Parada vrhunskih vin na Devinskem gradu Od danes zopet poletna ura 3 Primorski dnevnik Ponoči je začela ponovno veljati poletna ura. Ob 2. uri je bilo treba kazalce pomakniti za uro naprej. NEDELJA, 28. MARCA 2010 Št. 74 (19.781) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Ribiška armada na pragu poraza Danjel Radetič Še pred desetimi leti je bilo v Furlaniji-Julijski krajini okrog 40.000 sladkovodnih ribičev, zdaj se je njihovo število tako znižalo, da jih je ostalo le še kakih 15.000. Ker je ribiška armada očitno oslabljena, se je vnel hud »boj«, s katerim politiki hočejo dokončno preprečiti ribičem, da povejo svoje mnenje glede upravljanja z rekami in jezeri. Deželni ribiški zavod Ente tutela pesca (ETP) je namreč že dalj časa v primežu politike, tako da je njegovo vodstvo podrejeno navodilom, ki prihajajo iz političnih krogov. Zato je ribiški zavod ETP postopoma izgubil vlogo, ki bi jo moral imeti. Leta 1971 so ga ustanovili, da bi ščitil vodno bogastvo FJK, preganjal onesnaževalce in nadzoroval upravitelje hidroelektrarn in namakalnih sistemov. Vsega tega zavod ETP ni počenjal, reke so se zato izpraznile, število ribičev pa se je znižalo. Okoljsko ozaveščeni ribiči so v zadnjih časih začeli zahtevati strožja ribolovna pravila, stalen nadzor nad onesnaževanjem in odvzemom vode, večjo pozornost za kakovost vloženih rib. Njihove zahteve v glavnem niso bile upoštevane, prišel pa je na dan tudi predlog o krčenju števila članov deželnega odbora zavoda ETP, iz katerega bi radi izključili ravno predstavnike ribičev; njih je zdaj v približno 30-članskem odboru trinajst, na podlagi reforme pa naj bi ostal morda le eden. Ko bodo iz odbora zavoda ETP zapodili predstavnike ribičev, bodo politiki lahko omogočili svojim prijateljem, da še bolj divje izkoriščajo vodno bogastvo na škodo ribjega ži-vlja. Vso vodo bo tako mogoče usmerjati v namakalne kanale, nihče ne bo oviral gradnje novih hidroelektrarn, onesnaževanje ne bo problem, itak ribičev, ki bi protestirali, ne bo več. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona TS, ul.Travnik,10 Tel. 040/8990110 semenarna 040/8990100 rezervni deli SADIKE OLJK IN POVRTNIN SADNA DREVESA EKSTRA DEVIŠKO OLIVNO OLJE VSE ZA KMETIJSTVO SEMENA ČEBULICE RAZNIH VRST CVETLIC VELIKA IZBIRA UMETNIH IN ORGANSKIH GNOJIL ZAŠČITNA SREDSTVA RAZNA KRMILA ZA ŽIVALI ITALIJA - Danes in jutri v trinajstih deželah Deželne volitve državni test za vlado in opozicijo V naši deželi bodo delne upravne volitve sredi maja CEROVLJE - Družina Fabec obnovila značilno kraško domačijo Kakovostna obogatitev turistične ponudbe na Krasu CEROVLJE - Prava množica ljudi, uglednih gostov iz Italije in Slovenije ter predstavnikov javnega življenja se je včeraj popoldne udeležila odprtja Klarčeve domačije, ki jo je obnovila družina Fabec (na posnetku Kroma) iz Mavhinj. Hiša je pravi biser kraške arhitekture in je z obnovo postala gotovo ena najlepših in najbolj značilnih kraških domačij. Bolj kot za obnovo gre v resnici za rekonstrukcijo ruševine v izvirnem kraškem stilu po načrtu Daria Jagodica. Hiša je opremljena s šestimi sobami za prenočevanje in predstavlja kakovostno obogatitev turistične ponudbe na Krasu. RIM - Volilci v trinajstih deželah bodo danes in jutri neposredno volili predsednike in deželne svete. Volilnih upravičencev in upravičenk je vsega skupaj okoli 41 milijonov. Volitve bodo v Venetu, Emiliji-Romagni, Lombardiji, Piemontu, Liguriji, Toskani, Markah, Umbriji, Laciju, Kampaniji, Apuliji, Bazilikati in Kalabriji. V Furlaniji-Julijski krajini danes ne bo volitev, delne upravne volitve bodo sredi maja. Volilni test bo vsedržavnega značaja, pomemben za Silvia Berlusconija in obenem tudi za levosredinsko opozicijo, ki je doslej upravljala enajst dežel. Volilna kampanja je bila zelo polemična in ostra, v njej so državne politične teme popolnoma zasenčile vse ostalo. Na 4. strani Nova vinska »vojna« v deželi FJK Na 2. strani Trst: Bassa Poropat spet kandidatka za Pokrajino? Na 5. strani Pri Proseku prestregli 44 Afganistancev Na 6. strani S ponarejanjem čekov do pol milijona evrov Na 10. strani V šoli neprecenljiva vloga odbora staršev Na 11. strani Goriški in novogoriški študentje v iskanju novih skupnih poti Na 12. strani KMETIJSKA MEHANIZACIJA kosilnice, kopačice, motokultivatorji, CAS0RZ0, NIBBI, BCS, FERRARI, HONDA profesionalni »spaccalegna« - cepilci, traktorji FERRARI POSEBNA PONUDBA MOTORNIH ŽAG NOVOST KOPAČICE HONDA NAJVEČIA IZBIRA japonskih, italijanskih bočnih in rotacijskih kosilnic najboljših znamk HONDA, SHINDAIWA KAVVASAKI Rezervni deli, servis, mehanična delavnica áant'Anna Impresa Trasporti Funeßri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 MARINI G H I c^n^lofii/ J Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Usluge na domu Trst Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču SLOV I K SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ Ciklus seminarjev KRIZA: KAKO NAPRČJ? Evropska perspektiva 01.04.2010 Kulturni dom Ul. Brass, 20 - Gorica dr. Franc Križanič j 'jbr 2H f in c j líbliks z\'j-msñy-i www.slovik.orginfo@slovik.org 2 Nedelja, 28. marca 2010 ALPE-JADRAN / Bodo tudi iz kraških trt (na arhivskem posnetku vinograd v Saležu) pridelovali ... »furlansko vino«? kroma DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV - Jutri ob 20.30 Gost pater Andrej Šegula vključuje v program letošnjega Misijona DEŽELA - Po Proseccu Doc nova »vinska vojna« v Furlaniji-Julijski krajini Bo ligaški odbornik Violino vsilil vinski naziv Friuli Doc? Godina (Pokrajina Trst) protestira, Tondo (predsednik FJK) precizira - Bukavčevo mnenje TRST - Po vsedržavni vojni za Prosecco DOC se je vnela deželna bitka proti ... Friuli (ali Friulano) DOC. Sprožil jo je deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino s predlogom o združitvi vseh deželnih vin pod skupno zaščitno znamko Friuli DOC, da bi na ta način dežela nekako marketinško »nadoknadila« izgubo svojega tokajca. Predlog pa je povzročil pravi revolt tržaških in briških pridelovalcev vin, ker bi tako kraška in briška vina izgubila svojo zaščiteno samostojnost. Zadeva je zapletena, prepletena z vrsto mnenj in mnogokrat nejasnih ali celo protislovnih izjav. Včeraj so se o njej kresala mnenja deželnega odbornika za kmetijstvo Claudia Violina, podpredsednika tržaške pokrajine Wal-terja Godine, tajnika Kmečke zveze Edija Bukavca in, nazadnje, predsednika deželne vlade Renza Tonda. Deželni odbornik Severne lige Violino je bil včeraj kategoričen: »Nadaljujemo z znamko "friulano", kot smo programirali. V tej zvezi nisem spremenil mnenja. Na osrednji italijanski vinski sejem Vinitaly v Verono bomo ponesli novo znamko, da bi nadomestili nekdanje vino tokaj.« Violino je tudi potrdil, da naj bi uporabili novo zaščitno znamko Friuli Doc za vse deželne kmetijsko-prehrambene proizvode. Njegove izjave so razkačile podpredsednika tržaške pokrajine in odbornika za kmetijstvo Walterja Godi-no. Obrnil se je neposredno na predsednika Dežele Renza Tonda, naj se izreče o sporni zadevi. Ali se deželni odbor strinja z Violinovim predlogom in predvsem ali se z njim strinjajo tržaški deželni odborniki in svetniki? Za Go-dino je mera polna. Če bo Violino nadaljeval po svoji poti, bo predlagal ustanovitev nove zaščitne znamke za »julijska vina«. Kajti: Violinova pobuda je skregana z vsakim principom ozemeljskega marketinga, je dodal Godina. O zadevi bo govor jutri, ko se bodo na sedežu tržaške pokrajine sestali župani tržaških in briških občin. Uvedba enotne zaščitne znamke Friulano bi porodila le zmedo, je ocenil tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Kraški vinarji se s tem ne strinjajo, prav tako briški. V Furlaniji-Julijski krajini obstajajo proizvodi različnih značilnosti, ki so poznani na tržišču prav zaradi svoje specifičnosti. S poenotenjem znamke bi izgubili te tipičnosti in jih ne bi ovrednotili, je pritrdil Bukavec. Popoldne se je oglasil tudi deželni predsednik Renzo Tondo. »Različnost proizvodov našega vinogradni-ško-vinarskega in kmetijsko-prehram-benega