero je varde- val, hranil. Ko so njegovi tovariši, bili so starejši od njega — 1919 leta za- čeli s stavko, se jim je pridružil. Z njimi je ostal tudi brez službe. Takrat je rekel: nak!, pa je od- rinil v uk. Za ključavničarja. Ko se je izučil, je znova oblekel pla- vo uniformo. Železnica je pomeni- la njemu življenje . . . Zdaj je že nekaj let upokojen. Dvoje je v življenju z vsem sr- cem opravljal: službo in lovil ri- be. Ko je končal s pregledom signalnovarnostnih naprav in sle- kel uniformo, je, če se je le da- lo — vzel palico in pribor pa za- vil ob Savinjo. Tokrat je stal skoraj do pasu v vodi in »gajžlal, gajžlal.« , »Ta je profesor,« je kot V opra- vičilo dejal in prilezel iz vode. da bi zamenjal mušico. »Nekaj z mušico ni v redu,« je zamom- Ijal v brke. Enainštirideset let že lovi, v tem času je ujel marsikakšnega »sulca«, ribe pa še ni nikoli oku- sil. Jok. Pa je tudi ne bo. Zanj ie največje zadovoljstvo, ko »nad- modri« kakšnega »profesorja«, kot je tale, ki se prešerno premetava, poskakuje, poigrava, toda za nje- govo mušico se ne zmeni. Pa mo- ra biti lep kos, kajti, ko skoči iznad vode — se njegovo elegent- no telo samo za trenutek, kot da bi -se norčeval — zasveti, da bi lahko v naslednjem hipu utonilo v peni. »Ta je več kot profesor, to je že doktor,« pravi in »gajžla«. Jože Likovnik je športni ribič. Zanj lov na belo ribo, krape in druge vrste rib, ki ne nudijo toli- ko športnega užitka — niso zani- mive, zato jih tudi ne lovi. Ne. Postrvi, lipane, sulce, oja, to je nekaj drugega. Ne, ne mislite, da se gromozansko huduje, če v poz- nem večeru pospravlja pribor in jo maha domov s prazno torbo. Jok. So ga pač »nadmodrile.« »Jože, mogoče pa je ta ena iz- med tistih tisoč rib, ki ste jih vi spustili v Savinjo, pa si je zapom- nila vonj!*, ga zbodem. Nič. Mrt- vo hladno vihti palico naprej, li- pan pa sc premetava okrog muši- ce, haha. Jože Likovnik je gospodar zve- ze ribiških družin v Celju, in kot tak, je na tisoče rib in ribic »pre- sajeval« iz potokov v jezera, iz je- zer v potoke in Savinjo. Zato je dobil fudi medaljo za ribiške za- sluge. Hop. Kolešček je zapel, lasteks pa stekel. Prijela je! Doktor je ujel doktorja. In zdaj se je zače- lo. Gor, doi, povprek — toda vse bližje k bregu. Se zadnji sunki. Nič, dobro se je obesil. Jožetu so se brki nekoliko zaokrožili, kot, da bi se hotel nasmehniti ... 48 centimetrov dolg komad. Ne, Jože ni bil jezen. On se raz- buri le takrat, ko sreča krivolov- ce. »Kaj pravite Jože k temu, da so pred dnevi našli na Ljubnem ribiča, ki je imel za škornjem skrite ulovljene ribe pod mero?« »Ta med ribiči nima kaj iska- ti! Ven z njim!« in je »gajžlal« naprej. Hop. Še enkrat je zapel koleš- ček. Dovolj,« je dejal Jože in za- čel pospravljati pribor. »Za danes je dovolj.« Zavil je lipana v lapu- hovo listje, si popravil kapo in odrinil. »Veš,« je dejal. »Riba se le naj- bolje počuti v vodi. Mar ne?« Nani PISMA ČAKAJOČI OTROCI IN AVTOBUS S pričetkom novega šolskega leta so v Slivnici pri Šentjurju odprli novo šolo, v katero se vo- zijo tudi otroci iz oddaljenejših krajev s posebnim avtobusom. Šolski avtobus je star, zato ga poposto popravljajo. Tako se do- gaja, da lačni otroci čakajo na avtobus, dokler ^a ne popravijo. Skozi Slivnico sicer vozijo tudi drugi avtobusi, ki vzdržujejo lo- kalne proge in en avtobus, ki pre- važa delavce, vendar ga otroci ne morejo uporabljati, ker nimajo denarja za prevoz. Zato nekateri otroci ob takih primerih zavijejo peš domov, pa čeprav so od šole oddaljeni po več kilometrov. Vsak, ki ve, kje je Loka ali pa Dobrina, ve, da mora malček dol- go časa pešačiti, če mora peš iz Slivnice. Kaj pa, če bodo te okva- re trajale še pozimi? Zdi se mi, da bi morali nekaj ukreniti, ne samo zato, ker smo starši v nego- tovosti, temveč predvsem zato, da bi otroci varno in pravočasno pri- speli domov iz šole ali pa v šolo. Pa še to: Zakaj se naši otroci nc uče tujih jezikov, saj sem pre- pričana, da tudi na slivniški šoli noučujcjo ljudje, ki obvladajo kakšen tuj jezik. P. M. — Dobrina RADI GA PIJEMO Baje je nekdo že v srednjem veku zapisal v svojem potopisu, da živi ob meji z Italijo narod, ki ga rad pije. Tudi kasneje so razni statistiki dokazovali podob- no. Srbi pa še danes radi rečejo: »Vidi ove Slovence! Piju vino kao kao mi rakiju!« Potem pa ga kar uvozimo iz Alžirije. Kdo bi se vznemirjal zaradi zalog! Saj jih lahko damo v skladišča. Četudi bo potem malo bolj kisla pijača, moramo računati na sedem su- hih krav. V sili pa vrag še muh^ žre! Janez Pivec, Celje BUMERANG ROGLA ALI ROGLJA Tovarišu iz Zreč, ki sprašuje v zadnji številki našega lista, zakaj se piše beseda Rogla različno, en- krat tako, drugič pa Roglja, po- jasnimo, da je oravilno tako, ka- kor ta vrh pi&jo v geografskih knjigah, na zemljevidih in v vseh planinskih priročnikih. Fotograf, ki pa je pisal na razglednici dru- gače, je pisal napačno in je PD Zreče spregledalo, da bi opozori- lo fotografa na pravilno pisanje besede. ^ Dr. E. Mejak TEŽAVE Z MOSTOM Pri Bočni je Otok, ki lepa je vas, toda most čez Dreto to res ni špas. šofer z avtom čez most zagr- mi, vaščani se čudijo, kako most sploh vzdrži. Saj tega pravzaprav ni kriv most, ampak tisti, ki mu ni kos. Zato bi prosili občinske može, da bi za ta most pač zavzeli se. V Zadrečki dolini je v navadi, da delamo in pomagamo radi. Naj oprostijo prizadeti ljudje, saj bodo priskočili na pomoč, to se ve. A. N. Bočna 26 Šmartno ob Dreti ZAVOD ZA INFORMATIVNO SLUŽBO CELJE RAZPISUJE prosto delovno mesto VODJE POLITICNO-EKONOMSKE PROPAGANDNE SLUŽBE Pogoji: 1, Višja ali srednješolska izobrazba 2. Vsaj triletna praksa na področju ekonomske in politične propagande. Poleg splošnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati kandidat, je zaželeno še dobro poznavanje grafične stroke in .smisel za pro- pagandno dejavnost. Pismene ponudbe naj interesenti pošljejo na naslov: Zavod za informativno službo Celje najkasneje do 24. septembra 1966. GOSTOVANJE SKUPINE ŠAG IZ LJUBLJANE V okviru prireditev Delavske univerze v Celju bo v petek 23. septemb- ra ob 17. in 20. uri sostovala v Celju gledališka skupina ŠAG iz Ljubljane z delom Edvarda Albeea »ZGODBA IZ ŽIVALSKEGA VRTA«. V delu na- stopata člana SNG Ljubljana Janez Rohaček in Tone Slodnjak, režiser je žarko Petan. Skupina je na tekmovanju v Italiji osvojila prvo mesto. Obe predstavi bosta v dvorani Slovenskega ljudskega gledališča. Za predstavi vlada med ljubitelji gledališča veliko zanimanje. Slovo od >. w 'Wff|)f^ -{^^VilX;A)l:ili.tJ • liki' Cirila Tizjaka Nepregledna množica Laščanov, več deset uniformiranih lovcev iz številnih lovskih društev, zastopnikov lovstva iz zamejstva s šte- viliiimi prapori in preko 60 venci se je v minulem tednu poslednjič poslovilo od mnogo prezgodaj umrlega Cirila Vizjaka, ki ga je zavrat- na bolezen izstrgala iz kolektiva Komunale Laško in iz vrst najaktiv- nejših družbeno političnih delavcev občine. Pokojni Ciril je bil rojen pred 45. leti v Poljčanah, od koder je prišel"v Laško še pred II. svetovno vojno in se kot elektromonter za- po3lil v elektropodjetju. Odpor proti okupatorju, ki ga je pokazal v času NOB in sodelovanje z narodnoosvobodilnim gibanjem ni osta- lo neprikrito okupatorju, zato so ga Nemci leta 1944 aretirali in od- peljali v zloglasna taborišča Dachau in Mauthausen. Po osvoboditvi se je vrnil zopet v Laško in se z vso vmeno in čutom odgovornosti do prevzetih nalog vključil v izgradnjo domovi- ne. Z bogatimi izkušnjami in željo po napredku za procvit Laškega je bil vedno pripravljen pomagati družbeni skupnosti. Tako je koti direktor Komimale Laško vodil dela pri izgradnji vodovoda, pri ob- novi mestne kanalizacije, pri izgradnji omrežja za ulično razsvetljavol in pri mnogih drugih pomembnih nalogah. Njegovo sodelovanje jej bilo pomembno in odločilno vsepovsod, kjer je bilo najbolj potrebno.] Kljub obilnemu delu v podjetju je vedno našel še čas za delo^ v občinski skupščini, v raznih svetih, komisijah, planinskem in turi- stičnem društvu in v lovski organizaciji, za kar je prejel več odliko- vanj in priznanj. Z vso odgovornostjo je sodeloval v letih po osvoboditvi tudi pri izgradnji planinskega doma na Šmohorju in slednjič tudi pri ureje- vanju lovskega doma, ki se bo od slej imenoval po njem. Laščani so s prezgodnjo smrtjo Cirila Vizjaka izgubili človeka, ki je napravil mnogo za razvoj občine Laško, zato bodo s hvaležnost- jo čuvali vse, kar je ustvaril in ga ohranili v najlepšem spominu. T. K. NOBENIH RAZLOGOV ZA SAMOZADOVOLJSTVO Bilo bi napak, delali bi nepoprav- ljivo škodo, če bi mislih, da pri nas doma — v občini ali podjetju ni kaj početi s sklepi IV. plenuma CK ZKJ. Bili bi kratkovidni, če bi na- sedli tistim, ki pravijo, češ gor so ga lomili, zato naj popravljajo na- pake, medtem ko je pri nas vse v redu. Ali če bi rekli: vse težave so izvirale iz napak, s katerimi je ob~ i-if- Četudi je bila razprava o reorga- nizaciji ZK v podjetju, problemati- ki emajlimice in zaposlovanju kad- rov ter o ekonomski upravičenosti inštituta močno osebno obarvana, je vendarle konferenca sprejela soglas- no zadevne sklepe: v osnovne orga- nizacije se bodo vključili člani po svojih interesnih delo'vnih sikupno stih; nove osnovne organizacije mo- rajo pripraviti svoje delovne načrte in predloge za redno konferenco čez mesec dni, ki bi naj poleg skupnega programa dela izvolila tudi nov to vamiški komite. Glede problematike emajlirnice naj TK zbere problema- tiko, ki bi jo obravnavale vse osnov- ne organizacije in o tem sklepala prva konferenca ZK v podjetju. Prav tako morajo v roku enega me- seca ugotoviti ekonomično upravi- čenost inštituta in o izidu ocene poročati ter razpravljati na prihod- nji konferenci ZK. Te zadeve naj bi torej razrešili čez mesec dni. Še bolj ostro kakor v prvih treh točkah so se poklala osebna sprotj^ v nadaljevainju razprave, k9 so se posamezni člani Zveze obto- ževali s pogrevanjem medsebojnih konfliktov, bodisi z navajanjem po- sameznih izja,v ali z ,dokumentira- njem s citati^ iz zapisnikov. Dokazi in protidokazi s,o blatili sicer posa- meznike, v ozadju bdJo čutiti celo maščevalnost In obraČunljivost, aod besede do besede je bledel ugled or- ganizacije Zveze komunistov. Ra,ž- prava tudi v zgodnjih jutranjih urah ni mogla roditi ustreznega sklepa in kljub "številnim opominom resnih dolgoletnih članov Zveze, ki so na delovnih mestih v neposredni proiz- vodnji, niso mogli preprečiti na- daljnjih očitanj med člani ZK ,— strokovnjaki. Naj govorita tu samo dva v imenu vseh. Prvi: »Delavci so mi že prej pripovedovali vse to, kar zdaj slišim tu in očitali, da se zgo- raj na upravi samo kregajo, zato tudi nimamo pravih delovnih uspe- hov. Nisem verjel, prepričeval sem jih v nasprotno, a zdaj uvidevam, da sem bil v zmoti.« In drugi: »Vam je dala šola znanje, a zna.čaja vam ni dala. Tega imajo naši đeUvd^i)^ delavnicah!« " ' ' . T v Z odločnim ploskanjem je konfe- renca odobrila ta stališča in če-tudi je danes morda marsikoga srara,';^« je moral poslušati dolgovezne iiji ce- sto povsem neumestne razprave, je konferenca \endarle izrazila in do-, kazala tisto, v kur vsa verjamernpj. naš neposredni proizvajalec je zdrav, zavesten in deloven, kar dpkazme tudi dejstvo, da proizvodnja v %M!0. — kljub sporom in nesoglasjem,?,vi vodstvu — prav po zaslugi tega vsakdanjega proizvajalca ni zaostala, KoMerenca je osebna nesoglasja, načela, a jih ni razrešila. Sklenil^ je, da bo o teh odnosih, še boH'po- drobno razpravljala^po analizi, il j.O' bo pripravil tovarniški komite.. V^-, čina v EMO zeli, da bi komite "p,y^-. pravil zares objektivno anaHzp, 4^. bi lahko potem na konferencii*a^;5 čistili nesporazume, odstranili v^' tiste, ki motijo napredek, kajti 2%, vedajo se, da bi mogli biti potern tudi delovni uspehi in osebno zado- valistvo vseh članov kolektiva dosti boljši. Herbert Savodnik Komunisti Železarne Štore o proizvodnih in političnih nalogah REZERVE V NAS SAMIH Z namenom, da bi določili naloge članov Zveze komunistov po četrtem plenumu CK ŽKJ, so se pred dnevi zbrali na skupnem razgovoru člani tovarniškega komiiiteja štorske že- lezarne, sekretarji osnovnih organi- zacij in vodilni delavci tega velike- ga kolektiva. Za osnovno temo raz- govora so izbrali gospodarsko prob- lematiko, saj je železarna trenutno v položaju, ić'i bo zahteval trdno so- delovanje vseh članov kolektiva, da bi uekatere probleme lahko hitro rešili. Po oceni sekretarja tovarniškega komiteja Jožeta Lončanica je v zad- njem obdobju ugled organizacije Zveze komunistov v kolektivu moč- no narasel, ljudje pa pričakujejo zdaj tudi konkretnih akcij. Zato je opozoril na dejstvo, da so razmero- ma ugodna ekonomska gibanja v pr- vem polletju začela v avgustu in ju- i^'liju upadati i'n da močno narašča zaloga polizdelkov in nedokončane proizvodnje. Zaskrbljujoča je ugoto- vitev, da je padel izvoz — v pri- merjavi z letom 1965 in da tudi ne- kateri obrati gospodarsko ne stoje najbolje. Zato kolektiv zahteva, da strokovne službe podrobneje anali- zirajo tržišče in da se naj šele na njihovih ugotovitvah proizvodnja preusmeri. Eden bistvenih pogojev za boljšo in večjo proizvodnjo je tu- di delovna disciplina, ki se marsikje neha že pri neposrednih proizvajal- cih, ne seže pa do mojstrov in stro- kovnjakov. Klomuniisti so opozorili tudi na to. da nekaterih zadev ni mogoče reševati že s pisanimi de- kreti in določili ter da bo treba več prizadevnost in dos"lednosti tudi pri vodilnem kadru. Poseben problem je nagrajevarpje; po delu. Medtem ko so pone!kod že sprejeli cenike, na pK>dlagi katerih bodo razdeljevali sredstva med eko- nomskimi enotami in obrati, pa dru- god več pozornosti posvečajo no- tranji delitvi, železarji poudarjajo. la je treba izdelati taka merila za nagrajevanje, ki bodo slehernega posameznika stimulirala za kvalitet- no in natančno delo, saj je od tega tudi v marsičem odvisno, če bodo uspeli zmanjšati število reklamacij, ki so v zadnjem času močno nara- sle. Ker je dejstvo, da se je po gospo- darski reformi položaj nekaterih obratov bistveno spremenil, h/odo med svoje prve naloge zapisali tudi notranje sklepe, ki jim bodo omo- gočili konkurenčnost do uvoza in večjo orientacijo na izvoz. Ob tem pa bi morali skrbeti tudi za materi- alno krepitev ekonomskih enot in za izpolnjevanje sistema notranje de- litve dohodka. Sekretar občinskega komiteja An- drej Marine je pozitivno ocenil za- htevo kolektiva, da strokovne službe s temeljito študijo tržišča zagoto- vijo ustrezen plasman proizvodov. Poudaril je, da je pri razpravi o re- ševanju proizvodnih in političnih nalog treba angažirati čim širši krog kolektiva, hkrati pa je nakazal nekatera najbolj aktualna vpraša- nja, ki jih je sprožila gospodarska reforma. V prihodnjih dneh bodo podobni delovni razgovori v vseh osnovnih organizacijah, sklicali pa bodo tu- di aktiv Zveze komunistov v delav- skem svetu. Problemi, ki so se jih v železarni lotili, so težki in pomembni, zato osebna užaljenost in občutljivost v takih razpravah ne bi smela prevla- dovati. Je že tako, da za napakami ponavadi stojijo ljudje in je prvo od dirugega nemogoče ločeno obrav- navati. VELIKA NEZAPOSLENOST ŠE VEDNO ZA POL IN NEKVALIFICIRANE Nekateri ne maraio dela Narašča nezaposlenost visokih strolcovnih kadrov Kljub temu, da se je nezaposlenost letos zmanjšala, je že vedno opazna nezaposlenost mladine in ženske