998
NAJ  NE  UMRE
Pavle   Zidar
O kako ranjena, kako težka je perot neba
—  zadelo je ptiča sinjega. Kot og-lje,
umira
na dnu polja.
Recite mu,
recite naj ne umre!
Se se v mraku
sled njegova oglaša
kakor trava,
ko jo noč zapre.
Naj ne umre!
V očeh mu svetla moč
narašča,
pogled vzdiguje se ko val,
vsak čas
se razbeže oči.
Vsak čas
jih beg bo odgnal.
Ostala bo le senca
—  kri.