sektorja ter njihova tesna povezava z različnimi ozemlji, ki sestavljajo deželo, ne predstavljajo razpršenost, pač pa dodano vrednost,« je izjavil uvodoma. Potem se je zaustavil ob vprašanju vina friulano.» Prehod s to-kaja na friulano zahteva posebno pozornost in ustrezno promocijsko dejavnost. Ne gre pa pozabiti, da obstajajo poleg tipično furlanskih vin tudi druga, na primer teran, ki zgodovinsko sodijo v tako imenovano beneško-ju-lijsko komponento naše dežele. To velja tudi za druge proizvode našega kme-tijsko-prehrambenega sektorja,« je zatrdil predsednik dežele. Ob tem je omenil »lep primer promocije naših proizvodov«, in sicer prav na vinskem sejmu Vinitaly, ki je sad sodelovanja vseh vinskih konzorcijev in vrhunskih proizvajalcev vina iz vse dežele. Na sejmu v Ve-roni se dežela predstavlja z novo (ita-lijansko-angleško) vizitko: Friuli Vene-zia Giulia Top White Wines. »Ta slogan želi podčrtati prav enotnost dežele v bogastvu in različnosti njegovih vin v vedno bolj mednarodnih razsežnostih,« je pojasnil deželni predsednik Renzo Tondo. Ni pa povedal, ali se strinja s centralistično usmerjenim ligaškim odbornikom Violinom, ali ne. DSI se z jutrišnjim večerom TRST - Društvo slovenskih izobražencev se z jutrišnjim večerom v Ulici Donizetti v Trstu ob 20.30 vključuje v program letošnjega Misijona, ki ga prireja Slovensko pastoralno središče v Trstu. Za člane in prijatelje Društva bo to tudi priprava na bližnjo Veliko noč. Gost bo predstojnik slovenskih minoritov pater Andrej Še-gula, ki je svojemu razmišljanju dal naslov »Božje zapovedi kot izziv za današnji čas« in ga tako utemeljil: Čas v katerem živimo, je čas mnogih nasprotij. Na eni strani imamo peščico bogatih, na drugi strani morje ljudi, ki so izgubili službo in se borijo za svoje preživetje, pa tudi za preživetje svojih družin. Razpeti smo med dve skrajnosti. Živimo v času, ki nam bolj kot kdajkoli prej želi pokazati na bližnjice življenja, bližnjice do sreče. Če samo pogledamo TV, reklame, internetne oglase, politične obljube... vidimo, da vsi le vabijo in nam poskušajo pričarati »raj na zemlji«. Kakšno mesto ima Cerkev v tem kontekstu? Njene šibke točke bolj ali manj poznamo, kje pa so tisti »adu-ti«, s katerimi lahko oplemeniti današnji svet, današnjega človeka, odnose, ki jih živimo. A je dovolj radikalna, dovolj pričevalna, dovolj »pro-vokativna«, da bi ostala znamenje. Si upa pričati za resnico in s prstom pokazati na razloge našega upanja, pokazati na Kristusa. Toda kristjani vemo, da smo le popotniki in tujci na tem svetu. Zavedamo se, kje je cilj naših želja in hrepenenj. Že v Stari zavezi nam je Bog po Mojzesu podaril »prometne predpise našega življenja« (deset zapovedi). Gre za zapovedi, ki so preverjene in v zgodovini tolikokrat dokazane, kot edina prava pot. Vsi smo se jih učili pri verouku, v šoli. Znamo jih našteti. Toda vprašanje je, če jih poznamo v vsej njihovi širini. Katekizem katoliške Cerkve nam predstavi njihovo bogastvo. Človek bi si lahko te besede (iz Katekizma) vzel kot vsebino za izpraševanje vesti! In te iste zapovedi so tudi nam ponujene kot smerokazi v našem življenju. In kako jih dojemamo? Kako jih jemljemo? Kot izziv, kot »okolje« v katerem se počutim dobro, varno? Ali pa mi predstavljajo težo, nas hromijo, imamo občutek, da nam jemljejo svobodo? In jaz, človek 21. stoletja - kako dojemam zapovedi? A ni morda tudi postni čas priložnost, da jih ponovno ovrednotim? Res je, da je postni čas vsako leto, vsako leto v cerkvi prebiramo isto Božjo besedo, tudi same zapovedi se v vseh stoletjih niso spremenile. Dejstvo pa je, da smo mi tisti, ki se spreminjamo, ki smo drugačni, boljši ali slabši. In če smo znamenje v tem svetu, smo znamenje samo zato, ker si upamo živeti zapovedi, ker si upamo biti drugačni, ker si upamo biti kristjani v življenju in ne samo v krstni knjigi. CELOVEC Peter Kaiser novi šef koroškega SPÖ Peter Kaiser CELOVEC - Dosedanji podpredsednik stranke in deželni svetnik Peter Kaiser (52) je novi predsednik koroških socialdemokratov (SPÖ). Na včerajšnjem deželnem kongresu stranke v areni sejmišča v Celovcu je med tremi nastopajočimi kandidati že v prvem volilnem krogu prejel 78,38 odstotka glasov nad 500 navzočih delegatov in delegatk in se s tem povzpel na vrh stranke. Kaiser je predstavnik levice znotraj stranke in naklonjen slovenski manjšini na Koroškem. Ostala dva kandidata, predsednik poslanskega kluba socialdemokratov v deželnem zboru Herwig Seiser ter predsednik socialdemokratskega gospodarskega združenja Leopold Sever sta prejela skupaj komaj sto od skupno nad 500 glasov. Prepričljiva večina za novega predsednika pa ima en madež: njegov najresnejši tekmec, župan mesta Špital ob Dravi in državnozborski poslanec Gerhard Köfer, sploh ni mogel kandidirati. Na tajnem glasovanju, ali lahko kot kandidat nastopa na volitvah (odločil se je prepozno za kandidaturo), Köfer ni dobil potrebne dvotretjinske večine za vsega 35 glasov (prejel 313 od 522 glasov). Kot je znano, je v začetku leta 2010 dosedanji predsednik stranke in član deželne vlade Reinhart Rohr napovedal svoj umik z vrha stranke, potem ko je beljaški župan Helmut Manzenreiter sprožil odgovornost za katastrofalen poraz SPÖ na deželnih volitvah marca 2009. Ivan Lukan slovenski spored rai - Drevi po TV dnevniku Čezmejno obarvan Lynx magazine TRST - Danes bo na slovenskem sporedu RAI (takoj po večernem TV dnevniku) na sporedu mesečnik Lynx magazine, ki je rezultat tesnega sodelovanja med televizijskima hišama RAI in TV Slovenija in specifično med štirimi programskimi enotami: slovenskim in italijanskim TV programom RAI ter slovenskim in italijanskim programom TV Koper-Capodistria. Tokrat so pripravili štiri prispevke, ki so tako ali drugače vezani na čezmej-no stvarnost v našem prostoru. Anne Cecile Lamy je Francozinja in profesorica francoskega jezika. Ponudba zanimive službe in radovednost sta jo pred nekaj leti privedli v Novo Gorico, kjer se je kasneje tudi stalno naselila. O svoji izbiri trdi,da ji obmejnost še posebej leži zaradi izziva večkulturno-sti in različnosti. Z njo se je srečal Pie-ro Pieri. Pristanišča v našem prostoru so pogosto v centru medijske pozornosti. Pred nedavnim je bil v Trstu podpisan ustanovni akt združenja NAPA, v katerega so vključena vsa pristanišča severnega Jadrana. Loris Brai-co bo gledalce v svojem prispevku seznanil z novostmi in projekti, ki jih nova povezava obeta. Univerzi v Kopru in Trstu ponujata študij slovenskega jezika in književnosti. Na razdalji slabih dvajsetih kilometrov si torej sorodni stolici konkurirata pri vpisovanju brucev in študentov, bodočih slovenistov. Na podlagi česa se študentje odločajo za eno ali drugo izbiro? Kaj o tem menijo profesorji? Je sodelovanje mogoče in v kakšni meri? Odgovore bo poskušal poiskati prispevek, ki ga je pripravila Branka Preden. Govor bo še o železniških in avtobusnih med Trstom In Ljubljano. Edini - nočni - vlak, ki povezuje Trst s slovensko prestolnico, vozi v eno smer več kot tri ure za slabih 90 kilometrov. Tudi avtobusnih povezav, ki bi lahko bile bistveno hitrejše, skorajda ni. O tem bo poročala Živa Pahor. Oddajo bodo ponovili v četrtek 1. aprila ob isti uri. Zadruga Primorski dnevnik - Delniška zadruga sklicuje Redni Občni zbor V prvem sklicu, v soboto, 30. aprila 2010 ob 9.00 na sedežu zadruge, Ul. Montecchi 6, v drugem sklicu, v nedeljo, 16. maja 2010 ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. Dnevni red: 1. otvoritev, namestitev predsedstva, zapisnikarja, izvolitev verifikacijske in volilne komisije; 2. poročilo Upravnega sveta o poslovnem letu 2009; 3. predstavitev redne bilance za leto 2009; 4. poročilo Nadzornega odbora; 5. razprava in odobritev redne bilance za leto 2009; 6. predstavitev kandidatov in programov za nov upravni svet, razprava; 7. izvolitev novega upravnega sveta in določitev honorarjev. / ALPE-JADRAN Nedelja, 28. marca 2010 3 ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA - Slovnični priročnik Osnove slovenskega jezika zdaj tudi v italijanskem