delovne sile. Največji odstotek nezaposlenosti je v občinah Sevnica in Brežice. Število zaposlenih na tu- jem naglo narašča. Občuten upad štipendistov. Raziskovanje razmer v zaposlenosti in smotrno usmerjeni tečaji za kvalifikacije so odlično pomagalo za zmanjšanje nezaposlenosti. Na zadnji seji predsednikov občin- skih skupščin z območja nekdanje- ga celjskega okrilja je poročal direk- tcr komunalnega zavoda za Zaposlo- vanje v Celju Stane Polajnar. V za- četku je povedal, da je v komunalni skupnosti (občine Brežice, Celje, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Žalec) vsega 216 ti- soč prebivalcev, med njimi 106 tisoč aktivnih zavarovancev, okoli 60 tisoč zaposlenih in vsako leto zaključi ob- vezno šolanje okoli 4.000 učencev. Že te številke kažejo, da je proble- matika zaposlovanja razmeroma ob- sežna. Celotno območje je v pretek- lih letih izkazovalo precejšnje r^ag- njenje k zaposlovanju, v zadnjeni obdobju pa se je ta težnja občutno zmanjšala. Ob primerjavi nezaposleno.sti med julijem in avgustom je ocil.cn padec nezaposlenosti, saj se je ta v celot- nem območju znižala za 9 odstotkov, od 1497 na 1359 oseb. To znižanje je še posebej zaznavno, če upoštevamo, da je bilo še aprila letos nezaposle- nih okoli dva tisoč oseb. Trenutno je povprečni odstotek nezaposleno- sti 2,1, medtem ko kažeta najvišji odstotek občini Sevnica (6,7 neza- poslenih) in Brežice (4 odstotke). V drugih občinah je odstotek nezapo- slenosti od 1,5 do 2,2, a precej visok je odstotek nezaposlenih še v občini Šentjur (3,9 odstotkov). Največ nezaposlenih je še vedno v skupini pol in nekvalificiranih. Ne- spremenjeno je ostalo število neza- poslenih v skupini z nepopolno stro- kovno izobrazbo in invalidih, v sku- pini VK in K delavcev se je nezapo- slenost zmanjšala, a v skupinah z visoko, višjo in srednjo strokovno izobrazbo nezaposlenost narašča. Ob pregledu največjega števila nezapo- slenih v posameznih poklicih so po- sebej zapazne številke: uslužbenci z dokončano gimnazijo (23), ekonom- ski tehniki "(14), uslužbenci z nepo- polno osemletko (22), uslužbenci z nepopolno srednjo šolo (34), dakti- lografi z administrativno šolo (18), trgovski prodajalci (-ke) s poklicno šolo (24), krojači (-ce) s poklicno šolo (19). Ivljub izrazito velikim potrebam za nekvalificirano delovno silo (in visokemu številu tovrstnih prijav- Ijencev), je takšen kader zelo težko zaposliii in tako je zavod prisiljen še vedno iskati nekvalificirano de- lovno silo za potrebe industrije iz drugih krajev. Priliv delovne sile iz drugih republik se je sicer zmanj- šal, a zato prihaja na težja delovna mesta delovna sila iz Prckmurja in Medjimurja. Poprej se je za testira- nja ob razpisu delovnih mest prijav- ljalo dvakrat ali trikrat več kandi- daitbv, zdaj jih je običajno za polo- vico premalo. Največji problem pa je kljub temu še z rtiiciđlno hned 15^ in 18. letorn,, ki ne more sprejefi vsfe*^ kršno Zapo.slitev. Zavod pričaktije, da bo nekoliko zmanjšal stopnjo n6r zaposlenqsti ob zaključku kvalifika^' cijskih tečajev, ki jih ima po dbgOr voru z nekaterimi podjetji. V teh te- čajih J)ripra:vlja 530 mladih ljudi, ki bodo po uspešno zaključenih tečajih, tudi takoj odšli v delovno razmerje.^ Po podatkih, ki jih je zbral zavod, je fetos padlo štipendiranje v sre4- njih in višjih šolah približno za 60 odstotkov, Zavod .sam ima sicer n^-. kaj sredstev, ki jih je namenil 2;a štipendije, vendar je ta denar nam^-^ njen samo za štipendiranje izrazito nadarjenih in hkrati izrazito šibkih otrok. Sicer pa financira zavod tudi en razred avtomehanikov in en raž^ red frizerk v šolskem ceptru Borisa Kidriča. Zanimiv'poda tele je bil v pofdČilu tudi o odhajanju naših ljudi na delo v tujino. S posredovanjem zavoda se je'v tujihi zaposlilo vsega 351 oseb,, a že letos v prvem polletju je odšlo v tujihp.za 70 odstotkov več ljudi, kot lani vse leto. Med vsemi neza? poslenimi je pa le odstotkov t^k^- nih, ki prejemajo 4e^arno ,nadoine^ stjlo. Herbert Savodnik NOVI.mREKTOR Delavski štet podjetja Ključavni- čarstvo v Slovenskih Konjicah je pred kratkim imenoval za novega (direktorja Vlada Pratnemerja, pred- sednika obcinskega sindikalnega sveta v tert kraju. Tovariš Prat-., nemer je po poklicu strojni tehnik zadnja leta pa je aktivno deloval v^ sindikalnih organizacijah. . ŽRTEV SISTEMA V naševi sistemu ima skoraj vsakdo kak svoj sistem. Na primer sistem za pridobivanje, sistem za prosperiranje ali si- stem zci kaj drugega. Tudi Mi- klavž Trnač ni bil brez siste- ma. Kot direktor tovarne in zaslužen državljan je hotel ži- veti v dobrih odnosih z vsemi poslovnimi in neposlovnimi ljudmi, ki so prihajali v tovar- no. Vedel je, da dobri odnosi pomenijo dobre zveze in dob- re zveze uspeh, zato mu še na kraj pameti ni padlo, da bi jih skušal zapravljati, kadar se je kakšni dobri zvezi zaho- telo recimo blaga po znižanih cenah. Zakaj pa ga ne bi dali, je mislil, ko ga vendar dobijo tudi naši delavci! In tako je Miklavž Trnač sprejemal visoke, manj visoke, višje in nižje goste z odprtimi rokami. Zakaj pa ne, ko je bi- lo robe dovolj in je bil to si- stem, ki so ga imeli tudi v dru- gih tovarnah. Kdo bi se mu navsezadnje upiral? Četudi bi se hotel upirati, bi bila zame- ra vendarle preveč tvegana. Iz tovarne je torej »pri stranskih vratih« odhajalo bla- go po znižanih cenah. Odšlo ga je toliko, da so se pokazale milijonske izgube. Ker tovar- na od izgub ne more živeti, zanje pa je nekdo odgovoren, naj bi bil kaznovan direktor in morda še kdo, ki jih je za- krivil. Povsem jasno je nam- reč bilo, da ne morejo biti kri- vi tisti, ki so kupovali blago, saj so ga navsezadnje plačeva- li, četudi po občutno znižanih cenah. Direktor, naj bi potem- takem nosil del materialne škode; naj bi torej plačal da- vek na sistem, v čigar kolesje je prišel — morda niti ne po- vsem po svoji krivdi. Ob tem se seveda zastavlja poleg materialnih konsekvenc tudi moralno vprašanje: ali ne bi bilo človeško, da bi tovari- šif ki so imeli neposredne ko- risti, poravnali vsaj simbolič- ni del škode? V podjetju so si- cer pričakovali, da bodo odpr- li morda žiro račun in nanj in- kognito nakazovali svoje pri- spevke, vendar so se temelji- to ošteli. Važno je, da je direk- tor odstopil; še važneje pa je ko zepf J£L žrtvovati enega samega člove- ka, kakor priz.adeti ugled več ljudi, ki pri vsej stvari res ni- so imeli drugega kakor blago po znižanih cenah. A. Konica NAJSVETLEJlSl DAN PO DVAJSETIH LETIH OBLJUB IN PRIČAKOVANJ Ožarjeno nebo nad Veternikom — v VETERNIKU ŠE SEDAJ PRAZNUJEJO, KAJTI 26 KILOMETROV ELEKTRIČNIH VODOV NISO MAČJE SOLZE — ZDAJ PA JURIŠ NA CESTE, PRAVIJO OBČANI, KER SAMO OD SEBE NE BO PRIŠLO NIČ. — V VETERNIKU NI AVTOMOBILOV IN NE TELEVIZORJEV, PRVI ELEKTRIČNI RADIOAPARA- TI PA SE ZDAJ VSE SMELE JE OGLAŠAJO čenjal. Plezati, to je nevarno! Premetavali Ljudje še danes prižigajo vse luči v hiši, kot da bi se bali, da bo elektrike zdaj,zdaj zmanjkalo. To je bil nepozaben dogodek, ki so ga praznovali več dni. In še praznujejo. Začeli so pri Bračimu, tam so pripravili svečanost, ki je trajala dva dni in eno noč. Cela dva dni in celo noč. Zatem sonadalje- vali pri Lazarju. Sedaj pripravljajo še na dveh mestih. In glavna tema vseh pogovorov je elektrika. Veternik, ta od sveta odmaknjen, po hri- bih razpet svet obsega skoraj toliko zaselkov kot London okrajev. V resnici pa sta dva Veternika: spodnji in zgornji. V ničemer se ne razlikujeta, oba sta v hribih le pred leti je imel Zgornji Veternik celo svojo občino, zmajeval z glavo in nam v italijanščini dopo- vedoval, da on kaj takega ne bi nikoli po- Občino, od katere mu ni mnogo ostalo in s katero si ljudje niso vedeli pomagati, ker je bila tako uboga, kot so bili oni samic Obči- no so pa le imeli. Danes v Veterniku ni občine. Dvoje poti vodi v Veternik. Ena iz Kozja, ki se v so- teski razcepi in zavije ob hudourniku pod stoletnimi bukvami v še ožjo sotesko in ena, po kateri se lahko nekaj časa celo z avtomo- bilom pelješ — preko Velikega kamna, s Se- novljske strani. Obe sta enako zapuščeni in osamljeni. Le dvakrat na dan po njih žubori otročji živžav, ki se vali s hribov v šole. Po prvi imaš 25 minut »moških šritov«, pa si v Kozjem, (nazaj pa celo urol), po drugi pa moraš dobro opletati z nogami, da pri&peš v Senovo. sel in del Veternika prispevala pet milijonov dvesto tisoč starih dinarjev, šmarska pa štiri milijone šeststo tisoč. »Zemeljska dela smo sami opravili,« pravi Stanko Sušteršič s Križa. »Vsa nestrokovna dela smo opravili sami,« ga popravlja žena. »Drogove smo sami pri- spevali.« Nekaj časa so delali, pa je zmanjkalo de- narja in so začeli romati. Delegacija v Krško, delegacija v Šmarje. In tako nekajkrati, ved- no, kadar je denar pošel. Poleg fizičnih del in drogov so občani obeh Vetemikov prispe- vali še sredstva. Izračunali so, da bodo pla- čevali po kategorijah. Prva po stošestdeset tisoč, v to so spadali najmočnejši kmetoval- ci; druga po stopetindvajset tisoč in tisti manjši kmetovalci po sto tisoč starih dinar- jev, teh je malo. Pri kategorizaciji je bilo nekaj vroče krvi, kot povsod, kadar je treba dati. »Ce bi imeli 90 kategorij, kolikor je približno hiš v obeh Veternikih — še vfedno ne bi bilo prav,« mi je hudomušno rekel občan, s katerim sva »moško šritala« proti Toplicam. Kažipotov ni v Veterniku, razen enega — za planince, ki prihajajo s hrvaške strani proti Bohorju ali obratno. Sam sem jo ma- hal kar pod električnim vodom, bilo je naj- bližje — in najtežje, kar sem šele pozneje ugotovil. Tu je »sosed« oddaljai tudi po 22 presledkov med električnimi drogovi, z ene- ga konca na drugi konec Veternika po dob- rih 2,5 uri hoda. Njihovega hoda. In ko se na večer ozreš s kmetije na Ravnem logu, ki leži najvišje, se pod tabo razgrne razdrob- ljena pajčevina žic, ki na koncih žare. »Nikoli ničesar doslej na Veterniku nismo tako težko in željno pričakovali — kot luči. Čakali smo, kot vrag na grešno dušo. In ko je padel mrak, smo prižgali vse luči, ko- likor jih je. Cel Veternik je bil ožarjen, kot na Sentjažev večer, ko po hribih kurijo kre- sove,« nam je navdušeno pripovedovala šuš- teršiševa žena. »Pa so se nekateri čudili, kako smo lahko praznovali dva dni in eno noč. Kako pa ne bi, ko pa nisi vedel kdaj je noč, ker je bilo vse tako svetlo. . . »Takšne veselice, ne, te v Veterniku ne pomnijo. Včasih sicer kakšen »furež« po dveh dneh sicer potrde, toda to- liko naroda, pa muzike, ne tega pa še ne. ženske so nekaj dni pripravljale, kot letos za dan žena, ko so prvič v zgodovini praz- novale svoj praznik. Tudi takrat je trajalo dolgo, ker so se pozneje, sicer v drugi sobi — zbrali še možje. »Takrat so se oni ustrašili, da ne bi me čisto zbezljale, sedaj pa smo skoraj, kajti ka- zalo je, da s praznovanjem ne bo konca,« mi je dejala priletna ženica.« Pa to ni vsak dan, ne vsako leto, svojih rodov ne bi zna- la prešteti, da bi jim lahko povedala, da sem edina dočakala »elektriko«, ki jo daje dinamo . . . .« »Mati, kako pa je bilo takrat, med vojno,« sem pobaral ženico. Ko sem odhajal gor, v Veternik, so mi znanci rekli: a, v Veternik greš?! V PARTIZANSKI VETERNIK? »Veš sinko, takrat ni bilo nikjer rožnato. Mnogo naših je padlo, nekaj tudi na oni strani. Kaj bi, kar je res, je res. Pa so bili hudi časi. Nas je takrat rešila megla . ..« Šele pozneje sem zvedel, da mi je ženica povedala prav. Tisti dan, ko je bila nemška hajka, je bila v Zgornjem Veterniku tako gosta megla, da nisi videl dva metra pred sabo. Švabi so požigali hiše po vrsti. Ostale so le tiste, ki jih v megli niso uzrli, zato je nekaj hiš v Veterniku ostalo celih . . . Ljud- je še danes pripovedujejo o Resniku, ki je gasil sosedovo poslopje, ker v megli ni videl, da tudi njegovo gori... Danes stoje tam hiše, ki imajo edine novo, rdečo streho. »Ce je volja in sloga, gre,« pravijo občani. »Sedaj bomo zapeli še za cesto. Približajmo ta kraj dolini, da ne bomo odrezani od sve- ta,« pravi Moškon. »Toda ti več ne boš or- ganizator,« pravi njegova žena. »Nekdo mora biti,« ji odgovarja in paberkuje o tem, v ko- liko letih bi lahko bili s cesto gotovi . . . »Cesti imamo taki, da živina po njej pada in si razbija gobce,« pravi Anton Klokočar. »Treba bi bilo nekaj kilogramov dinamita in stene razstreliti, da bi cesto malo razši- rili ...« Ljudje so uvideli, da se z dobro voljo da vse urediti. Sicer trde, da bi v Veterniku že zdavnaj svetila elektrika, če bi na občini imeli »svojega človeka« ali pa vsaj dva tri Božičke« — podpredsednik občine se namreč piše Božiček in ima nemajhne zasluge za le- tošnje praznovanje. Potem bodo znova spro- žili vprašanje enega razreda za malčke, da v zimskih dneh, ko so tu gori strahotni za- meti, tem ne bi bilo treba v Kozje. Toda to pozneje. Zdaj najprej cesto. »Ne kaže več čakati, kajti samo od sebe ne bo prišlo nič«, pravijo občani in se ozira- jo v luč, ta spomenik, ki je objel cel — partizanski Veternik. J. Sever In" tako ljudje s Po- kojeka. Stare in Nove glažute, Ravnega loga, Poslavja, s Križa, Top- lic, Cerovca, Klokoč, Lastin, Kukelj, Kranj- čevega vrha. Laz in iz Rihtarjevega grabna na večer zro po hribih v utripanje luči, ki tako lepo sveti. »O elektriki smo raz- pravljali že vse po osvoboditvi, ko so jo napeljevali po dolini,« pravi ANTON MOŠ- KON, ki je bil tokrat uspešen predsednik pripravljalnega odbo- ra. »štiri leta in pol pa smo se vroče dajali zanjo, vendar smo ved- no odvisep^. Prejšnji predsednik se namreč ni najbolj navduševal nad tem, da bi cel Ve- trnik naenkrat razsvet- lili. Veste kako je, če ni dovolj denarja. No pa smo kljub temu le uspeli.« Pred nekaj več kot letom dni so resno za- čeli. Res, da tudi to- krat ni vsaka hiša v Veterniku povezana z žico, toda 26 kilomet- rov električnih vodov, kolikor so jih potegni- li skupno z Marčnimi seli — tudi to niso mačje solze. Krška ob- činska skupščina je za elektrifikacijo Marčnih 10| let celjskega Uradnega vestnika Ko so V letu 1955 naše občine in okraji s prehodom na komunalni sistem prevzele nove naloge, so pri- čele izdajati vrsto najrazličnejših predpisov na področju gospodarske, komunalne, prosvetne, zdravstvene in socialne dejavnosti. Do takrait ni bilo povsem urejeno obveščanje ob- čanov O vseh teh predpisih in zato je takratni Okrajni ljudski odbor Celje sklenil, da ustanovi poseben zavod z nalogo, da izdaja »Uradani vestnik okraja Celje«, v kaiterem se bodo objavljali vsi pravni predpisi, predvsem odloki, odredbe, navodila in sklepi Okrajnega ljudskega od- bora Celje in vseh občin, ki so spa- dale v območje okraja Celje. Prva številka novega glasila je izšla 28. marca 1956. List je naletel na topel sprejem pri občanih in njihovih or- ganizacijah, kakor tudi podjetjm in zavodih, saj je bilo tako omogočeno vsem in vsakomur, da se seznanja z delom naših Ljudskih odborov in njihovih organov. Poleg tega je bilo važno tudi to da so vsi pravni pred- pisi stopili v veljavo samo pod po- gojem, če so bili v tem listu objav- ljeni in veljavnost se je pričela šele z dnem objave. Skrb za urejevanje lista je prev- zelo tajništvo ia pravna služba Okrajnega ljudskega odbor^ Celje, list sam pa je izdajal samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje.« Pregled števila predpisov za zad; njih deset let, ki so bili objavljeni v hstu je naslednji: za leto 1956 14 številk, za leto 1957 20 številk, za leto 1958 27 števi>lk, za leto 1959 35 številk, za leto 1960 45 številk, za leto 1961 58 številk, za leto 1962 60 številk, za leto 1963 60 številk, za leto 1964 70 številk, za leto 1965 50 številk. Obseg lista je bil odvisen od šte- vila občin v okraju Celje in od večje ali manjše številnosti izdajanja pred- pisov, kar je bilo pa spet odvisno od obsega zvezne ia republiške zakono- daje. Največji obseg je list doživel v zadnjih letih ko so občine spreje- male šVoje statute in številne odlo- ke, ki so bili potrebni zaradi uskla; jevanja z novo ustavo in z novimi zveznimi in republiškimi zakoni. V letu 1965 je število predpisov za 50 številk doseglo 962, kar je vse- kakor zelo veliko število in je zahte- valo veliko strokovnega in politič- nega dela pri občinskih skupščinah in občinskih upravah pri pripravlja- nju in sprejemanju predpisov. List izhaja tudi ipo ukinitvi okraja Celje v isti obliki in sicer spočetka ga je zdaj al še naprej samostojni zavod »Uradni vestniik Celje«, spo- mladi letošnjega leta pa je bil ta zavod priključen Zavodu za infor- mativno službo v Celju. List je vsa leta tiskala Celjska tiskarna. Ob desetletnici lista mu je šteti v zaslugo, da kljub ukinitvi okraja Celje še dalje povezuje območja ob- čin bivšega okraja od Brežic do Mo- zirja in da je neobhoden pripomo- ček občinskim usliižbencem, pod- jetjem, zavodom in občanom. SKLAD ZA KOMUNALNO UREJANJE ZEMUIŠC OBČINE CELJE številka: 222/1966 Datum: 14. 9. 1966 Po zakonu o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 8/63) in odloku Skupščine občine Celje o urejanju mestnega zmljišča (Uradni list — vestnik Celje št. 27495/65) in po sklepu upravnega odbora Sklada za komunalno urejanje zemljišč občine Celje z dne 25. II. 1966 RAZPISUJE Sklad za komimalno urejanje zemljišč občine Celje JAVNI NATECAJ za vlaganje ponudb za pridobitev pravice uporabe mestnega zem- ljišča na področju Dolgo polje I. 1. Predmet natečaja je: oddaja stavbne parcele št. 361/45 k, o. Cdlje v izmeri 1654 m^ za gradnjo Samopostrežne trgovine. 2. Mestno zemljišče se odda v uporabo najugodnejšemu po- nudniku. 3. Izklicna cena za m- zemljišča znaša N-din 67.31. Ponudbe z nižjim prispevkom se ne upoštevajo. 4. Višina varščine znaša N-din 1.100 in jo mora vsak ponudnik nakazati na tekoči račun št. 507-652-13 Sklad za komunalno ure- janje zemljišč občine Celje, hkrati z vložitvijo ponudbe priložiti potrdilo o vplačilu varščine. 5. Dve tretjini stroškov za pripravo zemljišča in prispevka za k posebnim stroškom za komimalno ureditev površin mora po- nudnik plačati ob podpisu ix>godbe, tretjo tretjino pa po preteku 6 mesecev od podpisa pogodbe. 6. Ponudbe je vložiti pismeno pri Skladu za komunalno ure- janje zemljišč občine Celje, ali poslati po rK>šti do 12. oktobra 1966 do 12. ure. Natečaj o oddaji zemljišča bo na podlagi ponudb javen in bo V PONEDELJEK 17. OKTOBRA 1966 ob 8. uri pri Skladu za ko- munalno urejanje zemljišč občine Celje, dvoriščni trakt II. nad- stropje, soba št. 29. 7. Morebitna pojasnila glede oddaje mestnega zemljišča se dobijo pri vodstvu sklada. SKLAD ZA KOMUNALNO UREJANJE ZEMLJIŠČ OBČINE CELJE številka: 64/1966 Datum: 9. 9. 1966 Na podlagi 9., 10. in 12. člena zalkona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS št. 8-65/63) ter na podlagi členov 17., 9. in 20. odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o ureaijnju mestnega zemljišča občine Celje, objavljenim v Uradnem vestniku Celje št. 27495/65 z dne 2. 8. 1965. razpisuje Sklad za komimalno urejanje zemljišč občine Celje JAVNI NATECAJ za oddajo neurejenega mestnega zemljišča v k. o. Celje in sicer parcele št. 385/4 in 388/8 k. o. Celje. 1. Zemlljišče bo oddano najugodnejšemu ponudniku, M je lah- ko delovna organizacija, družbeno politična skupnost ali posa- meznik. 2. Po tem natečaju bo oddanih ca. 3.100 m^ zemljišča za 3 sta- novanjske dvojčke, oziroma 6 gradbenih enot. 3. Posest izlicitiranih zemljišč nastopi najugodnejši ponudnik po pravnomočnosti odvzema predmetnih zemljšič bivšim last- nikom. 4. Višina odškodnine za zemljišče in prispevek k stroškom za urejanje mestnega zemljišča sta naslednja: a) akontacijska odškodnina za 1 m^ zemljišča N-din 18, ki se dokončno obračuna po pravomočni odškodninski odločbi za bivše lastnike; b) prispevek k stroškom za urejanje mestnega z^nljišča znaša za 1 m^ N-din 17.82. 5. Ponudbe z nižjim prispevkom se ne bo upoštevalo. 6. Predmet natečaja je celoten kompleks zemljišča, ali za posamezno gradbeno enoto. Prednost ima tisti, ki ponudi znesek za celoten kompleks. 7. Ponudnik, ki bo z natečajem pridobil zemljišče, bo moral najpozneej tekom nega leta po dodelitvi zemljišča pričeti z grad- njo in jo v celoti dokončati v roku dveh let od pričetka gradnje. 8. Višina varščine znaša za celoten kompleks 21.600 N^iia, za eno stanovanjsko noto po 3.600 N-din in jo mora vsak ponudnik nakazati na račun št. 507-652-13 Sklad za komunalno urejanje zem- ljišč občine Celje, hkrati z vložitvijo ponudbe pa priložiti ponudbi potrdilo o vplačilu. 9. Odškodnina za zemljišče in znesek za urejanje mestnih zem- ljišč bo moral ponudnik, ki bo na natečaju uspel, plačati v roku 8 dni po podpisu pogodbe. 10. Ponudbe je vložiti pismeno v zapečatenem ovoju z naslo- vom »Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje« in z označbo »natečaj za oddajo zemljišča na kompleksu med Jenkovo in Oblakovo ulico« v vložišču Skupščine občine Celje do vključno 10. oktobra 1966. 11. Natečaj o oddaji zemljišča bo na podlagi ponudb javen in bo V PETEK 14. OKTOBRA 1966 OB 10. URI v prostorih Sklada za komunakio urejanje zemljišč občine Celje, soba št. 29 11. nadstropje, dvoriščni trakt. Morebitna pojasnila o oddaji mestnega zemljišča dobijo inte- resenti pri Skladu za kom. urejanje zemljišč občine Celje. SLOVESNOST V KOZJEM Gostoljubno Kozje sprejelo na stotine borcev in prosvetnih delavcev V nedeljo se je v Kozjem, kjer so bile osrednje prireditve v počastitev občinskega praznika šmarske obči- jie, zbralo na stotine ljudi. Priha- jali so iz vseh koncev razsežne šmar- ske občine, da bi v tovariškem vzdušju obudili spomine na dni re- volucije, na prva leta povojne gra- ^,tve ter se pogovorili o sedanjih nalogah in življenju. Prišli so tudi jiekdanji borci iz drugih krajev in veliko je bilo toplih srečanj in stis- ]iOV rok. Ta dan pa je bil za Kozje pomemben tudi zategadelj, ker so odprli novo osnovno šolo, ki pomeni uresničitev dolgoletnih želja. Ob tej priložnosti je bilo tudi veliko zboro- vanje, na katerem so govorili: zvez- ni poslanec tega območja Sergej Kraigher, predsednik šmarske obči- ne Jože Libnik in podpredsednik ob- činske skupščine Beno Božiček. Ka- sneje so pionirji in mladinci pripra- vili prisrčen kulturni spored, nato pa so si ljudje ogledali novo šolo s svetlimi, prijaznimi učilnicami, delavnicami za tehnični pouk in vsem tistim, kar k taki šoli sodi. Ko je predsednik šmarske občin- ske skupščine govoril o razvoju šmarske komune v dvajsetih letih. je posebej poudaril veliko prizadev- nost občanov in krajevnih skupno- sti. Samo v letošnjem letu so tod opravili za 170 milijonov dinarjev komunalnih del in občani so bili ne samo iniciatorji teh akcij, temveč so povsod večino opravili sami. O tem, kako nezadržno prodira napredek tudi v te kraje, govori podatek, da se je v zadnjih petih letih dvignil narodni dohodek za 126 odstotkov in da se je v letih po vojni zapo- slenost zvišala za desetkrat. Ob tej priložnosti se je tovariš Libnik za- hvalil tudi vsem tistim, ki so ka- korkoli pripomogli, da je Kozjansko dobilo novo šolo. In teh ni bilo ma- lo. Potem, ko je tovariš Sergej Krai- gher orisal velik delež, ki ga je Koz- jansko prispevalo v borbi za svobo- do, čestital občanom k njihovem prazniku in jim zaželel še veliko delovnih uspehov, je govoril o neka- terih aktualnih poHtičnih in gospo- darskih nalogah. »Ena redkih držav smo«, je poudaril, »ki je v razme- roma kratkem obdobju ustvarila pogoje za hiter razvoj modeme kme- tijske proizvodnje. Reforma je za- gotovila nove pogoje za razvoj ko- operacije in čeprav je še v našem delu vehko slabosti, lahko rečemo, da smo uspeh vsaj začrtati pot za vključevanje slehernega posamezni- ka za povečevanje proizvodnje in s tem tudi dohodka.« Tovariš Kraigher je nato dejal, da bo v zadrugah tre- ba še veliko narediti za to, da bodo res postale zadruge proizvajalcev in da bodo imeU na njeno delo vphv tudi njeni člani. Kajti tudi od njih ibo odvisen napredek zadruge. VeJik del svojega govora je tovariš Krai- gher posvetil tudi mladini. Poudaril je da ne bi smeh obsojati tistih mla- dih ljudi, ki več kritizirajo kot hva- lijo. Njihova ostra stahšča do stva- ri, ki so napačne, v ničemer ne ško- dijo, kažejo samo njihov nepopust- ljiv odnos do nepraA^nosti. V času praznovanja je Kozjansko gostilo tudi večjo skupino nekda- njih borcev, ki žive zdaj v Itahji, pa so se med vojno borili na strani partizanov na naših tleh. V njiho- vem imenu se je za gostoljubnost zahvalila Slovenka, ki je dejala, da so naši ljudje v zamejstvu s srcem še zmeraj pri svojih bratih tostran meje. I. B. Uspeh mladih gasilcev Preteklo soboto pozno popoldne so v Kar- lovcu sneli zastavo CTIF — mednarodnega tehničnega komiteja za preventivno zaščito in gasilstvo. S tem je bilo uradno zaključe- no III. mednarodno gasiJsfco tekmovanje pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza Tita. Na tem tekmovanju, ki je trajalo ye& teden, so se med sabo pomerili psilci vseh kategorij iz 14 držav članic tega komiteja s skupno nad 1000 tekmovalci. Tega ^0 sedaj največjega srečanja gasilcev se je osebno udeležil predsednik republike s svojo soprogo in s svojimi ožjimi sodelavci in s dal tej manifestaciji mednarodnega sode- 'ovanja med gasilci in narodi poseben pouda- ■■ek in priznanje. Tekmovanja so se udeležili kot predstavni- ki Slovenije tudi gasilci iz ožjega celjskega področja s svojim mladim zastopstvom. Tek- movali so mladinci — gasilci iz gasilskega društva železarne Štore, mladinke — gasilke iz Kozjega in pionirji gasilci iz železarne Što- re in rudnika Velenje. Vsi predstavniki so bili dobro pripravljeni na tako srečanje v ta- ko hudi konkurenci. Največji uspeh na tem tekmovanju so imeli štorski pionirji za kar so sprejeli iz rok predsednika CTIF-a Jožefa Holaubeka zlato medaljo, gasilke iz Kozjega in gasilci — pionirji iz rudnika Velenje so dobili srebrne medalje, gasilci mladinci iz Štor pa bronasto medaljo. S tem je celjsko predstavništvo pripomoglo, da je Jugoslavija PIONIRJI — GASILCI IZ ŠTOR j na tem tekmovanju dosegla po številu osvoje- nih medahj častno III. mesto za Nemci in Avstrijci ter pred Francozi, Italijani in dru- gimi. To je dosedaj največji uspeh gasilcev s celjskega področja, ki je posebno pomem- ben za to, ker je bil dosežen na tako zahtev- nem tekmovanju. Na tak uspeh smo vsi upra- vičeno ponosni in vsem tekmovalcem — gasil- cem iskreno čestitamo z željo, da bi nas do- stojno zastopali na prihodnjem IV. medna- rodnem tekmovanju gasilcev v Kremsu v so- sednji Avstriji. 8. mesecev pogojno v zadevi velenjskih kreditov sta se zago- varjala pred sodiščem v Šoštanju bivši pred- sednik stariovantoega, sklada-velenjske ob-, čine in direktor »Gorenja« Ivan AtELSEK in direktor podružnice kreditne banke v Vele- nju Ciril PILIH. Oba sta bila obdolžena zlo- rabe uradnega položaja in uradnih pravic po 314. členu kazenskega zakonika. Atelšku so očitali,, da je 27. decembra lani, pred ukinit- vijo stanovanjskih skladov predlagal, naj ve- lenjski sklad podeli devetim osebam, med katerimi je bil tudi sam, vsakemu po 7 mi- lijonov starih dinarjev posojila za gradnjo zasebnih hiš. Tako naj bi neupravičeno obre- menil sredstva sklada za 63 milijonov starih dinarjev, čeprav vsi ti niso vložili prošnje in se niso mogli udeležiti natečaja, ker ga ni niti bilo. Drugemu obdolžencu Pilihu očitajo, da je kot odgovorna oseba izrabil položaj, da bi sebi in drugim pridobil premoženjsko korist s tem, da je izjavil, da se strinja, da njihova banka prevzame obveznosti za kredite. Senat občinskega sodišča, ki ga je vodil sodnik Janko Hočevar, je po enajsturni raz- pravi obsodil Atelška in Piliha na zaporno kazen osem mesecev zapora, pogojno za do- bo dveh let. Sodba še ni pravnomočna. (Po Večeru) Mata anketa v MOZIRJU JE TRGOVSKO PODJETJE PR^D NEDAVNIM UREDILO NOVO PRODAJALNO MANIJFAKTURNEGA IN KON- FP^rTT^FrTA RTAGA V NEKAJ LETIH JE TO PODJETJE URE- mS^žl VEC S^P^^^^ TRGOVIN V OKOLIŠKIH KR^ JIH TOKRAT SMO OBISKALI POTROŠNIKE V MOZIRJU, DA BI NAM^EDALI, KAKO SO ZADOVOLJNI Z IZBIRO BLAGA IN POSTREŽBO V TRGOVINAH. »S samopostrežnimi trgovinami so močno približali blago kupcu. Odpravljene so nepotrebne vrste in čakanje. Prej se je pogosto UUDMILA ZA- VRŠNIK, gospodinja iz Tmavč: dogajalo, da smo bili potrošniki s podeželja zapostavljeni.« »Samopostrežni sistem proda- je blaga je neprimerno boljši od klasične prodaje. Z ureditvijo novih trgovin je podjetje prido- bilo marsikaterega kupca, ki je DANILO MREVJE, uslužbenec, Mozirje: prej raje zavil v večja mesta. Tudi izbira v teh trgovinah je znatno boljša. Edino prodaja in priprava kru- ha še ni urejena.« »Sama sem doslej hodila na- kup ovat v Celje, ker je bila iz- bira blaga v mozirskih trgovinah ie preveč usmerjena na podežel- ske potrošnike. Vsekakor je iz- isira ^piestijpa^^in Svečj205NP: nekoliko izbira obutve. Tu š ANA SENCAR, ^ delavka. Brce '185: vedno prevladujejo potrebe po- deželja.« Slaba oskrba pa je s kruhom. »V Mozirju pogrešamo pre- hrambeno trgovino, ki bi imela nonstop delavnik. Vsekakor pa MARTIN AUBREHT, obrtnik, Mozirje: je uvedba samopostrežbe znatna boljša od klasične pKJStrežbe. K izbiri v samopostrežnih trgovi- nah bi le pripomnil, da potrošni- ki pogrešamo večjo izbiro pre- hrambenih artiklov, predvsem raznih konzerv in mesnih pro- izvodov.« PAVLA LESKOVŠEK, Gospodinja, Mozirje: »Kvaliteta kruha je izredno slaba. Z ureditvijo prodajalne manufakturnega blaga pa smo Mozirjani precej pridobili.« - Prodajalke bi bile lahko marsi- kdaj bolj vljudne, kar nas go- spodinje moti. Vehko gospodinj sem slišala, da se pritožujejo nad posameznimi prodajalkami.« MELITA STEINER, poslovodja, Mozirje: »Mozirjani smo imeh dolgo te- žave s kvaliteto in nabavo kru- ha, no sedaj kaže, da bo to ure- jeno. Po mojem mnenju je izbi- ra v naših trgovinah prilagojena povpraševanju potrošnikov iz naših krajev. Zahtevnejših stva- ri res ni toda teh pc^osto ne moreš odkritv niti v Celju ki dru- gih večjih trgovskih centrih. Edino, kar bi pripomnila k iz- biri v naših samopostrežnih trgo- vinah, je to, da pKJgrešamo več vrst mesnih izdelkov.« TV od 18. 9. do 24 9.1 NEDEUA, 18. 9. 9.40 Poročila (Ljubljana), 9.45 Spo- prihodnjega tedna (Ljubljana), 0.00 Kmetijska oddaja (Beograd), )!l-45 Ostržek — oddaja za otroke ^Zagreb), 11.35 Kapetan Tenkeš — ^rijski film Ljubljana), 12.00 Ne- f5^1)ska TV konferenca (Zagreb), '^•50 Balkanske atletske igre — pre- (Sarajevo), 19.54 Intermezzo ^Hubljana), 20.00 TV dnevnik (Beo- gad), 20.45 Cik cak (Ljubljana), ,"•52 Zelja — zabavno-glasbena od- ^fja (Beograd), 21.50 Serijski film H ubijana), 22.40 Zadnja poročila ^Ljubljana). ^ONEDEUEK, 19. 9. 9.40 Televizija v šoh (Zagreb), 10.40 •j^^aj ruskega jezika (Zagreb), 11.40 li v šoli: prostor in gibanje (Ljub- ka), 12.05 Izdelajmo sami hidro- V w (Ljubljana), 14.50 Televizija Rn-^ ~ ponovitev (Zagreb), 15.50 p^uscna — ponovitev (Zagreb), 16.50 (g^ila (Beograd), 16.55 Angleščina '°^grad),'1725 Mali svet — oddaja za otroke (Zagreb), 17.40 Filmi za otroke (Zagreb), 17.55 Poljudno- znanstveni film (Ljubljana), 1825 TV obzornik (Ljubljana), 18.45 Pri zobozdravniku: Ukrepajmo pravo- časno (Ljubljana), 19.05 Za danes in jutri — drobni nasveti (Ljubljana), 19.05 Tedenski športni pregled (Beo- grad), 19.40 TV pošta (Ljubljana), 20.00 TV dnevnik (Beograd), 20.30 TV drama (Beograd), 22.00 M. Rar vel: Nočne prikazni — oddaja Biseri glasbene literature (Ljubljana), 2225 Lirika — oddaja studia Sarajevo (Beograd), 22.35 Zadnja poročila (Ljubljana). TOREK, 20. 9. 18.40 Kaj pravzaprav bere Slove- nec —- kulturna reportaža (Ljublja- na), 19.00 Svet na zaslonu (Ljublja- na), 19.40 TV obzornik (Ljubljana), 20.00 TV dnevnik (Beograd), 20.15 80.000 osvunljenih — angleški celo- večerni film (Ljubljana), 21.45 Kul- turna tribuna (Ljubljana), 22.25 Zad- nja poročila (Ljubljana). SREDA, 21. 9. 9.40 Televizija v J&oh (Zagreb), 10.40 Angleščina (Zagreb), 11.00 Os- nove splošne izobrazbe (Beograd), 11.50 TV v šoh — ponovitev (Za- greb), 15.50 Angleščina — ponovitev (Zagreb), 16.10 Osnove splošne izo- brazbe (Beograd), 16.55 Glasbeni pouk (Beograd), 17.35 Poročila (Ljubljana), 17.40 Tik tak: Zgodba o bratcu (Ljubljana), 17.55 Slike sveta (Beograd), 18.25 TV obzornik (Ljubljana), 18.45 Reportaža (Skop- je), 19.05 Odmevi iz Montreuxa — Solitude — oddaja madžarske T V (Ljubljana), 19.30 Mozaik kratkega filma (Ljubljana), 20.00 TV dnevnik (Beograd), 20.30 Cik cak (Ljublja- na), 20.37 Dominik Smole: Veselo- igra v temnem — T V igra (Ljublja- na), 22.00 Zadnja poročila (Ljublja- na). ČETRTEK, 22. 9. 9.40 TV v šoh (Zagreb), 11.00 An- gleščina — ponovitev (Zagreb), 11.30 Glasbeni pouk (Beograd), 14.50 TV v šoh (Zagreb), 16.10 Prostor in gibanje — T V v šoh (Ljubljana), 16.35 Izdelajmo sami hidrogliser (Ljubljana), 17.35 Poročila (Beo- grad), 17.40 Tisočkrat zakaj — od- daja za otroke (Beograd), 18.25 TV obzornik (Ljubljana), 18.45 Rdeči signal — oddaja o prometu (Beo- grad), 19.10 Uvertura za diskoteko (Beorad), 19.40 Cik cak (Ljubljana), 20.00 TV dnevnik (Beograd), 20.30 Aktualni pogovori (Beograd), 21.15 V smeri kažipota (Zagreb), 22.15 TV novice (Beograd). PETEK, 23. 9. 9.40 TV v šoh (Zagreb), 10.40 An- gleščina (Zagreb), 11.00 Osnove spilošne izobrazbe (Beograd), 1525 Svetovno prvenstvo v telovadbi v Dortmundu — posnetek (Ljublja- na), 17.55 Poročila (Ljubljana), 18.00 Oddaja za otroke (Skopje), 18.25 TV obzornik (Ljubljana), 18.45 Film- ski pregled (Ljubljana), 19.30 šport- na oddaja (Ljubljana), 20.00 TV dnevnik (Beograd), 20.30 Cik cak (Ljubljana), 20.37 Breza — sovjetski celovečerni film (Ljubljana), 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana). SOBOTA, 24. 9. 9.40 Televzija v šoh (Zagreb), 14.50 Telc-vizija v šoU (Zagreb), 16.10 Sve- tovno telovadno prvenstvo v Dort- mundu (do 18.10) (Ljubljana), 18.10 Vsako soboto (Ljubljana), 18.25 TV obzornik (Ljubljana), 18.45 S kame- ro po svetu (Ljubljana), 19.10 Oper- na scena (Beogra^), 19.40 Cik cak (Ljubljana), 20.00 TV dnevnik (Beo- grad), 20.30 Filmski satirikon (Skop- je), 21.00 Sedma sila — humoristič- na oddaja (Zagreb), 21.50 Ivo An- drič: Most na Drini — dramatiziran roman (Beograd), 22.15 Serijski film (Ljubljana), 22.55 Zadnja poro- čila (Ljubljana). RADIO CELJE NEDEUA, 18. SEPTEMBRA: 11.00 Napoved časa in programa, 11.05 Po- govor s poslušalci: predstavljamo letošnje šlandrove nagrajence (Gu- stav Grobetlnik). 11.20 Obvestila, 11.30 Za nedeljsko razvedrilo, 11.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.45 Rudi Lešnik: V nemški šoli; 13.00 Zaključek oddaje. V dneh od 19. do vključno 25. sep- tembra se bo program celjskega ra- dia začel vsak dan ob 16.00, čestitke in pozdravi poslušalcev ob 16.05 celj- ska kronika ob 17.00 ter obvestila ob 17.15. Poleg tega bodo še nasled- nje oddaje: PONEDELJEK, 19. SEPTEMBRA: 1725 športni pregled, 17.40 George Bizet v besedi in glasbi; TOREK, 20. SEPTEMBRA: 1725 Mladinska oddaja, 17.40 Glasba z iz- Ix>sojenah plošč; SREDA, 21. SEPTEMBRA: 17.25 Iz dela celjske občinske skupščine', 17.35 glasbeni mozaik; ČETRTEK, 22. SEPTEMBRA: 1725 Radijski feljton, 17.40 Domače viže igra ansambel štajner; PETEK, 23. SEPTEMBRA: 1725 Turistična oddaja 17.40 Za vsakogar nekaj; SOBOTA, 24. SEPTEMBRA: 1725 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- Ijajo, drugi del, 17.40 Za prijeten konec tedna. Rok za predloge in pripombe bo potrebno podaljšati Razprava v zraku Nejasna izhodišča ob osnutku zakona o jizobraževanju _ NA NEDAVNI SEJI PREDSEDNIKOV OBČINSKIH SKUPŠČIN Z OBMOČJA NEKDANJEGA CELJSKEGA OKRAJA SO UGOTOVILI DA OSNUTEK ZAKONA O FINANCIRANJU IZOBRAŽEVANJA — KLJUB ALTERNACIJAM — NE VODI K USTREZNIM ZAKUUCKOM. RAZ- PRAVE SO VERBALNE, KER POD BESEDILOM OSNUTKA NI ČU- TITI MATERIALNIH OSNOV. Zbranim predsednikom občinskih skupščin je v uvodnih besedah na- kazal Igor Ponikvar nekaj proble- mov, ki se ob njih večideil v raz- pravah ustavljajo. Zastavil je vp|ra- šanje, ah naj bo zakon namenjen za praktično uporabnost ah naj bo samo osnova za nadaljnje dogovar- janje med izobražvalnimi ustanova- mi in izobraževalnimi skupnostmi. Ta nejasna opredeljenost zakonske- ga osnutka vzbuja zatem tudi po- misleke glede virov za zbiranjje finačnih sredstev, iker ni dovolj izra- zite omejitve kaj naj šteje za osnov- no izobraževanje in kaj' v razširje- no, ki je zanj potrebno pridobiti sredstva s pogodbami oziroma do govori. Posledično nastopi torej vpraša- nje: kaj financira in kako, dalje, kakšna razmejitev in razločevanje naj nastane med financiranjem teritorialnih izobraževalnih skupno- sti in gospodarskih izobraževalnih skupnosti, ker je za gospodarsko izobraževanje predvideno, da si lah- ko pridobi dodatna potrebna sred- stva od družbene skupnosti, medi tem ko teritorialna izobraževalna skupnost verjetno ne bi mogla za- gotoviti osdovnih potrebnih sred- stev. Povsem T^epreračunan je tudi 35. člen osnutka, ki narekuje uravna- vanje osebnih dohodkov v prosveti z osebnimi dohodki enakovrednih kadrov v drugih delovnih organiza- cijah. Globalno lahiko predvideva- mo povečanje sredstev za izobraže- vanje približno za sedem odstotkov, medtem ko bi uresničevanje tega zelo verjetno terjalo dosti več de- narja. V nadaljnji razpravi so predsed- niki posameznih občinskih skupščin potrdiili, da je kvalifoirana razprava o osnutku zakona za izobraževanje povsem nemogoča, v kolikor raz- pravljavci ne poznajo temeljnih po- datkov in izhodišč. Republiški or- gani doslej niso objavili podatkov, kar je zavrlo bolj stvarno in teme- ljito razpravo, posebej še v zvezi z določili, kolikšna in kakšna naj bi bila regionalna izobraževalna skup- nost kot najvišji organ samouprav- ljanja, a preračunavanja v občin- skem merilu so povsem odvečna, ker je nadaljnja delitev razpolož- ljivega denarja in vprašanja potreb med izobraževalnimi skupnostmi in po stopnjah šolanja še vedno po- vsem neopredeljeno. Nekateri predsedniki so povedali, da na območju njihovih občin pro- svetni delavci sicer razpravljajo o osnutku zakona, vendar zelo nepri'- zadeto. To sicer ne pomeni, da bi prosvetni delavci ne razumeli osnut- ka, vendar je zanje zanimiva le mož- nost preračunavanja s stvarnimi številkami. Prav te možnosti pa ni, saj vsi členi in alternacije ne dopu- ščajo sklepanja, kako bi se z novim zakonom spremenil položaj financi- ranja izobraževanja. Zaradi vseh teh ugotovitev so se predsedniki občinskih skupščin od- ločili, da bodo sicer skladno s pred- videvanji novega zakona preračuna- li — v kohkor še niso — po vseh alternativah možnosti in potrebe za financiranje izobraževanja v svojem območju, hkrati pa bodo ponovno zahtevah od republiških organov, da sporoči podatke in temeljna izhodi- šča, ki bi mogla zagotoviti stvarno nadaljevanje razprave. Zaradi vsega tega — ker je bil rok za pripombe k osnutku določen do 20. septembra — pa bodo zahtevali tudi od repub- liške skupščine, da podaljša rok za .pripombe k osnutku zakona o finan- ciranju izobraževanja. Med razpravo je tovarišica Mila Stamejčičeva navedla tudi izračun, ki so ga pripravili za območje celj- ske občine. Ta izračun kaže, da bi mogli v občini zbrati vsega 2,100 mi- lijonov dinarjev, a potrebe za šol- stvo prve stopnje bi bile 1,550 mili- jonov, kar je skupaj 2,432 milijonov dinarjev. To pomeni, da bi v tem primeru manjkalo okoli 330 milijo- nov za potrebe izobraževanja. Pred- sedniki drugih skupščin so dodali, da bi po približnih izračunih tudi v njihovih območjih izkazali podobna razmerja. Herbert Savodnik VIRI FINANCIRANJA Na skupnem razgovoru, ki so se ga udeležili predstavniki občinskega odbora Socialistične zveze, občinske skupščine, občinskega sindikalnega sveta ter občinske Zveze društev prijateljev mladine Žalec so obrav- navali dva pomembna osnutka za- kona: o financiranju izobraževanja in vzgoje v SR Sloveniji in o otroš- kem varstvu in otroškem dodatku. Ugotovitev, da bi morala osnutka predvideti čimmanj virov za finan- cranje, toda le-te zanesljive in stal- ne, je skupna za oba akta. Nekateri so bili mnenja, naj bi namesto pro- metnega davka iskah prispevke v či- stem dohodku delovne organizacije. Sicer pa so sprejeli še tale stali- šča: ne glede na to, kakšna bo izo- braževalna skupnost — mnenja o njeni velikosti so bila različna — bo treba do podrobnosti izdelati krite- rije za delitev sredstev. Poseben po- udarek zasluži investicijska dejav- nost, saj se je doslej namreč doga- jalo, da so kredite za gradnjo novdi šol dobivale- v glavnem dotirane občine, razvitejše pa so imele po- temtakem manj možnosti za grad- njo novih šol. Na posvetovanju je jzmagalo tudi stališče, da Je v osnut- jku predloga zak<5na'heustre2il6 ravnavano izobraževanje odraslih in da je nujno, da sredstva za tovrstno dejavnost zagotovimo iz družbenili skladov. Glede prednacrta zakona o otroš- kem varstAii in otroškem oziroma družinskem dodatku pa so bili ude- leženci posvetovanja mnenja, naj bi bila višina dodatka progresivna — glede na število otrok, cenzus pa naj bi bil prožnejši in ne tako fiksi- ran kot doslej. V družbeno varstvo bi morali zajeti tudi duševno in te- lesno prizadete otroke, sicer pa so se zavzeli za stališče, naj daje zvez- ni zakon republiki možnost za sa- mostojno urejanje varstva otrok in mladine. S polic Študijske knjižnice Goldschmit-Jentner R. K.: Die Be- gegnung mit dem Genius. (176.— 200. Tsd.) Frankfurt am Main und Hamburg 1961. S. 20012/56. Matisse H.: Farbe und Gleichnis. Frankfurt am Main und Hamburg 1960. S. 20012/324. Baumgart F.: Das Kunstge- schichtsbuch. Von der Antike bis zur Gegenwart. Frankfurt am Main und Hamburg 1961. S. 20012/396. Janouch G.: Gesprache mit Kafka. Frankfurt am Main und Hamburg 1961. S. 20012,'417, Leprohon P.: Michelangelo Anto- nioni. Frankfurt am Main und Ham- burg 1964. S. 20012/571. Blues und Work Songs. Fransfurt am Main und Hamburg 1964. S. 20012/597. Sontheimer K.: Thomas Mann und die Deutschen. Frankfurt am Main und Hamburg 1965. S. 20012/650. Tompkins P.: Shaw und Mollissi- ma. Frankfurt an Main und Ham- burg 1965. S. 20012/653. (Neunzehnhundertfunfundvierzig) 1945. Ein Jihr in Dichtung und Be- richt. Frankfurt am Main und Ham- burg 1965. S. 20012/663. Die Berlin-Frage. Politische Doku- mentation 1944—1945. Frankfurt am Main und Hamburg 1965. S. 20012/ 698. Erfolge und Grenzen der moder- nen Medizin. Frankfurt am Main und Hamburg 1%6. S. 20012/736. Silbermann A.: Vom Wohnen der Deutschen. Frankfurt am Main und Hamburg 1966. S. 20012/730. Lather M. K.: Warum \vir nicht vvarten konnen. Frankfurt am Main und Hamburg 1965. S. 20012 681. Masson A.: Les bibIiotheques. 2. ee. Paris 1963. S. 24714/944. NI PERSPEKTIVE za prosvetne delavce? Razpravam o osnutku predloga za- kona o financiranju izobraževanja in vzgoje se je ta teden pridružilo še bazensko posvetovanje sindikata družbenih, dejavnosti. Tokrat smo slišali prve »uradne« številke o od- stotkih in zneskih, ki bi jih v repub- liki zbrali iz predvidenih virov. Tako so se uresničila pričakovanja, po ka- terih, z novimi določih, ne bi krili osnovnih potreb našega šolstva- Šte- vilke namreč govorijo takole: vseh sredstev bi bilo po novem zakonu v republiki 51 milijard dinarjev, po- trebovali pa bi jih vsaj 63 milijard. Ceod razlike odštejemo prispevke staršev in posameznikov, ostane še vedno okrog 7 milijard dinarjev, za katere trenutno še ni mogoče trditi ne tega, od kod naj bi jih dobili in tudi ne, če smo sploh lahko sigurni vanje. • Ne samo prosvetni delavci, tudi ostali udeleženci razgovora so mne- nja, da osnutek tak kot je, ne pome- ni nobenega bistvenega izboljšanja. Osnovni problem — viri, ki ne bodo zadoščali niti za kritje osnovne de- javnosti šol — ostaja še vedno ne- rešen, zato so se nekateri zavzemali za to, da bi podaljšali vsaj razpravo o osnutku zakona. Toda ali bo to kaj pomagalo? Di'uga temeljna ugotovitev, ki so jo poudarjali vsi, ki so sodelovali v ddsedanjih razpravah, je zahteva po enotni politiki, izobraževanja. To je mogoče zagotoviti le v večji režiji, zato so se mnenja o njeni velikosti prevagala v korist regionalnih, če ne celo kar republiške izobraževalne skupnosti. To velja zlasti za srednje šole, kajti te vrste izobraževalnih ustanov ni mogoče* urediti v okviru občine ali regije. Povsem iluzorno bi bilo pričako- vati, da bo v prihodnjem letu mogo- če uresničiti 35. člen osnutka zako- na, ki govori o izenačitvi osebnih dohodkov prosvetnih delavcev s ti- stimi, ki jih dobivajo ljudje z enako izobrazbo v gospodarskih organiza- cijah. Za te namene bi potrebovali vsaj 40 odstotkov več denarja. Tega pa, kot vemo, ni. Kako dolgo bodo dohodki prosvetnih delavcev še za- ostajali? Tudi to je vprašanje, ki ga predvideni osnutek ne rešuje. Vpraša T' '-i številnim razgo- vorom £ i ostajajo brez od- govorov, je toliko, da bo predloženi osnutek moral doživeti še korenite spremembe. Kljub temu pa bi bilo verjetno narobe, če bi se zavleklo tudi sprejetje zakona, saj je začetek koledarskega leta za tako odločitev najprimernejši čas. I. B. POGOVOR Z OBČINSTVOM V torek, 20. septembra ob 19.30 — torej ob času, kakor se bodo sikozi vso sezono začenjale večerne pred- stave, in dan pred začetkom vpiso- vanja za novi abonma — bo SLG Celje pripravilo obiskovalcem zani- miv program. Mišljen je kot pogo vor z občinstvom, vendar bodo obi- skovalci med seznanjanjem z le- tošnjim repertoarjem lahko sledili tudi kratkim odlomkom iz domala vseh uprizoritev v novi sezoni 1966- 1967. Vstopnine ne bo. Vljudno vab- ljeni! Vse za jesen v teh dneh ste verjetno že nekaj- krat uporabili svoja lans'ka jesenska oblačila in z grozo ugotovili, da vam je kostim pretesen, plašč pre- dolg, obleka ni več skladna z letoš- njo modo — skratka: nekaj oblačil v svoji jesenski garderobi boste mo rali izpopolniti. Zato v as vabimo v poslovalnice trgovskega p>odjet ja »Moda« v Celju, kjer boste mogli izbirati po svojem okusu in željah. VOLNA v Prešerno- vi 7 vam nudi konfekcijska oblačila (kostime in plašče), v VESNI (Can- karjeva 2) dobite lahko prikupne obleke in raznovrstno perilo, česar pa ne najdete v teh poslovalnicah, lahko poiščete v SOLČAVI, Prešer- nova 9, kjer imajo lepe pletenine, bluzice in še marsikaj drugega. Za svoje otroke do 14. leta boste lahko kupovali pri BABY, Trg V. kongre- sa 11, posteljnino in metnsko blago pa v MANUFAKTURI, Cankarjeva 1. Za ustrezne dodatke je tukaj po- slovalnica TORBICA, Prešernova 7, za ličila in kozmetiko, ki jo boste v jeseni nujiro potrebovali pa DRO- GERIJA v Prešernovi 4. Obiščite naše poslovalnice in do- živeH boste lepo jesen! ZBOR IZ BRNA V CELJI] Najboljši češki »Brnesky detsky sbor« bo koncertiral v Celju 19. te- ga meseca. Ljubitelje mladinskega petja opozarjamo na enkratno do- živetje. V Jugoslaviji bo zbor nasto- pil prvič, pel pa bo še v Varaždinu, Ljubljani in na Reki. Zbor je bil ustanovljen ie letd 1945 in je vse do danes, ko je dose- gel svojo vrhunsko stopnjo, kvali- tetno rasel. Dobil je vrsto priznanj doma in na tujem (v Italiji, Avstriji, in Madžarski). Za seboj ima blizu pet sto koncertnih nasto- pov. Vsa leta vodi zbor dirigent dr. František Ljsek. Zbor ima priprav- ljalni odelek, iz katerega črpa svo- je pevce v starosti od 9. do 15. te- ta. Ob njegovem koncertu v Pragi (v nekdanji Smetanovi dvorani, v kateri se že po tradciji vrstijo prvo- razredni koncerti), je neki kritik zapisal: »Skoraj nerazumljivo je, kako izvajajo brnski pevci do kraja izpiljen program. Občudovanja vre- den je razpon široke izraznosti in bogate dinamike; ob najnežnejših pianissimih je zven obsolutno čist tudi v večglasnem petju, čudovita je precizno izražena artikulacija v kristalno čisti intonaciji. Največje zasluge za to ima dolgoletni peda- gog in zborovski mojster dr. Fran- tišek Ljsek.