prevodu TRST - Pri Založništvu tržaškega tiska je pred kratkim izšla italijanska različica slovničnega priročnika Osnove slovenskega jezika (Fondamenti della lingua slovena), ki ga je pripravila avtorica Rada Lečič in prevedla Martina Clerici. Strokovno sta prevod pregledala Miran Košuta in Martina Ožbot. Kot pravi avtorica v uvodni besedi, gre za priročnik, ki povzema osnove slovenskega jezika v strnjeni obliki na nivoju fonetike (glasoslovja), morfologije (oblikoslovja), leksikologije (besedoslovja) in sintakse (skladnje), katerim so dodana tudi osnovna pravila pravopisa. Posebna pozornost je namenjena prav morfologiji oz. oblikoslovju, ki pri učenju slovenskega jezika tujcem dela največ preglavic. Pričujoči priročnik poskuša na čimbolj razumljiv način podati pravila sklanjatev samostalnikov in pridevnikov ter spregatve glagolov na podlagi razpredelnic in primerov. Italijanski priročnik ima 24 strani več kot slovenska različica, kajti dodano mu je poglavje o loči-lih, seznam in opis fotografij, ki jih je kar 181, ter opombe/pojasnila prevajalke. Fotografije, ki krasijo knjigo, niso le slikovni dodatek temveč želijo bralce vpeljati v naravno in kulturno okolje v katerem se je razvijal slovenski jezik. Knjiga je namenjena Italijanom oziroma vsem, ki jih zanima razlaga slovenske slovnice v italijanščini, služila pa naj bi kot podlaga za nadaljnji študij in poglobitev slovenskega jezika. Priročnik je že naprodaj v Tržaški knjigarni po ceni 20 evrov. TRST - Jutri International Brain Bee Competition Prvo deželno tekmovanje dijakov iz nevroznanosti TRST - Jutri dopoldne bo hotel Sa-voia Excelsior v Trstu gostil dijake med 13. in 19. letom starosti, ki se bodo udeležili prve italijanske izvedbe tekmovanja iz nevroznanosti. Cilj tekmovanja, ki je uokvirjen v mednarodno tekmovanje z naslovom International Brain Bee Competition, je širjenje in poglabljanje znanja iz biologije in nevroznanosti ter ozaveščanje dijakov o pomenu razumevanja različnih obolenj živčnega sistema. Podrobnosti tekmovanja, ki ga v Italiji na državni ravno podpirajo Italijansko združenje za nevroznanost, Univerza v Trstu, Odbor za promocijo nevroznanosti, organizirata pa ga Center za nevroznanost tržaške Univerze in tržaški Znanstveni imaginarirj, sta v četrtek na novinarski konferenci na sedežu Fundacije CRT podala Piero Paolo Battaglini s tržaške Univerze in direktor znanstvenega imagi-narija Fabio Carnielo. Govornika sta uvodoma poudarila, da sta celoten vzgojno-izobraževalni projekt podprli Fundacija CRTrieste in Fundacija Alberto & Kathleen Casali, ob tem pa sta še dodala, da bo tekmovanje potekalo na več ravneh. Prva stopnja tekmovanja, ki so ga poimenovali tudi olimpijada iz nevro-znanosti, je deželno tekmovanje, ki bo na sporedu v ponedeljek, 29. marca, trije najboljši dijaki iz naše dežele se bodo nato udeležili državnega tekmovanja, ki bo na sporedu 12. junija v Trstu, po eden Predstavitev manifestacije: International Brain Bee Competition kroma najboljši dijak pa bo zastopal svojo državo na mednarodnem izboru, ki bo na sporedu letos poleti, in sicer v San Diegu v Kaliforniji. Ponedeljkovo deželno tekmovanje bo oblikovalo 90 dijakov in dijakinj iz devetih različnih deželnih višjih šol, in sicer vsako šolo bo zastopalo deset dijakov in dijakinj, pomerili pa se bodo v različnih temah. Trst bodo zastopali dijaki in dijakinje naslednjih šol: znanstveni licej G. Oberdan, znanstveni licej G. Galilei, licej G. Carducci in tehnični institut G. Deledda. Tekmovalci bodo reševali različne naloge in odgovarjali na vprašanja, ki zadevajo razum, spomin, čustva, stres, staranje, spanje in bolezni živčnega sistema. Za popestri- STO išče najboljši predlog za tridnevno potovanje po Sloveniji LJUBLJANA - Slovenska turistična organizacija (STO) je objavila izziv, v katerem s pomočjo študentov z vsega sveta išče najboljši predlog tridnevnega potovanja po Sloveniji za dve osebi s poudarkom na trajnostnem, odgovornem in ekološkem turizmu. V sodelovanju z Banko turističnih priložnosti (BTPS) je STO v sklopu portala Challenge: Future objavila prvi Stor-mIt izziv Ponudi mi tri dni zelene Slovenije (Give me three days of green Slovenia). Odprti sta tudi dve novi letni spodbudi oz. nagradi za načrtovane - snovalec 2010 in za že uresničene turistične novosti - sejalec 2010. S pomočjo študentov z vsega sveta tako STO išče najboljši predlog tridnevnega potovanja po Sloveniji za dve osebi s poudarkom na trajnostnem, odgovornem in ekološkem turizmu. Cena na osebo ne sme preseči 500 evrov - zmagovalec bo s prijateljico ali prijateljem lahko predlagani turistični paket tudi preskusil. Vse konstruktivne predloge bodo po zaključku natečaja preko portala Banke priložnosti ponudili slovenskim turističnim agencijam, da jih pričnejo tržiti, saj bodo zbrani predlogi skrivali neposreden odgovor na vprašanje, kaj si mladi s celega sveta želijo doživeti v Sloveniji. tev tekmovanja bo poskrbelo tudi občinstvo, ki bo lahko sodelovalo pri mini tekmovanju, na katerem bo moralo podati pravilen odgovor na postavljeno vprašanja iz področja raziskovanja, ki se ukvarja z zgradbo, delovanjem, razvojem in patalogijo živčevja. Na četrtkovi uradni predstavitvi dogodka je Piero Paolo Battaglini večkrat poudaril, da je med mladimi poznavanje nevroznanosti danes zelo pomanjkljivo, zaradi česar so tovrstne iniciative zelo dobrodošle, saj spodbujajo zanimanje za učenje biologije in drugih naravoslovnih področij, obenem pa razvijajo tudi zmožnost in spretnost izražanja lastnih stališč. (sč) I SLOV I K SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ išče R£F£R£NTA V 0DD6LKU PLAČILNI PROMCT (M/Ž) za potrebe včlanjenega podjetja Naloge in odgovornosti Podpora procesiranja plačilnega prometa, nadzor bančnih sistemov, ki podpirajo procese plačilnega prometa, izvajanje obračunov in drugih poravnav v plačilnih sistemih, poročanje vodstvu in zunanjim institucijam. Od kandidatov pričakujemo višješolsko Izobrazbo ustrezne smeri ali univerzitetno izobrazbo ekonomske smeri, najmanj dve leti delovnih Izkušenj, poznavanje osnov plačilnega prometa in knjigovodstva, poznavanje programskih orodij MS Office (vključno MS Access v okolju Windows), aktivno znanje Italijanskega in angleškega jezika, natančnost In zanesljivost, komunikacijske In organizacijske sposobnosti ter smisel za teamsko delo. Ponujamo zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečno poskusno dobo in poln delovni urnik. Delovno mesto je vTrstu. Prijave zbiramo . Podroben življenjepis z opisom delovnih izkušenj pošljite na naslov z obveznim pripisom (REFERENT) in izjavo o obravnavi osebnih podatkov vskladu zzakonom 196/2003. 4 Nedelja, 28. marca 2010 DNEVNE NOVICE / ITALIJA - 41 milijonov volilnih upravičencev in upravičenk Deželne volitve preizkus za desno sredino in opozicijo Prvi neuradni izidi bodo znani že jutri pozno popoldne RIM - Volilci v trinajstih deželah bodo danes in jutri neposredno volili predsednike in deželne svete. Volilnih upravičencev in upravičenk je vsega skupaj okoli 41 milijonov. Volitve bodo v Venetu, Emiliji-Romagni, Lombardiji, Piemontu, Liguriji, To-skani, Markah, Umbriji, Laciju, Kam-paniji, Apuliji, Bazilikati in Kalabri-ji. Volilni test bo vsedržavnega značaja, pomemben za Silvia Berlusco-nija in obenem tudi za levosredinsko opozicijo, ki je doslej upravljala enajst dežel. Volilna kampanja je bila zelo polemična in ostra, v njej so državne politične teme popolnoma zasenčile vse ostalo. Ministrski predsednik je do konca kamapnje žolčno napadal sodnike in »nedemokratično levico«. Prepričan je v volilno zmago in da na severu Liga ne bo prehitela Ljudstva svobode, kot napovedujejo mnogi analitiki. Posebno v Venetu, kjer je velik favorit kmetijski minister Luca Zaia, ter v Piemontu, kjer ligaš Roberto Cota računa na zmago proti dosedanji predsednici Dežele Mercedes Bresso (Demokratska stranka). Leva sredina upa v zmago v tradicionalno »rdečih« deželah srednje Italije in v Piemontu, Liguriji, Bazi-likati in Apuliji, medtem ko se v La-ciju obeta zelo izenačen boj med Em-mo Bonino in Renato Polverini. V opoziciji bo zanimivo ravnovesje, ki se bo ustvarilo med Demokratsko stranko in Italijo vrednot Antonia Di Pietra. Tajnik demokratov Pierluigi Bersani je skušal v svoji volilni kampanji izpostaviti deželno razsežnost volitev. Danes in jutri bodo volitve tudi v nekaterih pokrajinah in občinah. Volilci bodo izvolili predsednike in pokrajinske svete v Imperii, Viterbu, L'Aquili in Caserti, občinske volitve pa bodo v 454 občinskih upravah. Med drugim v Benetkah, kjer se župan Massimo Cacciari po dveh zaporednih mandatih poslavlja, desna sredina pa računa na zmago ministra za javne uprave Renata Brunette. Slednji je v primeru izvolitve že napovedal, da bo opravljal tudi ministrske dolžnosti. Volišča bodo danes odprta do 22. ure, jutri pa do 15. ure. Prvi neuradni rezultati deželnih volitev bodo znani že pozno popoldne, glasovnice za občine in pokrajine pa bodo prešteli v torek zjutraj. Ministrski predsednik Silvio Berlusconi ansa Tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani ansa ITALIJA - Namenjena je bila Severni ligi Pisemska bomba v Milanu lažje ranila poštnega uslužbenca MILAN - Pisemska bomba, ki je bila namenjena Severni ligi, je včeraj zgodaj zjutraj eksplodirala na milanski pošti in ranila uslužbenca. 56-le-tni Pietro de Simone je utrpel opekline na rokah ter poškodbe na vratu. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč, popoldne pa je v spremstvu sina odšel domov. »Pošiljatelj pisemske bombe je strahopetec,« je de Simone izjavil novinarjem, ki so ga čakali pred bolnišnico. Odgovornost za bombo je prevzela skupina Fai (Federazione anarchica informale), ki je v preteklosti že izvedla podobne atentate v raznih krajih Italije, med drugim tudi v sprejemnem centru za priseljence v Gradišču ob Soči. V paket, poleg bombe, so neznanci priložili pismo z grožnjami notranjemu ministru Robertu Maroni-ju. Slednji je dogodek označil kot teroristični atentat, ki ga policija jemlje zelo resno. Notranje ministrstvo je prepričano, da se za skupino Fai res skrivajo politični nasilneži, ki so ho- Ranjeni poštni uslužbenec (levo) zapušča milansko bolnišnico v spremstvu sina ansa teli tokrat očitno ustvariti napetosti pred deželnimi volitvami. »Severna liga ne bo klonila ustrahovanju in izsiljevanju, ampak bo še naprej, kot doslej, po demokratični poti zasledovala svoje cilje,« je milanski dogodek komentiral minister Roberto Calderoli. Policija je sporočila, da so v pe- tek zvečer na nekem drugem milanskem poštnem uradu izsledili in zaplenili grozilno pismo za Silvia Ber-lusconija. V pošiljki je bil tudi prazen strelni naboj. Neznanci niso grozili le predsedniku vlade, temveč tudi vidnim voditeljem stranke Ljudstva svobode. Številna mesta po svetu ugasnila luči PARIZ - V številnih mestih po svetu so včeraj ob 20.30 po lokalnem času za eno uro ugasnili luči in se pridružili kampanji Ura za Zemljo, s katero so prispevali k varčevanju z energijo in varovanju planeta. Kot prva so se v temo zavila mesta na Novi Zelandiji, v Avstraliji, na Filipinih, Kitajskem in azijskih državah. V temo so se včeraj zavile številne svetovne znamenitosti, kot so znamenita sydneyska opera, prepovedano mesto v Pekingu in moskovski Rdeči trg. V temo je bilo v okviru akcije vsaj nekaj časa ali celo uro zavitih 1200 največjih znamenitosti in stavb po vsem svetu, med njimi egipčanske piramide, Eifflov stolp v Parizu in najvišji nebotičnik na svetu, 828 metrov visoki Burj Kalifa v Dubaju. Pobudi, ki jo je prvič leta 2007 v avstralskem Sydneyju izvedel Svetovni sklad za naravo, se letos pridružuje 125 držav z vsega sveta, kar je 37 več kot lani. Največja podpora doslej naj bi bila tudi odgovor na lani propadli okoljski vrh v Koebenhavnu. Po navedbah organizatorjev je težko oceniti, koliko energije so po vsem svetu prihranili z akcijo, vendar pa pobudniki Ure za Zemljo upajo, da so mesta z vsega sveta na ta način poslala sporočilo svetovnim voditeljem, da globalno segrevanje ozračja skrbi ljudi po vsem svetu. Brown v ospredje predvolilne kampanje postavil gospodarstvo LONDON - Britanski premier Gordon Brown je pred britanskimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo predvidoma 6. maja, včeraj predstavil predvolilno kampanjo Laburistične stranke. V ospredje kampanje je postavil okrevanje britanskega gospodarstva po krizi. "Ko me ljudje vprašajo,katere so moje tri prioritete za državo, jim odvrnem: ostati na poti gospodarskega okrevanja, ostati na poti gospodarskega okrevanja in ostati na poti gospodarskega okrevanja," je v Notting-hamu v osrednji Angliji dejal Brown. Rasmussen pozdravil dogovor Rusije in ZDA BRUSELJ - Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je ocenil, da dogovor o zmanjšanju jedrske oborožitve, ki sta ga v petek dosegli ZDA in Rusija in bo nasledil sporazum Start iz leta 1991, obeta okrepitev odnosov med Natom in Rusijo. Dogovor je pozdravila tudi zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton. BLIŽNJI VZHOD - Stopnjevanje nasilja Izraelski tanki vdrli v Gazo Palestinci zagrozili z maščevanjem CERKEV - Spolni škandali Vatikan: Papeževa avtoriteta ni omajana GAZA - Tanki izraelske vojske so v noči na soboto vdrli na območje Gaze ter ubili enega Palestinca, sedem pa so jih ranili. Invazija je bila odgovor na smrt dveh izraelskih vojakov, ki so jih v petkovem spopadu ubili palestinski skrajneži. Izraelska vojska se je z območja že umaknila.Gre za najresnejše nasilje na območju Gaze v zadnjih 14 mesecih. Smrt in poškodbe Palestinca je povzročila mina, ki jo je izstrelil izraelski tank, navaja palestinsko medicinsko osebje. Na stotine ljudi se je zbralo, da bi ubitega pokopali, ob tem pa so Tel Avivu obljubljali maščevanje. Vdor na območje Gaze so po navedbah prič spremljali tudi helikopterji, buldožerji in terenska vozila. Tanki so kratek čas nadaljevali svojo pot v notranjost območja ter uničili dvonadstropno stavbo, drugo pa poškodovali, preden so se vrnili na izraelsko ozemlje. Po navedbah izraelske vojske so tanki na območje Gaze odšli, da bi uničili infrastrukturo, ki so jo teroristi uporabili pri izvedbi petkovega napada. V petek je namreč izbruhnil hud spopad na meji med območjem Gaze in judovsko državo, v kateri sta dva izraelska vojaka, od njiju en častnik, izgubila življenje. Napad se je zgodil, ko sta vojaka, ki sta patruljirala ob meji, stopila na ozemlje Gaze. Tam sta namreč opazila Palestince, ki so blizu meje nastavljali eksploziv. Odgovornost za smrt vojakov je prevzelo oboroženo krilo palestinskega islamističnega gibanja Hamas, Brigada Ezedina al Kasama. Izraelska vojska je sporočila, da so palestinski skrajneži z območja Gaze v čeraj, po umiku izraelskih tankov, izstrelili novo SV Pripadniki Islamskega džihada na demonstraciji v Gazi raketo na izraelsko ozemlje. Izstrelek je sicer pristal na polju ter ni povzročil škode. Razmere se ponovno resneje zaostrujejo prvič po tem, ko je Izrael decembra 2008 in januarja lani prav zaradi raketnih napadov iz Gaze na območju izvedel 22-dnevno ofenzivo, v kateri je umrlo več kot 1300 Palestincev in 13 Izraelcev. Od začetka letošnjega leta so Palestinci na Izrael izstrelili okoli 35 raket, od začetka izraelske ofenzive pa okoli 330. (STA) VATIKAN - Napadi, ki so se v zadnjih dneh zaradi domnevno neprimerne obravnave primerov spolnih zlorab s strani duhovnikov zgrnili nad Katoliško cerkev, so bili škodljivi, je včeraj dejal tiskovni predstavnik Vatikana. Je pa poudaril, da papeževa avtoriteta ni omajana. Avtoriteta papeža Benedikta XVI. in zavezanost kongregacije za nauk vere sta bili ponovno potrjeni prek njune podpore in z njunim vodenjem škofov v boju proti zlorabam. "Način, kako se Cerkev spopada s tem, je ključnega pomena za njeno moralno kredibilnost," je za vatikanski radio dejal tiskovni predstavnik Vatikana, pater Federico Lombardi. Spolni škandali znotraj Cerkve močno odmevajo tudi v papeževi rodni Nemčiji. V petek so se kritike vsule tudi na samega papeža, ki naj bi v 80. letih prejšnjega stoletja kot takratni nadškof