« Nič čudega ni, če ima ta zbor že lepo zbirko pesmi, posne- tih na gramofonske plošče. Program, s katerim se nam bo zbor predstavil, je izredno zahte- ven, saj obsega najstarejše večglas- ne češke pesmi iz konca 14. stoletja, dela Orlanda Lassa, Palestrind Hdndla, Beethovna, Schuberta, Mo- zarta, Brahmsa, slovenskega baroč- nega mojstra Plavca, poleg tega pa kompozicije domačih avtorjev Sme- tane, Janačka, Novaka, Martinnja idr. Na sporedu je 10 kompozicij, ki jih bodo izvajali prvikrat. A. S. POSEBNO OBVESTILO! KOLEKTIVU OD 1. OKTOBRA VNAPREJ NUDIMO KO- LEKTIVOM, SINDIKALNIM PODRUŽNICAM IS OSTALIM POSEZONSKE CENE ZA AV- TOBUSNE PREVOZE V NAJSODOBNEJE UKKtMUENIH AVIUBUSIH UKA »Mt-K- CEDES«. IZKORISTITE UGODNO PRILOŽ- NOST - ZAHTEVAJTE PONUDBE. VABIMO VAS NA IZLETE: 1. IS-dnevno potovanje z luksuzno motorno ladjo »Dalmacija« v oktobru PO »SREDO- Z£MUU€. Prijave do 15. septembra 1966. 2. RIM — NEAPELJ — CAPRI — POMPE- JI! 7-dnevno avtobusno potovanje 15. oktob- ra. Prijave do 15. septembra 1966. 3. l-dnevni avtobusni izlet na BELOPESKA JEZERA, OSOJSKO in KLOPINJSKO JEZE- RO. 4. »dnevno potovanje z letalom v suv- JETSKO ZVEZO v oktobru 1966. 5. MuiuKi/.mANi lukisii! rnpravili smo vam zelo ugodne počitniške aranžmane v PORECU in ROVINJU. 6. 7-dnevno avtobusno potovanje v KiM (Trst, Padova, Firenze, Rim, Assisi, San Ma- rino, Visario, Tarvisio), Prijave do 10. sep- tembra 1966. 7. PARIZ — ogled dveh razstav! a) SICOB — svetovnoznana razstava pisar- niške opreme — od,svinčnika do elektronske- ga računalnika. b) mednarodna razstava gostinske opreme. Prijave do 15. septembra 1966. 8. KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI! Prijav- ljajte se za 2- ali 3- dnevne Izlete v TRST in BENETKE. 9. 9-dnevno avtobusno potovanje v LOUR- DES in na AŽURNO OBALO. Prijave do 15, septembra 1966. 10. 2 ali 3-dnevni izlet v BUDIMPEŠTO. 11. 2 aU 3-dnevni izlet na DUNAJ. 12. l-dnevni izlet v TRST. Frijave do za- ključenega števila. 13. 8-dnevno potovanje v oktobru v PARIS, prijave do 10. septembra. 14. LONDON — PARIZ. 8-dnevno potovanje z vlakom 26. novembra 1966. Prijave do 25. oktobra 1966. 15. 9-dnevno avtobusno potovanje v JUŽNO FRANCIJO in SEVERNO ITALIJO. Prijave do 15. septembra 1966, 20. 6-dnevni avtobusni izlet na 3. mednarod- no razstavo laboratorijske in merilne tehni- ke In avtomatike v kemiji »ILMAC« v BASE- LU. Prijave do 8. septembra 1966. KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kvalitet- nih prevozov, ki Vam jih nudimo po zelo znižanih cenah v najsodobneje opremljenih avtobusih tipa »MERCEDES«. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- luvi umsciiE iiiKisiicNu i-viuji,ijii .KOMPAS« CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. MALI OGLASI PRODAM TRICIKEU »GUZZI« — 1958 proda: Simon- čič, Gotovlje 125, Žalec. JABOLKA »kanade« neobrane in 8 mesecev brejo telico prodam. Ana Poteko, Vojnik 119. DELAVNICO za kakršnokoli obrt, primerno tudi za ureditev v stanovanje prodam ali dam v najem. Naslov v upravi lista. NOV PRALNI stroj »KASTOR« 3—5 kg super- 1^ avtomatični prodam ugodno. Marinič, Mal- gajeva 2, Celje. OTROŠKO posteljico, dobro ohranjeno (ore- hov furnir) prodam. Zglasite se od U—17 ure pri ing. Bregar, Celje, Tkalska 3. TROBENTO češke znamke prodam. Naslov v upravi lista. MIZARSKE stroje — orodje prodam ugodno. Naslov v upravi lista. TESAN rabljen les 5—6 m' prodam: Jože Komplet, Šmartno v R. d., Brezova 9. KRAVO 8 mesecev brejo in hmeljsko sušilni- nico 4 m- prodam. Celje, Ložnica 9. FIAT 500 Topolino z rezervnimi deli prodam ugodno za ceno 2.500 N-din in NSU Primo 1.000 N-din. Vprašajte pri Potočnik, Celje, Ložnica 7. Konja starega 6 let proda: Jože Vaš, Zg. Hudinja 11. KOZOLEC proda: Elizabeta Jezernik, Lokro- vec 34. Sode — dobro ohranjene prodam. Celje, Teharska c. 38. DVA šivalna stroja (eden Singer, eden Pfaff) proda: Sonja Hafner, Celje, Plečnikova 1 (Jožefov hrib). 3 MESECE starega črnega psa čuvaja pro- dam. Celje, Cret — baraka — desno pred mizarstvom Štuklek. KUPIM STANOVANJSKO hišo z gospodarskim po- slopjem in 1—2 ha orne zemlje v bližnji okolici Celja kupim. Naslov v upravi lista. ZAPOSLITEV UPOKOJENEC uslužbenec JŽ želi zaposlitve. Naslov v upravi lista. SLEPARSKEGA pomočnika sprejmem. Na- ^top takoj ali po docovoru. Franjo Dolžan, kleparstvo, Celje, Linhartova 6. ■^ENSKO za 6 urno dopoldansko varstvo otro- ka (vsak tretji teden) iščem. Naslov v upra- vi lista. POMOČ v gospodinistvu iščem žensko, Prime, Celje, Cankarjeva 13 (popoldne). ^^TOKLEPARSKEGA pomočnika — vojašči- prostega sprejmem takoj ali po dogovo- ru. Košlomaj, Tovarniška 23, Celje. STANOVANJE enosobno suho in sončno stanovanje, naj- ^3je v okolici Žalca nudim nagrado 100.000 *>;din. Ponudbe na upravo lista pod šifro j^»SAMA«. y^ sobi oddam dvem samskim mo$kim ose- najraje dijakom. Naslov v upravi li- st^ ^^'A mlajša zakonca iščeta prazno sobo po ^ožnosti v bližini Celja. Kari Zupan, Celje, Poluie 68. ^SOBNtO stanovanje v Aškerčevi ulici za- ^"lenjam za večje. Naslov v upravi lista. ^emljeno sobo oddam mirni ženski za ?)anjš() pomoč v gospodinjstvu. Vprašati: 0^/;'"^n'kova 26. DAM opremljeno sobo. Pismene ponudbe v^, upravo lista pod žifro »CENTRALNA KURJAVA.. ano\'ANJE nudim dvema fantoma: Kro- J^tvo Zidanikova 27, Celje. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TRBOVUE — HRASTNIK, P. TRBOVLJE, sprejme za jamske obrate Trbovlje, Hrastnik in obrat za specialna rudarska dela, večje število delavcev - kopačev, kopaških pomočnikov in vozačev V starosti od 18 do 30 let. Poskusna doba traja dva in tri mesece. Vpoštev pridejo le zdravstveno in fizično ^osobni delavci z dostojno disciplino, ki je potrebna v rudarstvu. Nastop službe je mogoč takoj. Stanovanje je zagotovljeno v sodobno urejenem samskem domu v Hrastniku, prehrana pa v obratu družbene prehrane, ki posluje v sklopu rudnika. Dela v jami se obračunavajo po osebnem, skupinskem in ko- lektivnem učinku. Za disciplinirane in delavoljne delavce je zaposlitev stalnega značaja. . ' Vse morebitne kandidate vabimo, da se s potrebnimi doku- menti javijo v kadrovskem sektorju na upravi rudnika v Trbov- ljah zaradi dokončnega dogovora. Komisija za delovna razmerja pri RTH UPRAVA ZA MERE IN DRAGOCENE KOVINE BEOGRAD - BANATSKA UL. 14 razpisuje za svojo enoto: KONTROLO MERIL IN DRAGOCENIH KOVIN v Celju, Mariborska cesta 1 prosto delovno mesto KONTROLORJA MERIL Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje — srednja tehnična šola — strojni oddelek in 5 let prakse kontrolorja III za merila na istem ali sličnem delovnem mestu, — ali kontrolorja II za merila z 10 let prakse na istem ali sličnem delovnem mestu. Opraviti mora strokovni izpit iz stroke kontr<»le meril iu dragocenih kovin. Dohodki po Pravilniku o osebnih prejemkov delavcev. Pismene ponudbe z življenjepisom dokumenti in vlogo, kol- kovano z 0,5 N-din je predložiti osebno. ^Raz£is vel|a 30^i^po objavi v časopisu. OPREMLJENO sobo v Žalcu ali bližnji oko- lici iščem nujno. Ponudbe na upravo lista pod šifro »NUJNO 15 X«. ZAMENJAM ali oddam za visoko nagrado z odločbo enosobno stanovanje (komfortno) na lepem kraju v središču mesta Celja. In- formacije: Toplišek Frančiška, Celje, Ašker- čeva 2. MLADOPOROČENCA brez otrok iščeta praz- no sobo za 1 leto. Obrez, Popovičeva 41, Celje: MLAJŠA uslužbenka išče sobo s posebnim vhodom, Iršič, Celje, Trubarjeva 28. DVOSOBNO komfortno stanovanje v Celju Ul. 29 Novembra 24 (stanovanje št. 35) za- menjam za tri ali več sobnega čim bliže mestu. Ogled od 17.—19. ure. PRAZNO ali opremljeno sobo iščem nujno. Naslov v upravi lista. RAZNO INŠTRUKTORJA matematike za 1 letnik grad- bene tehniške šole iščem. Naslov v upravi lista. VARČNO in skrbno gospodinjo osamljeno upokojenko do 63 let starosti s podeželja, nekaj pokojnine želi spoznati osamljen upo- kojenec »kvalificiran« v svrho skupnega go- spodinjstva. Naslov v upravi lista. ŽENSKA srednjih let, razočarana, z nekaj gotovine in službo, želi spoznati poštenega upokojenca od 50—65 let, iz Celja, za skup- no življenje. Ponudbe na upravo lista pod šifro »ZVESTOBA«. INSTRUIRAM angleščino in nemščino. Na- slov v upravi lista. CESriTKA Dipl. oec. Poldetu Vrabiču za uspešno oprav- ljeno diplomo — čestitajo domači. Jugoplastika Split — prodajalna Celje razpisuje prosto delovno mesto BLAGAJNIKA Pogoj: Kvalificiran trgovski po- močnik. Nastop možen takoj ali po dogo- voru. Pismene ponudbe pošljite ali od- dajte v poslovalnici Celje — Stane- tova ulica št. 2. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE razpisuje ABONMA za sezono 1966—1967 REPERTOAR: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, komedija. Fay & Michael Kanin: RAŠA- MON, igra. Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI, komedija. Benavente: LA -MALOUERIDA. drama. Surinova: DEDEK MRAZ, prav- ljica za otroke. Dominik Smole: CVETJE ZLA, igra. Janez Žmavc: PODSTREŠJE, igra. Shakespeare: KORIOLAN, dra- ma. Jean Anouilh: EVRIDIKA, dra- ma. Manhoff & Roche: LJUBEZEN, JO POZNATE?, komedija. SATIRIČNI KABARET. Ivan Cankar: POLITIČNI SPI- SI. Abonenti imajo 200'o popusta (upokojenci in šolska mladina 50 o o) za 9 izbranih del in še na- slednje prednosti: abonma lahko plačajo v obrokih, zagotovijo si stalni sedež, dana pa jim je še možnost, da se lahko abonirajo še na dodatni VEZANI ABON- MA (4 gostovanja tujih gleda- Ušč). ABONMAJI PREMIERSKI, SOBOTA, TO- REK, NEDELJA, KOLEKTIVI, UPOKOJENCI. MLADINSKI (za srednje šole), ŠOLSKI (za osnov- ne šole), VEZANI. KOLEKTIVI imajo izreden po- pust, če se abonirajo na več kot 4 predstave. SLG Celje razpisuje abonma tudi v krajih zunaj Celja. Tudi zanje velja izreden popust, če se bodo abonirali na več kot 4 pred- stave. Vpisovanje bo pri gledališki blagajni za stare abonente od 21. do 27. in za nove od 28. do 29. septembra dnevno od 8. do 10. in od 18. do 20. ure. IZLETNIK CELJE KRAVJI BAL — v nedeljo 25. septembra 1966 enodnevni izlet v Bohinj na tradicional- no turistično prireditev. Prijave posamezni- kov in skupin sprejemamo do 20. septembra. IZLETI PO DOMOVINI — organiziramo eno- ali večdnevne izlete po domovini za or- ganizirane skupine po želji. V sodelovanju s PUT-NIKOM Beograd orga- niziramo IZLETE V INOZEMSTVO. GRADEC (GRAZ) — od 2. do 10. oktobra — l-dnevni avtobusni izleti, zahtevajte pro- gram potovanja, prijave sprejemamo do 20. septembra. Izleti za skupine časovno po že- lji! BUDIMPEŠTA — 2-dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. 15 okt. Pohi- tite s prijavami! BENETKE - TREVISO - UDINE - GO- RICA — TRST, 2- dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike, zahtevajte podrob- ne programe. TRST — MIRAMARE — l-dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike, zahtevajte program potovanja. GRADEC (GRAZ) — MARIA ZELL enodnevni izlet za skupine. KANALSKA DOLINA, VIŠARJE, GORICA, TRST — enodnevni in dvodnevni izleti za skupine. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, 3-dnevni avtobusni izleti, datum določimo po dogovoru s kolektivom. DUNAJ — SALZBURG — CELOVEC, 3-dnev- ni avtobusni izleti, datum določimo po dogo- voru s kolektivom. CELOVEC — ogled Koroške v enem ali dveh dnevih, datum izleta določimo po dogo- voru. PARIZ — NICA — MONTE CARLO — MI- LANO — BENETKE, 11-dnevno potovanje z vlakom dne, 20. oktobra, prijave sprejemamo do 19. septembra 1966. SOLUN — CARIGRAD — SOFIJA, 8-dnevno avtobusno potovanje dne 9. 10., 23. 10., 6. 11., 27. 11.; rok /a prijave je 30 dni pred potova- njem. Križarjenje po Sredozemlju — v 14. dneh si boste z luksuzno ladjo »Dalmacija« lahko ogledali večino sredozemskih držav. Progra- me lahko dobite v naših poslovalnicah. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v naši turistični poslovalni- ci na Titovem trgu 3, ter v poslovalnicah v Vele.nju, Mozirju, Krapini, Hrastniku in Kr- škem. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemstvu z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in vizumov. IZLETNIK rezervira ležišča v spalnih vago- nih, prodaja in rezervira vozovnice za letal- ski promet za tu in inozemstvo. Poslužujte se turističnih uslug v naših po- slovalnicah. Programe izdelujemo po želji skupin ali kolektivov! Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK Celje Tel. 28-41 KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE CELJE OBVEŠČA I. Da bo za potrebe zdravstve- nih ustanov organiziral tečaj za bolniške strežnice oziroma strež- nike. Kandidati za tečaj morajo ime- ti 8 razredov osnovne šole; dekle- ta morajo biti stara najmanj 18 let, fantje pa morajo imeti od- služen kadrovski rok v JLA. Tečaj se bo predvidoma začel 10. oktobra, bo brezplačen in bo trajal približno mesec dni. Za sta- novanje oziroma prevoz morajo poskrbeti kandidati sami. Prijave sprejema Komunalni zavod za zaposlovanje Celje, Šlandrov trg 7, soba št. 6 in to za območje občin Celje, Laško, Šent- jur in Šmarje pri Jelšah, za ob- močje občine Brežice na sedežu delovne enote zavoda v Brežicah, za območje občine Sevnica na se- dežu delovne enote zavoda v Sev- nici, za območje občine Slov. Ko- njice na sedežu delovne enote za- voda v Slovenskih Konjicah in za območje občine Žalec na sedežu delovne enote zavoda v Žalcu. Rok za prijave je 23. septem- ber 1966. II. Da bo na šolskem centru B. Kidriča v Celju organiziral po- klicno šolo za frizersko stroko — en oddelek — 24 učencev. Šola bo pričela s poukom 5. decembra 1966. šolski center B. Kidriča bo vsem učencem tega oddelka pre- skrbel učno prakso v brivsko-fri- zerski stroki. Kandidati morajo imeti 8 raz- redov osnovne šole in ne smejo biti stari več kot 17 let. Predhod- no bodo vsi psihološko in zdrav- stveno pregledani. Prijave sprejema Komunalni zavod za zaposlovanje Celje na sedežu zavoda in posameznih de- lovnih enotah. Rok za prijave je 25. septem- ber 1966. Občinski zbor Skupščine obči- ne Celje po 22. členu zakona o vo- litvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 11-92/63) razpisuje NADOMESTNE VOLITVE V 10. VOLILNI ENOTI, ki obsega: Zidanškovo ulico. Za- gato, Ozko ulico. Muzejski trg. Ulico Ivanke Uranjekove in Na okopih. Volitve bodo v nedeljo, dne 9. oktobra 1966. V Celju, dne 14. septembra 1966. Predsednik občinskega zbora Skupščine občine Celje Cveto Pelko, 1. r. Po določilih 39. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 11-92/63) sklicuj em KANDIDACIJSKI ZB6r 10. volilne enote občinskega zbora skupščine občine Celje, ki zajema Zidanškovo ulico, Oz- ko ulico, Zagato, Ulico Ivanke Uranjekove, Muzejski trg in Na okopih. Kandidacijski zbor bo v torek, dne 20. septembra 1966 ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma Celje, Trg svobode št. 9. Predsednik skupščine občine Celje Zdravko Trogar, 1. r. TlIRISTl£\E OBJAVE ZASEDENOST KAPACITET Dovolj prostora Je v vseh krajih na celj- skem turističnem področju. Rezervacije so potrebne za skupine ob sobotah v Planinskem domu Logarska dolina ter v Hotelih Celela, Evropa v Celju in Paka v Velenju. Opozarja- mo na znižane cene v zdraviliščih. PRIREDITVE V Rogaški Slatini bo v soboto zvečer VE- ČER NARODNIH PESMI IN PLESOV, v ne- deljo dopoldne pa promenadni koncert. GODBA IN PLES V Velenju imajo v hotelu Paka vsak dan godbo In ples razen ponedeljka, v Kogaški Slatini vsak torek, sredo, solioto in nedeljo, na Dobrni v.sak torek, četrtek, soboto in ne- deljo v Celju pa Je na Starem gradu narod- no zabavna glasba vsako nedeljo popoldne ob lepem vremenu. KOPALNI BAZENI Odprti so še vsi kopalni bazeni. Opozarja- mo na izredno toplo vodo v Rimskih Topli- cah in na bazen z zdravilno vodo v Harinlh Zlakah pri Podčetrtku. TURISTIČNI IZLET Olepševalno in turistično društvo Celje pri- reja v nedeljo, 20. oktobra izlet v Novo Gori- co in v Ajdovšično. Prijave sprejemajo v tu- rističnem uradu. GOSTINSKA IN TURISTIČNA RAZSTAVA V soboto in nedeljo dne 1, in 2. oktobra bodo v Celju zanimive gostinsko-turistične pnrediive. V noieiu i:.vi-opa bo lunsticna ruzslavu združena s pokušnjo žganih pijač, sadnih sokov in sladoleda, v Hotelu Celeia bo kulinarična razstava združena z razstavo pogrinjkov, sadja, cvetja ter pokušnjo piva, kave In vin. Poleg tega bo še zanimivo tek- movanje v gostinskih veščinah, promenadni konten in uruiabiu večer. VEĆ DISCIPLINE V zvezni rokometni ligi preteklo nedeljo ni bilo tekmovanja. Celjski rokometaši so to pavzo izkoristili za odigranje prijateljske tekme z ekipo Zagreba, ki je letos najresnejši pre- tendent za osvojitev naslova držav- nega prvaka. Tako so se tudi celjski gledalci lahko seznanili z eno naj- boljših jugoslovanskih ekip, ki je na tem prijateljskem dvoboju prikaza- la vse odlike in finese modernega rokometa. Seznanili smo se lahko s tem, da najboljše rokometne ekipe v državi prekašajo Celjane pred- vsem po fizičnih sposobnosti, saj bi lahko rekli, da je bil na nedeljski tekmi najvišji Celjan tako velik, kot najmanjši Zagrebčan. To pa pri ro- kometu veliko pomeni. Kljub temu pa se ne moremo zne- biti vtisa, da bi celjski rokometaši lahko izvlekli ugodnejši rezultat od poraza 12:26. Pri Z&grebčanih smo poleg fizične moči in odlične taktike lahko opazili tudi veliko mero disci- pline, česar pa pri Celjanih v zad- njem času pogrešamo. Da pa v ekipi vlada disciplina in složnost, je prvi pogoj za uspešno delo in uspešno igranje proti lahkim in najtežjim nasprotnikom. Pri nekaterih celjskili rokometaših se poleg nediscipline opaža tudi precejšnja mera malo- dušja. Po našem mnenju popolnoma brez potrebe. Igrajo v elitni skupini predstavnikov jugoslovanskega ro- kometnega športa, torej predstavlja- jo že določeno kvaliteto. Zato je po- polnoma brezpredmetno padati za- radi treh porazov z močnimi na- sprotniki v malodušje, ker to lahko vodi samo v resno krizo. Izvrstna priložnost za rehabilitaci- jo je že sobotna tekma z ekipo Dina- ma iz Pančeva. Pančevci so doslej neporaženi pa vendar s tem še ni re- čeno, da so neranljivi. To je rutini- rana ekipa, ki že vrsto let nastopa v zvezni ligi in ima v svojih vrstah več državnih reprezentantov. Upaj- mo, da bodo celjski rokometaši to- krat zaigrali disciplinirano in pred- vsem brez pretiranega precenjeva- nja nasprotnika. Ne gre za zmago, gre za dostojno reprezentiranje ti- stega kar znajo. S tem pa prav go- tovo tudi ugoden rezultat ne bo iz- ostal. Tekma med Celjem in Dinamom iz Pančeva bo v soboto ob 16.30 na igrišču Partizana ob Kersnikovi uli- ci. Ob 15.30 pa se bosta v prvenstve- ni tekmi mladinske lige pomerila Celje in Branik. EG NAŠ RAZGOVOR Dirka Z možnostjo VtRJETNO MALO NAŠIH BRALCEV VJt, DA IMAMO NA CELJSKEM PODROČJU PO- LEG ZNANIH ATLETOV, PLAVALCEV IN LE- TALCEV ŠE VRSTO ŠPORTNIKOV, KI ŽA- NJEJO IZVEN NAŠIH MEJA PRIZNANJA IN LOVORIKE, DOMA JIH PA KOMAJ POZNA- MO. MED TE VSEKAKOR SODIJO MOJST- RI, JAHALCI ZELENIH KONJIČKOV, OD SALOBIRJA, MEDNARODNO ZNANEGA DIR- KAČA NA MOTORJIH S PRIKOLICO, GAJ- ŽKA, FOJSA IN KRANJCA, KI SE MERIJO V GOCARTU PA DO MOŽ, KI DIRKAJO ČEZ DRN IN STRN. TOKRAT SMO ZA RAZGO- VOR IZBRALI DUŠANA SLUGO, TEKMO- VALCA V MOTOCROSU. Dušan Sluga se je rodil v Kostanjevici na Dolenjskem. Po šolanju v Mariboru in odslu- ženju Kadrovskega roka je prvič spoznal draž železnih konjičkov na tekmovanjih v Orehovi vasi. Po nesreči na cestnih tekmo- vanjih se je odločil za kros. Danes je miličnik v Žalcu. Tudi tu ni opu- stil svojih želja. Po nekajletnem varčevanju je toliko prihranil, da ie kupil star tekmoval- ni motor, s katerim divja po razdrtih cros- nlh stezah širom po državi. Medtem, ko je on redkih besed odgovarjal na naša vpraša- nja, je njegov »železni konj« počival na dvo- rišču, prevlečen z blatom, travo in lešem — Dušan ga še ni uspel očistiti. — Rekli ste nam, da ste začeli telanovati v Orehovi vasi. Zatem, da ste sami shranje- vali denar za nakup stroja. Ali pri nas nI klubov, ki bi preskrbovali tekmovalce s stro- ji? »V Sloveniji se razen redkih izjem — le redkokateri tekmovalec lahko pobaha, da tek- muje s klubskim ali pa s strojem določene tovarne. Tisti, ki tekmujejo s klubskimi stroji so na istem kot mi. Ti stroji so biil namreč nekoč tekmovalni, že zdavnaj so od- služili.« — Torej si stroje, verjetno stare, preskr- bite sami. Koliko pa stane nov tekmovalni stroj? »Nekaj stotisoč starih dinarjev več kot dva milijona. Tolikšnih sredstev pa ne premore, razen morda posameznih — no^en klub.« — Za kateri klub pa v Žalcu tekmujete? »Za AMD Hmeljar. Klubski tovariši mi gre- do zelo na roko, pomagajo kolikor se da.« — Kdo pa krije stroške tekmovanj, prevo- ze in popravila strojev? »Ce se uvrstiš dobro, vrne stroške organi- zator tekmovanj, prevoze klub, popravila pa sam.« — Če se ne motim, je bil doslej vaš naj- večji uspeh sedmo mesto na državnem pr- nujnejše, da ima tekmovalec? »Predvsem stroj. VI si verjetno težko pred. venstvu. Kaj menhe, kaj je poleg volje naj. stavljate kakšne občutke ima tekmovalec, ko mu stroj na tekmovanju lepo poje, pred ta- bo je le nekaj telunovakev, ki se jim pribil, žuješ, pa ti stroj nenadoma utihne! Najtež. ji je občutek, da je bila tekma odločena pro- ti tvoji volji in sposobnosti.« — Kdaj ste na tekmovanju najbolj razoča- ran? »Kot sem že preje omenil, takrat, ko je zmaga odvisna od višje sile. Vse te dirke so dirke z možnostmi, mi, ki imamo stare stroje pa zalo tolikokrat ostajamo brez mož- nosti. Ko si že skoraj pred ciljem, utrujen tako, da ne moreš iz blata izvleci motor, pa ga končno le in ko ga, ti odpove . . .« — Motocros dirke so izredno zahtevne. Ka- ko uspevate obdržati kondicijo? »Dvakrat na teden s kolegom, tudi teklo- valcem - ZLATKOM ULAGO iz Griž treni- rava v Grižah. Kondicijsko sva dobro pri- pravljena, pa tudi tehniko vožnje imava iz- piljeno. Le strojev nlmava.« — Kdaj mislite prenehati s tekmovanji? »Sedaj zbiram znova sredstva za nakup no- vega stroja. Ko ml bo to, če mi bo — uspelo, bom ostal na tekmovalnih stezah še nekaj let, da se nato skupaj s strojem umakneva.« —• Kolikor vem, ste doslej na tekmovanjih izrabili tri stroje. Kakšen stroj mislite sedaj kupiti? »Italijansko Parillo, z dvaintridesetimi ko- nji. To je moj sen.« — Na takih tekmovanjih so pogosti pad- ci. Ali ste tudi vi že imeli nesrečo? »O padcih raje ne govorimo. Z vsakega tek- movanja prineseš domov nekaj bunk, od iz- pušne cevi osmojeno kožo . . . toda to se do drugega tekmovanja že zaceli.« Prihodnjo nedeljo bo naložil konjička na avtomobilsko prikolico in odpotoval v Zabok na mednarodno prvenstvo. Na večer se bo vrnil, v ponedeljek bo čistil stroj in zatem skupaj s kolegom znova zaropotal v Grižah na travniku. Ne popusti. Zagrizeno se bori na stezah, varčuje, ker so stroji kot sam pravi dragi kot žafran, rad bi pa dober stroj, da bi pokazal to kar zna In zmore. Upajmo, da se mu bo le posrečilo. ___J-___________ ___________ ^ J. Sevet. PLAVALNE TEKME ŠOLARJEV Preteklo soboto je občinska zveza za telesno kulturo Celje organizirala po nekajletnem premoru občinsko prvenstvo osnovnih šol v plavanju. Kljub temu, da je bilo prvenstvo za- radi bojazni pred slabim vremenom organizirano v naglici, je nastopilo okrog 70 mladih tekmovalcev iz šti- rih osnovnih šol. Med posamezniki so vsa prva mesta pobrali pionirji iz III. osnovne šole, medtem ko je ekipna zmaga pripadala učencem IV. osnovne šole, ki je na tem tek- movanju imela najbolj množično ekipo. Kot smo že zapisali, je bilo tek- movanje organizirano v naglici, kar pa vsekakor ne opravičuje — razen ene častne izjeme — celjskih teles- novzgojnih učiteljev, da jih ni bilo na tekmovanju, čeprav so tekmovali njihovi učenci. ŽRTVE PROMETAl SMRT MOTORISTA Prometna nesreča s smrtnim izidom se je zgodila na cesti III. reda Doberteša vas — Polzela pred hišo št. 2. Proti Doberteši vasi je vozil z motornim kolesom Ivan Krt roj. 1928 iz Polzele. Na blagem desnem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo polovico ceste, kjer pa je trčil v vlečni drog nasproti vozeče vprege, ki jo je vodila Ana Cvenk. Motorist je izredno močno trčil tako, da je bil na mestu mrtev, medtem ko je mo- tor zdrvel še 80 metrov naprej in se prelomil na dvoje. Cvenkova ni bila poškodovana, škoda je 3.000 novih dinarjev. Vprega ni bila razsvetljena. NEZNAN VOZNIK Iz! Šmartnega je proti Bočni vozil mopedist Franc Šporin, ko mu je po njegovi izjavi pri- peljal naspoti po levi strani neznan voznik osebnega avtomobila. Mopedist se je hotel izogniti trčenju in je zavozil s ceste ter pa- del. Dobil je pretres možganov, zlomil pa si je spodnjo čeljust in izbil tri zobe. Odpejjali so ga v celjsko bolnišnico. VOŽNJA BREZ IZPITA Iz Laškega se je proti Celju peljal brez iz- pita mopedist Franc Kmetec. Na Bregu pri Celju je prehiteval pešce, ne da bi opazil, da ga že prehiteva voznik osebnega avtomo^ bila Anton Jager. Ko je voznik pripeljal vzpo- redno z njim je mopedista zaneslo v levo, kjer je zadel v kolo avtomobila in padel. Mopedist je dobil lažje poškodbe na glavi in nogi, sopotnik Franc Kregar pa težji pretres možganov in poškodbe po obrazu. Skoda: 1.000 N-dinarjev. KOLESAR POVZROČIL HUDO NESREČO Po cest iiz Vranskega proti Celju se je pe- ljal kolesar Jože Ribič, za njim pa je pri- peljal voznik osebnega avtomobila Franc Fli- sar, ki je opazil, da je kolesar nenadoma za- vil na sredino ceste, zato je zaviral in zausta- vil avtomobil tik za kolesarjem. Voznik oseb- nega avtomobila Miran. Macarol, ki je pripe- ljal za njim je vozilo tudi pravočasno ustavil in sicer nekoliko poševno na desni strani ceste. Tretji voznik osebnega avtomobila Ru- dolf Gobec, ki je pripeljal iz iste smeri pa vozila zaradi prekratke razdalje ni mogel pravočasno zaustaviti in je s prednjim delom zadel v zadnji del Macarolovega avtomobila s tako silo, da ga je prevrnil na levi bok in porinil v osebni avtomobil Flisarja, da je ta trčil v obcestni smernik in ga odlomil. Pri nesreči so bili težje poškodovani voznik Ru- dolf Gobec, njegova žena Angela in Božena Macarol, devetletna hčerka voznika Macaroia. Skupna materialna škoda: 17.500 N-dinarjer. SREČANJE NA NEPREGLEDNEM OVINKU Na cesti III. reda v Klenovem pri Rim- skih Toplicah sta pri srečanju na nepregled- nem ovinku trčila osebni avtomobil, ki ga je vozil Janez Kukovec in osebni avtomobil, ki ga je upravljal Alojz Volčič. Pri trčenju je nastala škoda na vozilih za 7.000 N-dinar- jev. AVTOMOBIL NA STREHI Voznik osebnega avtomobila Franc Glavač je vozil iz Kozjega proti Podsredi. V blagem levem zavoju je pričelo vozilo zanašati in ga je zaneslo na skrajno desno stran ceste, ko pa je pritisnil na zavore ga je obrnilo za 360 stopinj, nato pa se je avtomobil prevrnil na streho. Škoda: 8.000 N-dinarjev. POD TRAKTOR Na zadnjem delu traktorja, ki ga je vozil po cesti III. reda v Podlogu pri Šempetru Štefan Uran jek, se je vozil sezonski delavec Stjepan Kanjir. Ko je traktorist pripeljal traktor do garaž v Šempetru je delavec sko- čil zadaj s traktorja, pri tem pa je omah- nil tako, da je šlo zadnje kolo preko njega po nogi in trebuhu. S težjimi poškodbami sO ga odpeljali v celjsko bolnišnico. STEKLAR preseireča //. kolo tekmovanj v republi- ških in podzveznih nogometnih konkurencah je prineslo zanimi- ve rezultate in delen neuspeh celjskih nogometnih ekip. V SNL je 2NK Celje na domačem terenu le s težavo premagalo borbeno .enajstorico ljubljanske Svobode in tako poleg mariborskega Kovi- narja po drugem kolu edino osta- lo s polnim številom razpoložlji- vih točk. Prav verjetno je, da se bodo Celjani potegovali za prvo mesto, vendar bodo morali še precej izboljšati svojo formo. V nedeljo gostujejo v Gorici proti domači ekipi. V zahodni conski ligi Kladivar brez težav osvaja točke z visoki- mi rezultati. V Velenju so igralci Kladivarja premagali domačine kar s 6:1 in dokazali, da v tej konkurenci pravzaprav ne bodo imeli resne konkurence. Odlično so se v prvih dveh kolih znašli tudi igralci Steklarja iz Rogaške Slatine, ki so tokrat osvojili obe točki v dvoboju s celjskim Olim- pom. Kaže, da se je ekipa lanske- ga podzveznega prvaka dobro pri- pravila za tekmovanje v conski ligi. Nogometaši Šoštanja so se iz Raven vrnili brez izkupička in poraženi celo s precej visokim re- zultatom. V II. kolu podzveznega tekmo- vanja so bili doseženi naslednji rezultati — /. skupina: Konjice : Gotovlje 7:0, Žalec : Polzela 5:2, Radeče : Vojnik 5:0, Krško : Šmartno 2:4, Brežice : Zreče 3:0 p. /., Ljubno : Senovo 2:1. — //. skupina: Vransko : Laško 3:5, Po- nikva : Zabukovica 1:3, Štore : Sevnica 4:0, Šentjur : Rogatec preloženo. Mladinska liga: Ste- klar : Olimp 5:3, štore : Celje 1:2 Pionirska liga: Štore : Olimp BALKANSKE IGRE Včeraj so se v Sarajevu pričele letošnje jubilejne balkanske igre v atletiki. V ekipi jugoslovanske reprezentance nastopa kar devet celjskih atletov in ena atletinja. V tekih na dolge proge bodo nastopili červan, Važič in Žuntar, v hoji Male, v teku na 3000 m ovire F. Kovač, v metu kopja Špilar, v dese- teroboju Vravnik, v skoku v višino Vivod-in v skoku ob palici Lešek. Edina ženska predstavnica Lubejeva (Urbaničičeva zaradi poškodbe ne more tekmovati) bo nastopila v peteroboju, v teku na 100 m, 80 m ovire in v štafeti. . V prvem kolu jesenskega dela tekmovanja v zvezni odbojkarski ligi za ženske so igralke Partizana Celje-mesto odigrale doma dvoboj s Par- tizanom iz Breze in tudi tokra tostale brez točke in celo brez osvojenega seta. Kaže, da se za jesenski del tekmovanja niso nič kaj dosti priprav- ljale, saj so delale osnovne napake, ki jih ponavadi delajo začetniki. (Foto P. Šmon TONE ARNOL: PRVIČ v DOlUlHITtH Priprave za naš odhod so potekale hitro. Že smo bili v skrbeh, da bomo samo trije, kajti Peter je šele zadnji dan dobil pasoš. Ob pol desetih zvečer smo se dobili na po- staji. Tudi nekaj prijateljev in prijateljic nas je prišlo pogledat in pozdravit. Ko smo na- tovarjali težke nahrbtnike, potovalke in pa- ket, v katerem smo imeli vso plezalsko robo, sem dobil občutek, da sem zaposlen pri cir- kusu. Tega občutka se nisem znebil vse do vrnitve, saj je bil naš šotor ves teden tak- zjutraj najti nogavice ali baterijo, si moral Sen, kot da je doživel potres. Ce sihotel od a do ž vse prematati, končno pa si ugo- tovil, da je stvar pred šotorom v prostoru, kjer smo imeli kuhinjo. Tako se mi je mudi- lo, da nisem prve tri dni našel brisače in mislim, da je bil dovolj dober vzrok, da se mi ni bilo treba umivati tri dni. Robo smo pustili kar pri vratih na hodniku v vagonu, saj smo morali v Zidanem mostu presesti za expres, ki je peljal v Trst. Celje je izginilo v noči. ko smo še vedno molče gledali v noč in imeli prai čudne ob- čutke, saj smo bili vsi štirje prvič n apoti v Dolomite. Beseda Dolomiti in Tri Cine, to je bil za nas samo pojem: gore, ki slove po vsem svetu in so znane po svojih navpič- nih stenah in težkih .sestopih. Kljub temu, da nam je Cic, gotovo najboljši poznavalec Dolomitov, vs enatančno opisal, in da smo veliko brali o teh gorah v Planiskih vestni- kih, nas je pričel navdajati strah. Počutili smo se same in obupane, čeprav smo bili pripravljeni na najhujše. V Zidanem mostu smo se predramili iz premišljevanja in ko Sjmo pol ure čakal ina naš vlak, smo še v restavraciji popili vsak steklenico piva. Ve- deli smo, da se od njih Jfcjslavljamo za celih deset dni. , Vlak iz Zagreba je prišel in misel, da'bomo do Trsta lahko spali je odpadla. Da bi lah- ko vsaj sedeli, pa še to nismo mogli, saj smo se morali kar naprej umikati mimoido- čim, ki so nam hodili po nogah brez opravi- čil in kleli stisko in naše pakete ter nahrbt- nike, ki so se podirali na njihove noge. Cari- nikom pa še na pamet ni prišlo, da bi vsaj poizkušali odpreti kakšen nahrbtnik, saj ga niti vzdigniti ne bi mogli v belih rokavicah. Vsi so nas gledali postrani in predlagali, da naj drugič raje potujemo s tovornim vlakom. Pa smo posreči prišli v Trst zopet to- vorili na drug vlak. Do Cortine, oziroma do Misurine smo se sedemkrat prelagali, zraven pa preklinjali vsak paket in nahrbtnik. Poz- on popoldne smo pri.šli v Misurino in Elč nas je razveselil z novico, da zahteva taxi — jeep do koče Alberto pet tisoč lir. Lepareč! Nekaj časa smo modrovali; tehtali našo prtljago, pa žalostno ugotovili, da nam ne preostane drugega, kot da damo pet tisoč dragocenih lir. Poklicali smo ga in čez nekaj časa je bil jeap poln naše prtljage. Za nas skoraj ni bilo prostora. Tako sva z EIčom sedela in le- žala na naših nahrbtnikih. Šofer pa je samo mso se v jeepu in bolj smo se bližali koči, bolj gosta megla je bila. No, pa megla ni bila dovolj, ko smo se ustavili pred kočo Alberto, je lilo kot iz škafa. (Se nadaljuje) ZAVOD ZA INFORMATIVNO SLUŽBO CELJE razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1 RAZMNOŽEVALNI STROJ - začetna cena 4.000 N-din 2 MOPEDA — začetna cena 400 N-din i RADIO KOSMAJ — začetna cena 100 N-din 1 MAGNETOFON MAESTRO — začetna cena 500 N-din 1 MAGNETOFON PHILIPS — začetna cena 600 N-din 1 MAGNETOFON GRUNDING — začetna cena mi N-din 1 FOTOAPARAT JAŠIKA - začetna cena 550 N-din. Liilo njegovo navidezno zajetje bolj verjetno. Podpolkovnik se je zaglodal v ta pomislek, "^rtal vanj nekaj ur in kadil cigareto za ciga- ^eto_ Vsa druga dejstva so pričala v korist su- V^a, da je Lindemans vohun, a ta edini moment l^ očitno postavil vso zgradbo na glavo. Misli in dogodki so se mu prepletali v spominu, a nikakor ni mogel združiti obeh koncev pretrga- ne verige. Toda vztrajnost ga je vendarle pri- peljala na svojevrstno misel, ki je mogla pove- zati pretrgano nit raziskovanja. Ko je tako zlagal drobec k drobcu, je prišel do mesta, ko je potreboval naslove Mie Zeist in Margarethe Delden. Da je zvedel naslova, je moral telefonirati svoji ce^Urali v Antwerpen, ker nista imeli njunih naslovov niti krajevna podružnica vojne protiobveščevalne službe niti. centrala holandske protiobevščevalne službe, a vendar sta dekleti živeli v Bruxellesu. Takšne pomanjkljivosti in nepovezanost je podpolkov- nik često odkrival v svojem delu, kajti kljub vsej povezanosti zavezniških operacij, so se ven- darle marsikje kazale težnje ljubosumnega skri- vanja podatkov, ki naj bi eni ali drugi varnostni službi omogočilo nekatere prednosti. Mar ni bilo možno kaj takega tudi v Linde- 'mansovem primeru? Ljudje v svetu so si pač v bistvu zelo podobni in zato ni bilo izključeno, da so se podobne tekmovalne posledice kazale tudi med tremi nemškimi vejami obveščevalne službe, med gestapom (tajna policija, ki jo je upravljal SS), Abwehrom (obveščevalna služba vrhovrie Icomande) in Sicherheitsdienstom (nem- ška vojaška policija). Podpolkovnik je domne- val, da je bil Lindemans vohun Ab\vehra, saj sta bili tudi njegovi ljubici agentki te obvešče- valne službe, potem je bilo prav mogoče, da gestapo in Sicherhcitsdienst nista vedela niče- sar o tem. Zato bi ne bilo nič nenavadnega, če sta ga morda zatekla gestapo ali Sicherheits- dienst, ki sta videla v njem samo nevarnega nasprotnika, da sta ga v boju nemilostno pobila in šele kasneje zvedela, da sta poškodovala v resnici svojega dobrega zaveznika. Če so bile podpolkovnikove domneve točne, potem je dobil Lindemans rano kakor po naro- čilu, kajti bila je odličen odgovor vsakomur, ki bi si upal posumiti, da je on izdajalec. Zaradi tega čudovitega naključja je mogel nekaznovan opravljati svoje zarotniško delo, pošiljal je svo- je tovariše v neizogibno smrt in izročil Nemcem kdove koliko belgijskih in britanskih agentov v nemilost, ko so bežali skozi podzemeljske kanale okupirane Evrope. Podpolkovnik je bil zdaj prepričan, da ima dovolj podatkov o Lindemansu in da bi ga . mogel zdaj osebno zaslišali. Zato je takoj poslal zadevno sporočilo štabu holandskega osvobo- dilnega gibanja, ki je bil v tem času v dvorcu Wittouck. To je bil tisti štab, kateremu je na- meraval Lindemans prijaviti podpolkovnikovo neprimerno ravnanje ob njunem prvem sreča- nju pred taboriščem zajetih blizu Antiverpena. Toda Lindemans ni nikoli uresničil svoje grož- nje. Podpolkovnik je navedel v sporočilu, da se želi z njim pogovoriti, a niti z besedico ni omenil pravih razlogov, ki so pogojih njegovo željo za razgovor. Lindemans je imel namreč veliko pri- jateljev na visokih položajih — kar navsezadnje ni nobeno čudo za tako slavnega vodjo osvobo- dilnega gibanja — zato podpolkovnik ni maral tvegati, da hi Lindemans iz kakšne nepremišlje- ne ali pa celo premišljene -pripombe zvedel, kaj podpolkovnik namerava. Zato mu je sporočil samo to, da ga naslednji dan poišče ob enajsti uri v hotelu Palače v Bruxellesu, kjer so tisti čas stanovali častniki vrhovne zavezniške ko- mande pa tudi sam podpolkovnik. ART BUCHVVALD Treba je znali plavati Najbolj presenetljiva ngivica tedna je bila brzojaviva iz Pe- Itinga, ki je naznanila, da je Mao Ce Tung preplaval 15 ki- lometrov, da bi svojim obrc- kovalcem dokazal, da je Se pri zdravju. Brž ko je novica prispela iz Pekinga, se je nemudoma zbral svet za državno varnost Združenih držav ter ugotovil, da ZDA nimajo druge izbire, kot da Kitajcem odgbvore na isti način. Predsednik John- son naj bi plaval v Pederna- lesu, da bi tako obnovil svoj ugled v jugovzhodni Aziji. — Gospe, gospodične,, go- snddje, dober dan! Tukaj John VVeisraiiller, posebni dopisnik, C. B. S., ki vam poroča iz ri- viere Pedernales, kjer se pred- sednik Johnson pravkar pri- pravlja, da poruši Mao Ce Tungov rekord, ki znaša 15 ki- lometrov. Tisoči gledalcev so preplavili oba bregova, da bi ploskali ameriškemu predsed- niku in ga bodrili, kar je ne- dvomno eden najvažnejših ukrepov. — Opazim Billa Myersa, glavnega časopisnega uredni- ka ter ga naprosim za nekaj besed... — Bili, ali je res, da name- rava predsednik preko naših poročil o. rušenju Maovega re- korda navezati stike s komu- nistično Kitajsko? — Predsednik je večkrat po- vedal in ponovil, da je pri- pravljen na pogovore s Kitaj- ci glede nesoglasij, toda vedno so ga zavrnili. Njegovo zadnje upanje je, da se poskusi v pla- vanju. —- Ali je senator Fulbright navdušen nad predsednikovim plavanjem? — Ni se strinjal, pa tudi prejšnji predsednik Eisenho- wer je bil istih misli. — Zalcaj se noben predsed- nik zahodnih držav ni udeležil tekmovanja? — Vsi razen maršala Kya so odpovedali udeležbo. — Zakaj so pa potem ZDA zavrnile Kyevo sodelovanje? — Predsednik Johnson je že tolikokrat rešil maršala Kya utopitve, pa ne bi rad ponov- no pil vode z njim. — Kaj pa general de GauUe, vzm je odgovoril? — Da. Pravi, da nikoli ne \ plava. ^ — Frav • lepa hvala, Bili. Predse drik pravkar odhaja. Obkrc lajo ga številni detekti- vi, vic :prczident Humprey pa no.:i iije[;ovo brisačo. Gospod predsednik, bi nam hoteli po- vedati nekaj besed preden skočiti v vodo? — Prepričan sem, da ameri- viškt narod spremlja svojega predsednika in da je to tek- movanje po mojem mnenju za nas zelo pomembno. — Gospod predsednik, za- kaj ne nosite kopalk? — Zato, ker velja direktni grožnji le en sam odgovor. DOBER NASVET Dekle, ki je šlo prvič na sestanek s fantom vpraša svojo mamo: — In če me bo hotel po vrnitvi domov v veži poljubiti? — Mogoče ti bo pa uspelo zašepe- tati — na pomoč? — Res je, da porabim več denar- ja, kot ga zaslužiš, ljubi mož. To- da v tem je ravno dokaz, kako zelo ti zaupam ... — Barbika ima že šestnajst let. Skrajni čas je, da bi še z njo pogo- vorila o nekaterih stvareh ... Toda bolj ko razmišljam, manj vem, ka- ko naj začnem? Pa ji svetuje mati treh odraslih deklet: — To je preprosto. Naredite sa- mozavesten obraz in se delajte, kot bi vedeli o teh rečeh najmanj toli- ko, kolikor ve vaša hči. POGOJI ZA KARIERO • Slovit pianist Oscar Levant je ob priliki ilaštel naj poglavitne j še po- goje za kariero umetnika: — Talent, fantazija, energija, j^ridnost — in pa bogata soproga. LUTKA IZ PARIZA VINCENT MC CONNOK — 41 - Monsicur Piquet, ki je stal pred vrati, je prižgal luč. «Kaj vam je sledil]?': »Bojim se, da.« Fanning sc je obrnil k Suzy. »Je vse v redu?« »Da.« Strmela je v šatuljo pri svojih nogah, iz katere so se razsule nenavadne mehaste kroglice. »Glasovne skrinjice za govoreče lutke.« Stari Piquet se je sklonil, pobral eno izmed kroglic in pritisnil nanjo. »Mama!« se je oglasilo iz naprave. - 42 - » »Dajva, pohitiva!« Fanning jc prijel Suzy pod roko. Piquct sc je sklonil k moškemu v usnjenem oblačilu. »In ta tu, .monsdeur?« »Ne bojte se. Ko se bo prebudil, bo imel druge skrbi, kakor da bi vam Kaj storil. Dostf razlogov ima, da se boji policije in bo izginil, kolikor hitro bo le mogel. Lahko mi verjamete.« "Z" —o — i J.VO sta se vozila k Brasserie Bruxelles, kjer je imel Fanning zgovorjen sestanek s skrivnostnim maitre Molinardom, sta kovala načrt. »Prišla bom za vami,« je dejala Suzy, ki si je nadela črna očala, »in bom čakala pri mizi blizu vaše.« ^Fanning je soglašal: »Dobra misel. Toda previdnost, Suzy. Ničesar ne smete tvegati.« Maitre Molinard je sedel, l^akor je bilo dogovorjeno, pri mi- zi blizu telefona. Tri knjige so ležale pred njim. Bil je šibak in sivolas. Fanning je prisedel. Odločil se je, da bo začel kar naravnost. »Maitre Molinard, imam zemljevid, ki bi vas utegnil zanimati.« »Koliko je vreden?« »Milijone. Če mi najdete kupca, vam je zagotovljen lep delež.« »Bi lahko videl zemljevid?« »Nimam ga pri sebi.« Molinard je prikimal. »Pametno. Oseba, ki je omogočila najin sestanek, je namignila, da gre za zemljevid, ki označuje položaj potopljene podmornice- s tovorom opija. Mož, ki bi se utegnil za to zivnimati, je vodja trgovine z mamili.« »Jolivet?« -, »Nobenih imen, prosim!« Sl^ri se je utrujeno dvignil. »Nekoga moran-^ poklicati.« Odšepal je k telefonu. Fanning sc je ozrl proti Suzy, ki je sedla k sosednji mizi. Pra\'kar je dvignila kozarec s čajem in ga prislonila k ustom. Toda ni pila. Izza kozarca je zašepetala: »Cheri, za božjo voljo, bodite previdni. Nekdo vas opazuje. Tam pri vhodu...« Neznanec, ki je sedel blizu vhoda, je bil videti kot Aižirec. Preden je mogel Fanning odgovoriti, se je Molinard vrnil. »Nocoj boste mogli govoriti z možem.« Na košček papirja je nakracal naslov na Ile St. Louis. »Pogoj: priti morate sami. Opolnoči. In prinesiite s seboj zemljevid.« — o — Ko je Fanning odhajal iz Brasserie Bruxelles, ni bilo Alžirca nikjer. Fanning se je odzrl na desno, kjer je Suzy nekaj blokov dalje parkirala svojega fiata. Tam bi se naj spet sestala. Iznenada je spet zagledal Ažirca. Stal je v prehodu; pred tre- buhom je nosil na jermenih čez ramena lesen zaboj. Še en pro dajalec maronija! Kaj se te duše potikajo povsod po Parizu? V treh skokih je bil Fanning pri njem. Luže so zabrizgale — 43 — pod njegovimi nogami. »Sporočite vašemu nalogodajalcu, da ne maram, če me kdo zasleduje!« Fanningova pest je treščila po le- senem zaboju. Usnjeni jermeni so se potrgali, zaboj je padel po tleh. Maroni so se zakotalili iz vrečk. Kratko pot do fiata je pretekel. Toda nihče ga ni zasledoval. . f Suzy je pripeljala do njegovega hotela. Ko je prišel po ključ, mu je svetlolaso dekle v sprejemnici izročilo pisemski ovitek- Rumen ovitek, ki je prišel s cevasto pošto, naslovljen na in^o^ monsieura Marca Courtoisa. Fanning ga je odprl. Poila, popisana s pisalnim strojem. Nobenega odp#šiljatelja, nikjer datuma, nič podpisa. Vsebina: • »Iskana Martine Lautier je bolnica v živčni kliniki ,H6pital des Anges' Boulevard Ney.« Pariški urad tajne službe Združenih držav jc opravil odlično delo. Fanning je nekajkrat prebral vsebino, da si jo je vtisnil v spomin. Nato je pismo raztrgal v drobne koščke in jih vtaknil v žep, da bi jih spotoma odvrgel. Tu v hotelu bi bilo to preveč nevarno. Potem .se je domislil lutke. Bolje bo, če je ne bo imel pri sebi pri nameravanc;n nočnem sestanku. Obrnil se je k svetlo- ilaski pri sprejemnici: »Imate kakšen velik pisemski ovitek, made- moiselle?« Odprla je predal in potegnila iz njega velik rumen ovitek. Fanning je vtaknil vanj lutko, zalepil ovojnico in napisal nanjo naslov, pod katerim so ga poznali v hotelu: Marc Courtois, hotel Augusti n, Pariz. »Bi hoteli to shraniti zame?« Predal je dekletu ovojnico in zapustili hotel, da bi odšel po Suzy. Prvič je uporabljal izposojen aivtomobil, črnega renaulta, ki mu ga jc osikrbel hotel. Suzv ga ie pričakovala v volneni obleki gorčično rumene bar- ve, ki ji je čudovito pristojala. Povedal ji je o cevnem pismu in odločila .sta se, da se takoj odpeljeta v bolnišnico. Ko je šla Suzy po plašč, je pred vrati nekdo pozvonil. »AH koga pričakujete?« je zašopotal Fanning. »Ne.« . Fanning se je skionil čiisto k njej. »Vprašajte, kdo je.« »Kdo je?« je zaklicala Suzy. »Policija!« Spoznala sta glas neznanega zasledovalca, ki ga je Fanning potolkel pri lutkarju. Fanning sc jc ozrl: »Morava od tod. Toda, kako bi prišla ven?« »Cez streho,« je zašepetala Suzy. »Nikar se ne bojte, m tako hudo, kakor se sliši.« Faning je stopil h gramofonu in ga vključil. Že prvi takti koniifta za orkester so zadušili vsak šum. »Samo trenutek!« je zaklicala Suzy proti vratom. »Moram si nekaj ogrniti.