v Munchnu vedel za spolne zlorabe otrok s strani duhovnika Petra Hullermana, vendar ni ustrezno ukrepal. Na napade na papeža se je v pogovoru za italijanski časnik Corriere della Serra odzval tudi visoki odposlanec Vatikana, nemški kardinal Walter Kasper. Priznal je, da so cerkvene avtoritete ob nekaterih priložnostih molčale, kljub temu, da so vedele za primere spolnih zlorab. Branil pa je papeža, in sicer z besedami, da je bil Benedikt XVI. prvi, ki je že kot kardinal čutil potrebo po novih, strožjih pravilih. Napadi na papeža "presegajo vsako mejo pravičnosti in zvestobe", je ocenil Kasper. Ob tem pa je tudi sam pozval k očiščenju v cerkvenih vrstah. Poudaril je, da se mora Cerkev bolj pogumno spopadati s spolnimi zlorabami. Naraščajoče zavedanje pa pomeni, da je pot obnove "nepreklicna", je še dejal. (STA) r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu VOLITVE - Občanska lista razburkala vode v levi sredini «Bassa Poropat kandidatka za Pokrajino ali Občino Trst« Roberto Decarli novi predsednik gibanja, ki ga je nekoč vodil Riccardo Illy V levi in desni sredini so se začele priprave na občinske in pokrajinske volitve, ki bodo čez približno leto dni. Kandidatov seveda še ni, »taktične predigre« v strankah pa nakazujejo veliko verjetnost, da se bo za predsednico Pokrajine znova potegovala Maria Teresa Bassa Poropat. V gibanju Občani za Trst (nekdanja Illyjeva lista), ki ga od včeraj vodi Roberto Decarli, so prepričani, da bi bila predsednica Pokrajine tudi dobra kandidatka za tržaško županjo. Pri tem se sklicujejo na nekatere ankete, po katerih naj bi bila Bas-sa Poropat v levi sredini trenutno najbolj poznana in cenjena upraviteljica. Na šahovnici leve sredine vsekakor še ni figur, ki se bodo pojavile jeseni, ko naj bi izvedli primarne volitve za izbiro kandidatov za Občino Trst in za Pokrajino. Decarli je včeraj dejal, da načelno sicer nima nič proti primarnim volitvam v koaliciji, ni pa nujno, da se takšne volitve sploh izvedejo. Po njegovem mora leva sredina dobro premisliti kaj se ji bolj splača: primarne volitve z notranjimi razkoli in polemikami ali pa takojšnja izbira kandidatov, ki bi se lahko prihodnje leto enakovredno zoperstavili desni sredini. Pred petimi leti so bile primarne volitve le za mestno upravo (Ettore Rosato je na njih premagal Claudia Boniciollija), kandidatko za predsednico Pokrajine pa so izbrale stranke. »Rosato je izgubil proti Robertu Dipiazzi, Bassa Poropat pa je zmagala brez primarnih volitev,« ugotavlja Decarli. Bolj kot primarnim volitvam bi se morala leva sredina po njegovem posvetiti realnim problemom Trsta. Situacija je še kar zapletena, do volitev pa manjka še eno leto. V Demokratski stranki se nekateri ogrevajo za župansko kandidaturo tajnika Roberta Cosolinija, drugi pa še vedno računajo na rektorja Univerze Francesca Peronija, ki pa je ponudbo odklonil. Obstajajo tudi tisti, ki na tihem upajo na vrnitev Riccarda Illyja, češ da se bivšemu županu in predsedniku Dežele toži po politiki. V to sicer ne verjamemo. Tudi v desni sredini se prave predvolilne igre še niso začele. V Ljudstvu svobode nekateri računajo v tre- Novi predsednik občanske liste Roberto Decarli in predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat kroma tji mandat Dipiazze, ki pa je iz dneva v dan vse manj verjeten. Za tretji županski mandat v večjih občinah je treba namreč spremeniti deželni zakon, za kar v deželnem svetu ni potrebne večine. Tretjemu mandatu nasprotuje Severna liga (deset let županovanja je čisto dovolj, pravijo ligaši), dvome imajo tudi v Demokratski stranki, kjer bi sicer tretji mandat prišel prav županu Pordenona Sergiu Bolzonellu. Brez njega bo leva sredina najbrž izgubila pordenonsko občinsko upravo. Di-piazza se mora torej počasi »sprijazniti« da bo za krmilom pristaniške uprave nasledil Boniciollija. V desni sredini bodo izbiro kandidatov pogojevala notranja ravnovesja v Ljudstvu svobode med bivšim Nacionalnim zavezništvom in bivšo For-za Italia. Torej razmerje sil med senatorjem Giuliom Camberjem in vladnim podtajnikom Robertom Menio. Problema v problemu za desno sredino sta Severna liga (Federica Seganti ne izključuje možnosti županske kandidature) in skupina, ki jo vodi desničarski »oporečnik« Franco Bandelli. S.T. POKRAJINA - SSO in Koordinacija DS Zadovoljstvo ob odobritvi statuta Odobritev novega pokrajinskega statuta še odmeva v slovenski javnosti. Pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij Igor Švab je izrazil veliko zadovoljstvo, da je Tržaška pokrajina na četrtkovi seji odobrila nov statut. Ob tako pomembnem upravnem aktu, piše Švab, se je treba zahvaliti pokrajinski upravi in še posebno vsem svetnikom slovenske narodnosti, ki so si z bojevito vztrajnostjo prizadevali da je prišlo do končne odobritve. »Gre tudi za priznanje in za uveljavljanje pravic naše narodne skupnosti v tržaški pokrajini,« je še poudaril pokrajinski predsednik SSO Švab v krajšem tiskovnem sporočilu. Tudi Koordinacija Slovencev Demokratske stranke je izrazila veliko zadovoljstvo nad odobritvijo novega pokrajinskega statuta, ki končno uvaja rabo slovenskega jezika v pokrajinskem svetu. »Po dolgi in zapleteni poti je levosredinski večini končno uspelo izglasovati nov statut, ki upošteva večkulturnost in večje-zičnost tržaške pokrajine. Slovenski svetniki bodo lahko končno spregovorili v materinem jeziku, kot se to že dogaja na Deželi. Nov pokrajinski statut je zaradi tega zgodovinskega pomena. Pomembno novost predstavlja tudi prizadevanje Pokrajine za pravice in etične vrednote posameznika in skupnosti«, je zapisano v tiskovnem sporočilu Koordinacije Slovencev Demokratske stranke. POSTAJA ROGERS - V organizaciji šole Siss in Pokrajine Trst Zanimivo predavanje na temo drog je naletelo na skromno zanimanje publike Predvčerajšnjim je bilo na Postaji Rogers mogoče prisluhniti zanimivemu predavanju na temo drog, ki ga je pripravila mednarodna šola za podiplomski študij Sissa v sodelovanju s Pokrajino Trst. Okrogla miza, to je vodil raziskovalec pri Sissi in avtor številnih publikacij na temo drog Stefano Canali, je bila spremljevalni del razstave oz. multi-medijskega projekta z naslovom Psicoattivo, ki je na Postaji Rogers na ogled že od 18. februarja letos. Namen in cilj razstave in predavanj, ki so se zvrstila v preteklih tednih, je osveščanje mladih o problematiki drog in drugih podobnih aktualnih problemih, s katerimi se srečujemo vsakodnevno. Na okrogli mizi je med povabljenimi gosti sodelovala še ena raziskovalka Sisse, specializantka kognitivne ne-vroznanosti Silvia Benavides, ki je skupaj s svojim kolegom Canalijem (oba na posnetku Kroma) spregovorila na temo Odvisnost: duševna razvada ali bolezen možganov? Čeprav je bila okrogla miza namenjena staršem, mladini in učiteljem, je bilo med občinstvom opaziti le deset poslušalcev, ki so lahko uvodoma slišali, da odvisnost od drog pogojujeta dva koncepta, in sicer medicinski model, po katerem je odvisnost obravnavana kot bolezen, in moralni model, ki to stanje opisuje kot razvado, pomanjkanje volje ... Stefano Ca-nali je ob tem dodal, da odvisnikov ne smemo a priori obtoževati oz. stigmatizirati, saj so znanstveniki dokazali, da je odvisnost lahko tudi gensko pogojena. Nekateri geni naj bi namreč prispevali h genski predispoziciji za odvisnost od drog, ampak to še ne pomeni, do bo človek, ki ima variacijo gena, postal odvisen od drog, je povedal Canali, ki je še pristavil, da na odvisnost vpliva še cela vrsta drugih faktorjev, med katere sodi tudi prekomerni stres. Čeprav naj bi bila odvisnost dedna kakor npr. nekatere druge kronične bolezni, človekova osebnost ostaja splet vseh duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika. Posameznikova osebnost se torej oblikuje v treh smereh; biološko, socialno in duhovno, vedno in v vsakem primeru pa deluje kot celota, je ocenil govornik in ob tem dodal, da trda volja člo- veka tudi bistveno vpliva na delovanje naših možganov. Po mnenju govornika je zato nujno potrebno, da zdravstvene službe vsakega odvisnika obravnavajo kot primer zase in poskusijo terapijo prilagoditi značajskim potezam osebe, ki se je odločila za prekinitev jemanja nedovoljenih substanc. Na petkovem srečanju je spregovorila tudi Silvia Be-navides, ki se je v svojem diskurzu omejila na genetsko pre-dispozicijo za odvisnost od drog. Gostja je povedala, da se ti odvisniki ob jemanju opiatov počutijo še posebej dobro, stvari se ne morejo upreti, saj droga vpliva na njihovo molekularno sestavo, precej teh odvisnikov se s svojo voljo težko ustavi. Ob tem je znanstvenica podala tri konkretne primere, v katerih odvisnost predstavlja zelo kompleksen problem. Naj omenimo le primer ploda, ki se razvija v trebuhu matere, odvisne od opiatov. Ta oseba s svojim neodgovornim dejanjem že v naprej določi odvisnost še nerojenega otroka, je razložila Benavides, ki je ob tem dodala, da se ti novorojenčki soočajo s hudim neonatalnim narkotičnim abstinenčnim sindromom. Ob koncu predavanja je sledila živahna debata, ki pa nas je kaj hitro odpeljala daleč od osrednje teme srečanja na temo drog, o katerih bo beseda tekla še v petek, 9. aprila, ko bodo strokovnjaki razpravljali o tem, kako razmišljajo možgani in kako naše vedenje in droge oblikujejo stalno gradnjo možganov. Okrogla miza se bo začela ob 17.30, in sicer na Postaji Rogers. (sč) Nedelja, 28. marca 2010 TRST APrimorski ~ dnevnik Demokrati vztrajajo pri primarnih volitvah Primarne volitve so zelo pomembne za demokracijo in za približevanje politike občanom. V to so prepričani v Demokratski stranki, ki s precejšnjim nezadovoljstvom sprejema nasprotovanje občanske liste Občani za Trst primarnim volitvam v levi sredini. »Če sprejemamo odločitve z vrha pomeni, da pristanemo, da kandidate izbirajo običajne strankarske oligarhije,« pravi vodja Demokratske stranke v tržaškem občinskem svetu Fabio Omero. Demokratska stranka se torej noče odpovedati ne notranjim volitvam v levi sredini in niti primarnim volitvam za izbiro svojega vodilnega kadra. Pokrajinske tajnike bodo tako izbirali na primarnih volitvah, ki jih bodo najbrž izvedli 22. maja, kandidature pa je treba predložiti do 23. aprila. V Trstu se bo za tajnika spet potegoval Roberto Co-solini, ki uživa zelo široko podporo v stranki. Obrazci 730/2010 Občina Trst sporoča, da bodo od jutri na voljo obrazci 730/2010 za prijavo dohodkov za leto 2009. Zainteresirani lahko obrazce, ki jih je vsekakor mogoče dobiti tudi na spletnih straneh www.fi-nanze.it in www.agenziaentrate.it, dobijo na krajevnih občinskih izpostavah od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro. V izpostavah za Zahodni Kras (Pro-sek220), Sv. Vid-Staro mesto (Ul. Locc-hi 23/b) in Valmaura-Naselje sv. Sergija (Ul. Paisiello 5/4) so uradi odprti tudi ob ponedeljkih in sredah popoldne med 14. uro in 16.30. Enak urnik, vendar ob torkih in četrtkih, imajo uradi izpostav za Vzhodni Kras (Doberdobska ulica 20./3 na Opčinah), Rojan, Greto in Barkovlje (Rojanski trg 3/3), Novo mitnico (Ul. Giotto 2) in Sv. Jakob (Ul. Caprin 18/1). Obrazce je mogoče dobiti tudi v občinskem uradu za odnose z javnostjo v Ul. Procureria 2/a od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30 ter ob ponedeljkih in sredah med 14.30 in 17. uro Vsak prosilec lahko dobi največ tri izvode, za število do petdeset izvodov se je treba obrniti izključno na urad za odnose z javnostjo, za večje količine obrazcev pa na telefonski številki 0406758476 in 040-6758492 oz. na naslova elektronske pošte strami@comu-ne.trieste.it in stefanich@comune.trie-ste.it dan pred dvigom obrazcev. Obredi cvetne nedelje Tržaški škof msgr. Giampaolo Crepal-di bo na današnjo cvetno nedeljo ob 9.30 pred cerkvijo na Montuci blagoslovil oljčne vejice in vodil procesijo do stolnice sv. Justa, kjer bo ob 10. uri maša, ob 17. uri pa večernice. Ob 20.30 bo msgr. Crepaldi vodil besedno bogoslužje z mladimi ob 25. svetovnem dnevu mladih. Muzej Sartorio za otroke V okviru pobude Muzej je živ ...Živel muzej!, ki jo prireja tržaško občinsko odborništvo za kulturo z ravnateljstvom mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev bo danes v muzeju Sartorio med 10.30 in 12.30 potekala delavnica za otroke od 5. do 7. leta Zgodbe o zvokih v organizaciji Hiše glasbe oz. Glasbene šole 55. Ob 10.30 bo tudi voden ogled po muzeju za odrasle po znižani vstopni ceni. Novi urniki na prefekturi Tržaška prefektura obvešča, da bosta od jutri dalje okenci za državljanstvo in priseljevanje v Ul. S. Carlo 1/A delovali ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9.30 in 12.30. Okence za družinske težave Prostovoljno združenje Discanto-On-lus bo od torka imelo okence za pomoč pri reševanju družinskih težav, ki bo delovalo v dnevnem centru v Ul. Giacin-to Gallina 1 ob torkih med 10. in 12. uro in petkih med 17. in 19. uro, telefon 0402410559. 6 Nedelja, 28. marca 2010 TRST / KORISTNA AKCIJA SKLADA FAI - Sodelovanje slovenskih dijakinj zavodov Prešeren in Zois Sprehod po ulicah, ki so bile nekdaj rimske Strokovna vodstva v slovenskem jeziku tudi danes ob 10.30, ob 16. in 17. uri • •• Vsi najbrž ne vedo, da sta se ulici »delle monache« in »delle scuole« nad rimskim gledališčem nekoč, pred približno dva tisoč leti, imenovali Cardo in Decumano. V Trstu se skrivajo številna pričevanja iz časov, ko je mesto slišalo na ime Tergeste, le da so večini nepoznana. Zato je toliko bolj hvalevredna letošnja izvedba prireditve Dnevi pomladi, ki jo je sklad FAI posvetil odkrivanju rimskega Trsta. Devet mladih ciceronk, dijakinje Ivana Arduini, Majla Košuta, Mia Kravs, Sanja Mikac, Ivana Milič, Elisa Peric, Anna Piccolo, Sara Parovel, Caterina Ducci Novelli, Mateja Počkaj in Erica Sartori, so se lansko jesen udeležile sklopa predavanj in obiskov rimskih najdišč. S svojimi mentorji, Marto Iva-šič, Barbaro Zlobec in Paolom Zobcem, so priučeno snov predelale tudi v slovenskem jeziku: nastala so tako strokovna vodstva, ki so včeraj in danes potekala v Trstu. Danes bodo vodstva ob 10.30, 16. in 17. uri, zbirališče je ob rimskem gledališču. Včerajšnje »prve izmene« strokovnih vodstev so se udeležili predvsem dijaki nižjih srednjih šol. Skupino dijakov prvega razreda katinarske srednje šole, kateri smo se pridružili, sta vodili Anna Piccolo in Erica Sartori, dijakinji 5. višje gimnazije klasičnega li-ceja Prešeren. Poučili sta jih, da je Trst ležal ob pomembni trgovski, tako imenovani jantarski poti in da se je iz rimske preteklosti ohranilo malo pisnih virov. Trst je rimska kolonija postal leta 52 pred našim štetjem, največji razcvet pa dosegal do 2. stoletja po njem. Zato so še bolj pomembna odkritja in dognanja arheologov, ki jih je mogoča občudovati v antikvariju v Ulici Donota: velika rimska hiša, ki je razpolagala celo s kopalnico, ali nekropola - mesto mrtvih, v katerem je viden tudi otroški okostnjak. Pot nas je nato vodila po prenovljenih rimskih cestah do Rihardovega slavoloka: o izvoru njegovega imena je več ugibanj, neizpodbitno dejstvo pa je, da se njegov manjkajoči del nadaljuje v bližnji restavraciji ... V Ulici Capitelli je nekoč stal spomenik iz štirih stebrov (danes je lepo viden le del ostankov), ki se je v »hudih časih« spremenil v obrambni stolp. Največji pomnik rimske mestne preteklosti pa je nedvomno gledališče: stalo je na morski obali, ob cesti Litoranei. Pokrito je bilo s platnom, ljudje so se v njem zadrževali tudi ves dan. Njegov obstoj je bil dolga leta neznan, izkopavanja so začeli šele v času fašizma: kot sta povedali ciceronki je bilo izkopavanje izvedeno z nestrokovnimi metodami in je marsikaj poškodovalo ... (pd) več fotografij na WWW.primorski.eu Včeraj zjutraj sta Anna in Erica spregovorili dijakom srednje šole s Katinare kroma V Devinu danes glasba, razstava in aperitiv V Devinu bo danes na sporedu pobuda »Nedelja v Devinu: glasba z aperitivom«, ki jo prirejata šola tržaškega tria (Trio di Trieste) in Zavod združenega sveta pod pokroviteljstvom Pokrajine in domače občinske uprave. Ob 11. uri bo koncert pianista Cesareja Ca-stagnolija in violinistke Chiare Morandi. Prireditev bo v avditoriju Zavoda