« Pomignila je Fanningu in ga potegnila na liiajhen balkon. »Zaprite vrata!« mu je šepnila Suzv. Tiho jih je zaprl, potem pa je stopil za. Suzy čez ograjo na streho sosednje hiše. — 44 — Suzy je imela prsiv — ni bilo preveč težko. Razen tega je poznala vsak centimeter poti. Previdno, korak za korakom sta plezala do železnih požarnih vrat. OB NASILJU PROTI NAŠIM LJUDEM V ZAHODNI NEMČIJI POLICIJA« maMllM Naš človek v Zahodni Nemčiji ni varen. Njegovo živ- ljenje je V nevarnosti, če odkrito izpričuje svojo pripadnost Jugoslaviji. To ni samo zaradi delovanja ustaške emigracije, katere klavrna vloga so zdaj samo še umori. Problem je drugje: v Zahodiii Nemčiji so zaradi popustljivosti do raz- nih neonacističnih organizacij, do pripadnikov raznih esesoi'- skih enot in agentov gestapa ustvarili ozračje, v katerem iahko nastaja teror, naperjen proti našim ljudem. V poli- ciji, pravosodnih in drugih organih še zmeraj sedijo ljudje, katerih vloga med drugo svetovno vojno ni bila tako nedolž- na, kakor jo hočejo prikazati. Zato se nič ne čudimo, če je policija tako brezbrižna do nasilja, če teroristi pri belem dnevu napadajo naše ljudi iu podobno. Savo Milovanovič, uslužbenec jugoslovanskega konzulata v Munchnu, Stipan Medvidovič, delavec in drugi, ki so jih ubili v preteklosti, so žrtve sistematičnega političnega nasilja, dolga leta pla- nirane in organizirane dejavnosti proti Jugoslaviji, kakor je rečeno v noti jugoslovanske vlade. Pred meseci sem potoval po Z^-^- hodni Nemčiji. Priznam, da nisena doživel nobenega incidenta. Toda res je, da sem bil previden pri izbi- ri ljudi, ki sem jim zaupal, da sem Jugoslovan. Zlasti v lokalih in na že- lezniških postajah je človek znieraj v nevarnosti, da te bo kdo za^el iz- zivati. Kak ustaš bo začel blatiti Ju- goslavijo in naše voditelje, da bi te tako prisilil k prepiru, ki se lahko konča zelo usodno in tragično, kot tisti v Frankfurtu, ko so ubili Med- vidovića. . Pri vsem tem pa trdijo, da je Za- hodna Nemčija najbolj demokratič- na država, kjer lahko odkrito izpo- veduješ svoje politične nazore in svojo politično pripadnost. Toda kakšna je to demokracija, če jugo- slovanski državljan z veljavnim pot- nim listom in z vizo, izdano od Za- hodnonemških oblasti, ne more po- lovati po Nemčiji brez skrbi za svoje življenje. Kakšna je to svobo- da, če ne morejo zavarovati življe- nja naših ljudi in jim zagotoviti svobode gibanja. O naši državi pišejo nekateri re- akcionarni zahodnonemški časniki, češ da v njej ni svobode. Ali ob tem pomislijo na to, da prihaja vsa- ko leto v našo*državo na tisoče za- hodnonemških turistov, med njimi tudi precej takih, ki so bili med voj- no okupatorji naše dežele. Čeprav je pri nas redka družina, ki ne bi izgubila med vojno človeka kot žr- tev nacističnega nasilja ali ji ne bi bila prizadejana materialna škoda, so naši ljudje dostojanstveni in se vedejo do nemških turistov kot do drugih tujcev. V Jugoslaviji je ozračje, kjer ljudem še na misel ne pride, da bi se vedli do Nemcev gro- bo, a kaj, da bi celo organizirali kakršne koli nasilne akcije. Tega pri Heidelberg — mesto študentov in turistov v Zahodni Nemčiji (Foto: F. šetmc) nas ni zato, ker bi bilo to v nasprot- ju s humanostjo in kulturo naše dr- žave in sistema naše varnosti. Kako pa je v Zahodni Nemčiji? Tam lahko svobodno delujejo emi- graniske organizacije, ki se neovira- no ukvarjajo s terorizmom. In ka- ko se vede policija? Po takih umo- rih se vede tako, da je njena brez- brižnost do nasilja več kot očitna. In sodišča? Ce že postavijo na za- tožno klop koga izmed organizator- jev umora, ga obsodijo tako milo, da človek ne ve, ali to delajo v po- smeh nedolžnim žrtvam in tistim. ki žalujejo za njimi, ali pa s tem , htabrijo teroriste k novim zločin- skim akcijam. Obžalovanja, ki jih izrekajo urad- no,"so premalo. Zahodnonemške ob- lasti naj gredo k izvorom takega te- rorizma, odstranijo naj njegove vzroke, če hočejo, da bomo verjeli v njihovo iskrene namene. Šele tako bodo zagotovili varnost naših ljudi, ki jih v Nemčiji ni malo. Ce tega ne bodo storili, bo morala vlada SFRJ storiti energične ukrepe, da zavaruje naše ljudi. F. Šetinc V Frankfurtu gradi podjetje »Gradiš« univerzitetno kliniko in še nekatere objekte. Podjetje gradi v tujini z našo delovno silo. Nedavno so avtobusi pripeljali v Ptuj okoli 300 delavcev, ki so pri- šli v domovino na krajši oddih. Ti naši ljudje so pogosto žrtve šikan in protijugoslovanske pro- pagande ustaških in drugih zlo- čincev. (Foto: S. Busič) CVET IN SADEŽ - SOČASNO Tapetniški moj- ster Cretnik iz Celja nam je pri- nesel vejico cveto- če jablane. Odlo- mil jo je 11. sep- tembra letos v sa- dovnjaku gostilne Logar na Polulah. Res je, da sadeži f. niso z istega dre-| vesa, je pa dogo-[ dek vseeno zani- \ miv kot igra, ali pa pomota nara- ve. Ker bi se uteg- nil med bralci naj- ti neverni Tomaž, smo s cvetjem in sadeži slikali tudi naslovno stran zadnje številke na- šega časnika. NA PRAGU ŽIVLJENJA Z vstopom v šolo se začenja v (Dtrokovem življenju novo, važno razdobje. Šola prinaša prve velike skrbi in je pravzaprav breme, ki ga Jahko dobro prenaša le duševno in i^elesno zdrav otrok. S prvim šol- skim dnem pa se začno nove skrbi tudi za starše. Kajti oni so tisti, ki otroku najlaže pomagajo, da se v šoli znajdejo in da tudi v učenju lepo napredujejo. Fizični razvoj otroka spremlja v teh letih velika želja po gibanju. Za- to otroci zelo veliko tekajo, se igra- jo in skačejo. Toda, v trenutku, ko se zanje začne šola, je tega neome- jenega gibanja konec. Otrok mora ostati nekaj ur pri miru, biti mora zbran in zaprt je v šolsko poslopje. Premalo ima sonca in zraka ter se zato hitro utruja. Zato mu morajo starši omogočiti, da ta primanj- kljaj -nadomesti vsaj takrat, ko je v redu opravil svojo domačo nalo- go. Otrok naj se le še igra, nikar mu ne govorimo, da je zdaj odrasel in da naj pusti igrače, ki so ga še včeraj spremljale skozi dan. Starši bi morali vedeti, da je tudi spanje eden bistvenih pogojev za otrokov dober napredek in razvoj. Zato bi mu morali omogočiti vsaj deset ur spanja in vsaj štiri do pet ur dnev- nega gibanja po svežem zraku. Iz- ogibati pa bi se morali vsakega pre- ranega obremenjevanja na primer — z učenjem tujih jezikov, glasbe, baleta itd. S tem poukom prekini- mo vsaj tako dolgo, da se otrok na- vadinovcga dnevnega reda. Starši bi morali svojega šoloob- veznega malčka pred začetkom šol- skega leta peljati na zdravniški pre- gled. Zelo važno je, da zdravnik ugo- tovi, če so pri otroku morda vidne kakšne fizične ali psihične motnje. To ni pomembno samo zaradi šole, temveč predvsem zato, da otroka lahko čim prej zdravijo. Veliko po- zornosti bi morali posvetiti otroko- vemu zobovju. Praksa namreč kaže, da so prav prvošolčki tisti, ki imajo najbolj slabo obvarovano zobovje in da so inočno poškodovani tudi že prvi stalni zobki. Zaradi intenzivne rasti in hitrega otrokovega razvoja bi morali starši paziti iudi na otrokovo prehrano. Običajno otrokom primanjkuje, be- ljakovin živalskega izvora (mleko, jajca, sir, meso, ribe) ter sadje in zelenjava. Da bi to zagotovili, bi morali otrokom dodeliti vsaj pol lit- ra mleka na dan — sicer pa pestro in z vitamini bogato hrano. Del ze- lenjave naj otrok je surovo — para- dižnik, zelena paprika, solata, zelje in podobno, kajti s kuho .se velik del vittaminov uniči. Poskrbeti bi morali tudi za dobro malico. Ce v šoli ni mlečne kuhinje, naj mati po- skrbi, da bo otrok nesel v šolo vsaj kos črnega kruha, namazanega z maslom, ali morda sir, pašteto ali kaj podobnega in če je le.mogoče, mu dajmo v torbico tudi kakšno ja- bolko ali drugo sadje. Povejmo mu, da si mora za malico vzeti čas in da naj jo v šolskem odmoru lepo v miru poje. Skače lahko popoldne. In šc ena pomembna naloga: star- ši moraip otroku zagotoviti lep, to- pel dom. Slabi medsebojni odnosi bodo povzročili, da bo mali šolar nesrečen, razdražljiv in nestrpen. To pa slabo vpliva iudi na njegovo de- lo v .šoli. Te težave so A^časih lahko tako izrazite, da otrok začne močiti v posteljo, da grize nohte, da je na- padalen in podobno. Otrok naj dobi v stanovanju tudi kot za učenje. Ko dela, ga pustimo v miru, pomajgajmo mu, kolikor je potrebno in nikar se ne rogajmo njegovim spodrsljajem in neuspe- hom. Starši naj se redno posvetujejo z rezrednikom ali učiteljem o otroko- vem delu. To je pomembno ne sa- mo zategadelj, da vedo, kako je z njihovim otrokom, temveč tudi za- to, ker je sodelovanje s starši ko- ristno napotilo učiteljem za njihovo individualno delo z malim, tako zah- tevnim šolarjem. y ameriškem paviljonu na zagrebškem velesejmu so tokrat poleg osta- zanimivosti razstavili tudi. števil ne predmete za dom in gospodin j- Tako je v njem cela vrsta pralnih strojev, strojev za kemijsko či- ^^enje in likanje, šivanje, pletenje in podobni gospodinjski pripomočki, ^ lepo urejenem prostoru pa pet zagrebških manekenk vsak dan prika- tudi najbolj uspele modele ameriške modne konfekcijske tvrdke Jane ^^ylor. Obleke se odlikujejo po jasnih in živahnih barvah, izdelane pa K 'Z tkanin, ki ne menjajo svojih kvalitet niti po številnih pranjih, ne- od njih pa so preparirane tako, da jih sploh ni treba likati. Ob- VePif šport pa so izdelana iz ne premoči jivih tkanin. Te kvalitete so fj-'^ega pomena, zlasti še, če upoštevamo dejstvo, da se večina ame- *^ih žena oblači s konfekcijskimi oblačili. H^u**^odni reviji prevladujejo obleke za šport, za šolo, za sprehode in ojjj^Povanje, pa tudi domača oblačila. Na naši fotografiji so tri take ^ke. Morda bi lahko uporabili kakšno idejo tudi za naše razmere. CELJSKA ANTIČNA RAZGLED- NICA Tomšičev trg. Na poslopju današnje lekarne štev. 11 je v višini prvega nadstropja vzidan nagrobnik iz po- horskega marmor- ja, ki je tipično rimsko provincial- no delo. V niši nad napisom so upo- dobljeni vsi trije pokojniki: mož, žena in hčerka. Iz napisa izvemo, da je Marcellinus za življenja postavil nagrobnik svoji najdražji ženi Av- reliji Bassini, ki je umrla stara 80 let in svoji najdražji hčerki Avreliji Potencini umrli v starosti 30 let. Na prekladi, ki loči napisno polje od portretov je bršljanova vitica. Nagrobnik izvira iz III. stoletja. v BRITANIJI SE VENDARLE LOMIJO KONZERVATIVNA NAČELA, KAJTI DO- SLEJ so USPEŠNIM GOJENCEM VOJAŠKIH AKADEMIJ IZROČALI SVOJEVRSTNO ODLIKOVANJE — KUHARSKO KNJIGO — GENERALI, LETOS PA JE TO NA PA- R\DI V ALDERSHOTU OPRAVILA 19-LETNA MISS BRITANIJE'SONIA ROSS. ANGLEŠKI VOJAK NAJ BI TOREJ POLEG VSEGA OBVLADAL TUDI KUHARSKO UMETNOST. PO KAKŠNEM RECEPTU SO PRIPRAVILI NOVOPEČENE ČASTNIKE, PA KLJUB TEMU NIHČE NE POVE. EMANUELLE KHANH JE V PARIZU PREDSTAVILA NAJNOVEJŠI DOSEŽEK STRIP-MODE. OBLEKA, KO JE »CELA«, NI NIC DRUGEGA KOT DEVET USNJE- NIH P.ASOV ALI OBROČEV V RAZLIČ- NIH BARVAH. MED SEBOJ SO SPETI S KOVINSKIMI GUMBI, KI JIH OCI- VIDNO NI RAVNO MALO. S SNEMA- NJEM POSAMEZNIH DELOV JE MOC DOSEČI RAZLIČNE MODNE MUHE. NA SLIKI DEKLE NIMA VEC ČETRTEGA IN DEVETEGA PASU, PRAVKAR PA SNEMA OSMEGA. IN KAJ JE NASTALO? MINISKRIT (ALI MINI-KRILO) TER BLUZICA »SAINT TROPEZ« ... IN DA NE POZABIMO šE ENE MALENKOSTI: OBLEKA STANE BORIH 135.000 STARIH DINARJEV. posnete;k ni cisto svež, pa ven- dar ZNAČILEN ... KO JE SPOMLADI PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE POTOVAL PO AFRIKI, JE MED DRUGIM OBISKAL TUDI NEKDA- NJO NEMŠKO KOLONIJO TOGO. BAJE GA JE MOČNO PRESUNILA »LJUBEZEN« AFRIČANOV, KI SO PREDSEDNIKA LUBKEJA PROGLASILI ENOSTAVNO ZA NASLEDNIKA CESARJA VVILHEMA II. NVOPEČENEMU »KAISER HEINRICH« (TAKO JE PREDSEDNIKU IME) JE MO- RALO BITI GORKO PRI SRCU, KO SE JE PRED NJIM POJAVIL ČRNI BOJEV- NIK s PRUSKO ČELADO NA GLAVI. NA OBRAZU MANJKA SAMO ŠE ZNAČILNA »CESARSKA BRADA«, PA BI BILA MA- ŠKARADA POPOLNA. MAšKARADA JE TUDI BILA, ČEPRAV SO PELI TUDI PESMI »IZ ZDOBRIH STARIH ČASOV.« UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK Dr4 Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo« »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« 1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pn Jelšah in — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za informativno službo Celje. TISK IN KLIŠEJI: »Celj.skl tisk«. — CENA: posamezna številka 50 par (50 din), letna naročnina 20 (2-1^' din, polletna 10 (1.0U0) din. Tujina 40 (4.000). TEKtiCl RAČUN: 5y7-3-223. KRIŽANKA Vodoravno 1. začetnik kriticizma (Imma- nuel); 5. klanje živine; 10. zaničljiv izraz za policaja; 11. eden izmed treh Dumasovih mu- šketirjev; 13. tovarna živil v Dalmaciji; 14. avtomobilska oznaka Titograda; 15. krut rim- ski cesar; 16. lahen vetrič; 17. mešanica kro- pa, ruma in sladkorja; 19. tanka tkanina; 20. okrajšava za »lanskega leta«; 21. veterni jo- pič; 22. dva enaka soglasnika; 23. češka pri- trdilnica; 25. ugriz; 26. žensko ime; 27. vmes- na postaja med peklom in nebesi; 29. ke- mični znak za aktinij; 30. del ladje; 31. brez- barvna tekočina, v kateri se topijo mnoge organske spojine; 33. znesek, ki ga je treba plačati v korist državne skupnosti; 34. urad- nik na poslaništvu; 35. predstojnik opatije. Navpično: 1. stroj za košnjo trave; 2. ii"' politika Beblerja; 3. afriški veletok; 4. dv različna soglasnika s konca abecede; 5. p^^ bivalec Zagorja; 6. površinska mera; 7. mon golski poglavar; 8. zidna prevleka; 9. izrt* vedno pesništvo; 10. naravna katastrofa; turistični kraj v Zgornji Savinjski dolini; 1' kraj, na pol poti med Ljubljano in Celjem 17. vrsta antilope, nekoliko podobna govedu 18. naša strupena kača; 24. kis; 26. prebival ka Irske; 28. grška črka; 30. nenadna smri 32. začetnici imena in priimka slovenskeg' dramskega in opernega režiserja; 33. kazal«' zaimek.^UDO GLASBENI KONSERVATORIJ V BU- DIMPEŠTI IMA MED SVOJIMI GLASBI- LI TUDI VELIKANSKE ORGLE, KI SO MED NAJVEČJIMI NA SVETU. KOT LAHKO VIDITE NA SLIKI, IMAJO OR- GLE KAR ŠTIRI KLAVIATURE, POLEG TEGA PA ŠE NEBROJ DRUGIH VZVO DOV, KOT so REGISTRI ITD. TAKIM ORGLAM JE SEVEDA KOS LE IZRED- NO TALENTIRAN, PA TUDI FIZIČNO VZDRŽLJIV GLASBENIK. ZATO JE TO- LIKO BOLJ ZANIMIVO, DA JE MOJSTER TEGA GLASBILA MLADA UMETNICA MELINDA KISTeT£NYI. NADARJENA UMETNICA IGRA NA ORGLE ŽE NEKAJ LET, MED KOMPONISTI, KATERIH DE- LA IZVAJA, PA JI JE NAJBOLJ PRI SR- CU * MOZART. BREZ DVOMA MORAJO DELA KLASIKOV IZ TEGA GLASBILA ČUDOVITO ZVENETI, ZLASTI ONA, KI SO PISANA PRAV ZA ORGLE. BREZ BESEB... LETOS 1. OKTOBRA BO MINILO DVAJSET LET ZAVEZNIŠKEGA ZAPORA SPANDAU, KJER SO BILI ZAPRTI OB- SOJENCI NURNBERŠKEGA PROCESA. TRENUTNO SO V ZAPORU, KI GA STRA- ŽIJO IZMENIČNO PO MESEC DNI AME- RIČANI, BRITANCI, FRANCOZI IN SOV- JETI, šE TRIJE ZAPORNIKI, A 1. OK- TOBRA BOSTA ZAPOR ZAPUSTILA NEK- DANJI MINISTER ZA OBOROŽITEV AL- BERT SPEER (61) IN BALDUR VON SCHIRACH (59), KI STA BILA NA PRO- CESU OBSOJENA NA DVAJSET LET ZA- PORA. V SPANDAUU BO OSTAL SAMO NEK- DANJI HITLERJEV NAMESTNIK RU- DOLF HESS (72), KAR SPROŽA RAZNO- VRSTNA UGIBANJA IN RAZPRAVE O NADALJNJI USODI SPANDAUSKEGA ZA- PORA. HESS JE ZAPRT DEJANSKO ŽE 25 LET, SAJ SO GA LETA 1941 ZAPRLI BRITANCI, KO JE NASKRIVAJ PRILE- TEL V BRITANIJO SKLEPAT MIROVNI SPORAZUM. Hessa štejejo zdravniki za neozdravlji- vega shizofrenika, ki bi bil na svobodi prav tako malo nevaren, kakor je v za- poru, a vse kaže, da bo kljub temu ostal v zaporu. Premestili naj bi v manjše no- tranje prostore, zmanjšali bi število stra- žarjev, odpustili zaporniškega zdravnika in tako zmanjšali tudi letni proračun, ki je bil doslej 25 milijonov N-din.