združenega sveta. Ob 12. uri bodo v Bridarjevi hiši odprli razstavo Jadranske harmonije, ki bo na ogled do 11. aprila. Med raz-stavljalci je tudi Pavel Hrovatin. Knjižnica pri Sv. Jakobu odpira vrata otrokom Občinska knjižnica Quarantotti Gambini pri Sv. Jakobu (Ul. delle Lodole 6) vabi otroke danes od 15. ure dalje na »zabavne laboratorije«. Dopoldne ob 10.30 pa bodo predstavili knjigo Bambini di ieri e di oggi (Otroci včeraj in danes). V torek na Pončani film Marca Bellocchia Društvo Tina Modotti prireja v torek ob 20. uri na svojem sedežu na Pončani (Ul. Ponziana 14) predvajanje filma Marca Bellocchia Vincere. PRISELJENCI - Včerajšnji dan so preživeli v prostorih openske mejne policije Policija je pri Proseku prestregla štiriinštirideset pribežnikov iz Afganistana Na ograji, ki obdaja policijsko centralo pri openski železniški postaji, se je včeraj popoldne sušilo nekaj oblačil. Na hodniku pritličnih prostorov se je trlo otrok, ob njih so stali agenti mejne policije, ki so jih v noči na soboto zajeli na tržaškem Krasu. Policisti včeraj niso želeli ali mogli veliko povedati: preiskava še poteka, je bil najpogostejši odgovor. Čakamo na odločitev slovenskih oblasti, se je glasil drugi. Iz informacij, ki nam jih je uspelo zbrati, je mejna policija v soboto okrog 2. ure zjutraj zajela večjo skupino Afganistancev. Skupaj naj bi jih bilo štiriinštirideset: moški, ženske, otroci in mladostniki. Vsi so brez ustreznih dokumentov, ni pa znano, ali so med njimi tudi taki, ki imajo pravico do političnega azila. Iz Slovenije naj bi se pripeljali na kamionu, potem naj bi se porazdelili v manjše skupine in se porazgubili po okolici Proseka. Tu naj bi jih agenti mejne policije tudi zajeli. Druga pričevanja govorijo o tem, da so nekatere afganistanske pri-bežnike našli v okolici Opčin. Včerajšnji dan so pribežniki iz Afganistana, ki ga kot znano skoraj vsakodnevno pestijo atentati in spopadi, preživeli v policijski centrali pri openski železniški postaji: njihova usoda je bila v rokah slovenske policije. Kot nam je potrdil italijanski policijski funkcionar, stopijo namreč v takih primerih dogovori o čez-mejnem sodelovanju. Če obstajajo dokazi, da so pribežniki vstopili v Italijo preko slovenskega ozemlja, jih imajo italijanski kolegi pravico »izročiti« slovenskim. Policisti so včeraj čakali na »objektivne dokaze«. Štiriinšti-Pribežniki, ki so jih zajeli včeraj, prihajajo iz Afganistana, kjer so take scene žal na dnevnem redu arhiv "deset afganistanskih pribežnikov tudi. (pd) ITALIJANSKI STARŠI V SLOVENSKI ŠOLI - Petkovo srečanje SKGZ v Narodnem domu je sprožilo tudi živahno razpravo Identiteta je tam, kjer se dobro počutiš Odločitev za vpis v slovensko šolo ni lahka in samoumevna - Starši iz drugih krajev Italije imajo pri tem manj težav kot italijanski starši iz naših krajev Poročali smo že, da je petkovo srečanje na temo Italijanski starši v slovenski šoli, ki ga je v Narodnem domu v Trstu priredila Slovenska kulturno-go-spodarska zveza, naletelo na veliko zanimanje javnosti. Dvorana tamkajšnjega informativnega centra je bila nabito polna, po uvodnih posegih gostov (svoje izkušnje so predstavile Federica Seganti, Marina Cat-taruzza Bellinello, Alida Manfreda Zacchigna, Daniela Levi in Fabio Cenzon) pa je bilo kar nekaj posegov in vprašanj iz občinstva, ki so v glavnem potrdila pozitivno oceno izbire vpisa otrok v slovenski vrtec oz. šolo. Tako so se oglasili mnogi drugi starši, ki so skupaj s šolniki in drugimi poslušalci napolnili dvorano. Večkrat je bilo slišati, da izbira ni bila lahka in prav nič samoumevna, morda tudi zaradi kake travmatske izkušnje iz preteklosti. To je primer Danila Slokarja, ki se mora zahvaliti pokojni materi, ki se je, čeprav iz Padove, zavedala pomena poznavanja drugega jezika, tako da je obiskoval slovensko šolo, čeprav je bilo to zanj zelo težavno obdobje, saj je za Slovence bil Italijan, za Italijane pa Slovenec. Tudi zato je imel pomisleke, ko mu je žena, doma iz Piemonta, predlagala vpis hčerke v slovensko šolo, a vse se je srečno izteklo, saj hčerka uspešno obiskuje klasični licej. Med razpravo se je postavilo tudi vprašanje, ka- ko je z učenjem italijanščine v slovenski šoli: ni razlik z italijansko šolo, sta opozorila Alida Zacchigna in Fa-bio Cenzon, čemur prav gotovo prispeva bralna kultura, ki prispeva k zapolnitvi morebitnih vrzeli, kar je potrdil tudi upokojeni novinar dnevnika Il Piccolo (s slednjim je SKGZ tudi soorganizirala pobudo) Pierluigi Sabatti: časopis namreč izvaja novinarsko delavnico za vse tržaške liceje, prispevki dijakov slovenskih šol pa se glede italijanščine ne razlikujejo od izdelkov njihovih vrstnikov iz italijanskih šol. Nekdanji Piccolov odgovorni urednik Luciano Ceschia pa je opozoril na potrebo po podpiranju posebnih potreb, ki jih ima slovenska šola, saj na plečih učiteljev sloni velika količina dela in odgovornosti. Predmet pogovora sta bila med drugim tudi uporaba narečja oz. posebne mešanice slovenščine in italijanščine s strani učencev in dijakov, pa tudi vprašanje identitete, ki si ga postavljajo predvsem tržaški italijanski starši otrok, ki obiskujejo slovensko šolo. Očeta, ki je to vprašanje načel, je Pertotova pomirila, rekoč da če nekdo osvoji nek jezik, to še ne pomeni, da osvoji tudi identiteto govorcev tega jezika. Gospod Lattanzio, Rimljan, ki je poročil Toskanko, otroka pa vpisal v slovensko šolo, pa si problema identitete sploh ne postavlja: zanj namreč človek prevzame identiteto okolja, kjer se dobro počuti. (iž) Iz številne publike so prišli tudi številni posegi in vprašanja kroma / TRST Nedelja, 28. marca 2010 7 DEVIN - Še danes zanimiva pobuda Vino na trgu Vinska recipročnost na dvorišču Devinskega gradu Na pokušnjo 40 avtohtonih vin iz Italije in krajevna vina, pa tudi sir, med in mesni proizvodi Devinski grad je s svojim pomladnim praznikom včeraj odprl vrata elitnim italijanskim (in kraškim) vinom, pa tudi tipičnim domačin proizvodom, kot so siri, med in mesni izdelki. Vina na trgu je bil naslov pobude, ki že osem let promovira avtohtona italijanska vina širom po državi. Včerajšnja (in današnja) 116 etapa te vinske krožne poti po Italiji se je odvijala na res posebnem trgu: starinskem kamnitem notranjem grajskem dvorišču, kar je dajalo pokušnji vin poseben, zgodovinsko obarvan čar. Značilnost pokušnje je bila ... recipročnost. Pobudo Vina na trgu prireja Vsedržavno združenje Mesta vina in društva AutoctonO. Obe si prizadevata za promocijo reprezentančnih, visoko kakovostnih avtohtonih vin iz Severne, Srednje in Južne Italije, obenem pa na vsaki etapi ponujata možnost krajevnim avtohtonim vinom, da se sama lepo predstavijo in promovirajo. Vinska recipročnost, torej. In tako so se na pultu domačih avtohtonih vin znašli Kantetov, Zidarichev in Škerkov teran ter malvazija in vitovska, na bližnjih pultih pa 40 avtohtonih vrst vin, geografsko porazdeljenih na Sever, Center in Jug Italije. »Z našo pobudo želimo ponesti po Italiji avtohtona vina iz raznih ozemelj. Tako lahko ljubitelji vin spoznajo nova vina, njihov okus, barvo, pa tudi njihovo zgodbo, saj za vsakim vinom tiči samosvoja zgodba,« je poudaril odgovorni združenja Mesta vina Mauri-zio Marchisio. Povprašati ga po »najboljšem vinu« je tako, kot da bi ga vprašali, katerega sina ima najraje. »Lahko vam samo svetujem nekatera vina, ki jih je na širšem tržišču težko dobiti, so pa priznano zelo kvalitetna,« je podučil. In tako je ponudil rdeči sauvignon letnik 2005 vinarskega podjetja Pode-ri Morini iz Faenze, ki ga imenujejo tudi centesimino, ker ga je pač treba srkati počasi, da se lahko zazna vso njegovo žlahtnost, pa tudi zato, ker stopnja alkohola (13,5) »svetuje« blago uživanje te vinske mojstrovine. Poznavalec je svetoval beli Caricalasino (letnik 2007) iz južnega Piemonta (pridelujejo ga »tik za Ligurijo), pa še rdeči Emantio iz vinorodnega področja Terra dei Forti pri kraji Avio blizu Trenta. Med ogledom 40 postrojenih buteljk italijanskih vin (nekaj vrst: toskanski vermentino, bianchello, passerina iz Vina domačih proizvajalcev na dvorišču Devinskega grada kroma Mark, sicilska inzolia, sardinska monica) je mogoče tudi ugotoviti, da »pecorino« ni le italijanska inačica ovčjega sira, temveč tudi ... belo vino. Včeraj dopoldne in zgodaj popoldne se ob pultih z vini ni trlo ljudi. Morda jih je lepo sončno vreme zvabilo na izlete, morda na plaže. Res škoda pa bi bilo, ko ne bi ljubitelji dobrih vin izkoristili priložnosti, ki jih še danes ponuja italijanska vinoteka na dvorišču Devinskega grada. Ob vinu so na pokušnjo (na razstavi in na prodaj) tudi drugi krajevni proizvodi. Farmajakne Davida Perica ponuja razne sorte medu: akacijev, cvetlični, šipkov, pa tudi med z vloženim suhim sadjem, ob medu pa še sveče vseh vrst. Pernarčičeva kmetija je dala na pokušnjo in na prodaj svoje priznane sire: s koromačevim cvetjem, s timja-nom, s feferoni, dimljeni sir. Turistična kmetija Kovač pa je ponujala (in bo še danes ponujala) svoje mesne izdelke, od salame in pancete do pršuta. Odprtja letošnjega Vina na (de-vinskem grajskem) trgu sta se udeležila tudi devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret in podžupan Massimo Romita. Oba sta si preskrbela teranovo rdeč vratni etui s kozarcem za pokuš-njo in dala zgled, kako je treba tako vrhunska vina podoživljati. M.K. PRI PADRIČAH V gozdu naletel na izstrelek minometa Na gozdnatem območju v bližini padriškega Znanstvenega parka se je v petek popoldne pohodnik z napravo za odkrivanje kovin soočil z nič kaj prijetnim odkritjem - izstrelkom minometa. Poklical je policijski komisariat na Op-činah, od koder so prišli agenti, ki so zavarovali območje in omogočili kolegom pirotehnikom, da so prevzeli in odpeljali mino, ki je bila sicer v slabem stanju, a očitno vseeno nevarna. Izstrelek bodo seveda razstrelili. Kradel v supermarketu Na prostosti se bo moral zagovarjati 26-letni G.D.F., rojen v Angliji in brez stalnega bivališča. Moški je v nekem supermarketu blizu nabrežja položil nekaj hrane v športno torbo, pri blagajni pa je plačal le nekatere proizvode. Ko je osebje želelo videti, kaj ima še v torbi, je zbežal ven, a so ga kmalu ustavili in poklicali policijo. Vrednost ukradenega blaga znaša reci in piši trinajst evrov. OPČINE - Danes ob 15. uri pri spomeniku na openskem strelišču Tradicionalna spominska slovesnost ob 66. obletnici ustrelitve 71 talcev Letošnja govornika bosta Živka Persič in pokrajinski svetnik Fabio Vallon Na openskem strelišču bo danes ob 15. uri tradicionalna spominska svečanost ob 66-letnici usmrtitve 71 talcev. Program oblikujejo združenja VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA ter moški pevski zbor Tabor. Letošnja govornika bosta Živka Persič in pokrajinski svetnik Fabio Vallon, spominsko svečanost pa bo vodila Nina Race. 3. aprila 1944 so nacisti ustrelili talce kot povračilni ukrep za bombni atentat na opensko kinodvorano Uljan. V atentatu je konec marca 1944 umrlo sedem nemških vojakov, za vsako svojo žrtev pa so nacisti postrelili po deset ljudi. Edini preživeli je bil Stevo Rodic iz Drvar- KULTURA - Praznina v pevskih krogih V Slivnem so na zadnji poti pospremili odličnega tenorista Bruna Kralja Prejšnjo soboto se je v Slivnem zbrala velika množica prijateljev, sorodnikov in znancev priljubljenega in znanega zborovskega pevca, solista, po poklicu železničarja Bruna Kralja, ki je umrl v 78. letu starosti. Bil je tenorist, kot jih je malo. Že v otroških letih je vzljubil petje, saj se je vključil v cerkveni zbor v Šempolaju in prav temu cerkvenemu zboru je ostal zvest dokler mu je zdravje to dopuščalo. Zadnja leta je bil težko bolan in je prestal tudi nekaj težkih operacij, vendar smo ga redno videvali na raznih koncertih in kulturnih večerih, zlasti v Na-brežini, Zgoniku in okolici. Zadnja leta je bil Bruno Kralj član okteta Odmevi, prej pa je dolga leta pel v zboru Igo Gruden, tako v moški kot v mešani zasedbi. Pokojni dirigent Sergij Radovič mu je zaupal nič koliko solističnih vlog, ki jih je Bruno Kralj odpel z veliko občutljivostjo in bogato glasovno izraznostjo. Bil pa je Bruno Kralj član številnih zborov. Že v prvih povojnih letih se je vključil v takrat zelo znani in kakovostni akademijski pevski zbor Jadran, ki ga je vodil pred kratkim umrli profesor Zorko Harej. Prav ta ga je kmalu nato povabil v moški Ekumenski zbor, ki je v tistem času opravil izredno pomembno vlogo glede širjenja zborovske literature, saj so s to izborno pevsko skupino, v kateri je bilo več imenitnih solistov, izvajali zahtevne skladbe bogate zborovske literature, ki jo pozna pravoslavna liturgija. Čisto naravno se je Bruno Kralj pridružil tudi moškemu zboru Fantje izpod Grmade, ko je ta skupina nastala leta 1966 v Devinu, ker ta zbor vodi njegov sovaščan Ivo Kralj. V vseh teh zborih, kakor tudi v priložnostnih skupinah, med drugim za združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov, zlasti ob božičnih koncertih v cerkvi pri Sv. Antonu Novem v Trstu ali pri Sv. Justu, je Bruno Kralj igral nadvse dragoceno vlogo kot zanesljiv pevec in odličen solist. Pogrebno mašo je vodil šem-polajski župnik gospod Jože Mar-kuža, ki je v svoji homeliji poudaril Kraljev pevski dar, na koru je pel šempolajski cerkveni zbor okrepljen z nekaterimi pevci Fantje izpod Grmade. Pred cerkvijo, ob koncu obreda in pri odprtem grobu so mu ganjeno zapeli pevci skupine Odmevi, ki so se mu tako oddolžili za prijateljstvo in pevsko navdušenje. KRUT - »Refleksnoconska masaža stopal« Jutri predstavitev nove tehnike samopomoči V okviru Krut - natura prireja krožek jutri ob 17. uri na društvenem sedežu predstavitveno konferenco z naslovom »Refleksnoconska masaža stopal«. Vabilo je namenjeno vsem tistim, ki bi radi spoznali oziroma osvežili svoje poznavanje te prijetne tehnike samopomoči. Refleksnoterapevtki Maja Vrhunc in Simona Budna bosta predstavili, kako posameznika čut za dotik intimno povezuje s svetom. Ljudje se s pomočjo svojih rok dotikamo sveta zunaj nas, ga raziskujemo, ga čutimo, mu sledimo in ga spreminjamo. Z dotiki najmočneje in najučinkoviteje vplivamo na telo. Nežni, božajoči dotiki nas sproščajo in pomirjajo, ciljani in osredotočeni dotiki ter pritiski na določene cone na stopalih nas vodijo v refleksnoconsko masažo stopal. Ta masaža stopal sloni na povezavah med conami na stopalih ter organi in organskimi sistemi v telesu. Kadar telo in njegovi organi ter organski sistemi ne delujejo zadovoljivo, se spremembe na telesu odražajo na zrcalnih površinah stopal. Posamezni- kov izgled, obnašanje in razpoloženje je pogojeno z njegovim zdravstvenim stanjem oziroma počutjem. Neskladje v organizmu in vrsto težav lahko z refleks-noconsko masažo zaslutimo že, ko je človek še zdrav. Refleksnoconska masaža je ključ do sprostitve in aktiviranja samozdra-vilnih mehanizmov telesa ter njegove harmonizacije. Sprošča telo in duha, odpravlja bolečine hrbtenice in sklepov, krepi imunski sistem, povečuje vitalnost. V aprilu, v soboto, 17. in nede-ljo,18., sledi dvodnevna delavnica , kjer bo skupina prijavljenih opravila tečaj in osvojila potrebno znanje za izvajanje tehnike v samopomoč. Med drugim se bodo tečajniki seznanili z zgodovino tehnike, tudi v primerjavi z drugimi izročili, nato bodo preučili osnovna izhodišča, zemljevid refleksnih con, razne masažne tehnike in načine pritiskanja do zaključka z delom na sebi ali v paru. Vsa pojasnila in dodatne informacije nudi na društvenem sedežu v ulici Cicerone 8/b ali po telefonu 040 360072. Nedelja, 28. marca 2010 TRST Včeraj danes Danes, NEDELJA, 28. marca 2010 JANEZ Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.28 - Dolžina dneva 12.35 - Luna vzide 17.48 in zatone ob 5.40. Jutri, PONEDELJEK, 29. marca 2010 CIRIL VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,2 stopinje C, zračni tlak 1013,5 mb pada, veter 7 km na uro jug, vlaga 65-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje C. OKLICI: Pasquale Picardi in Tiziana De Luca, Daniele Greco in Fabiana Maisan, Giulio Gianolla in Selena Scuka, Cor-rado Vitillo in Jennifer Galante, Massimo Lupieri in Michela Glavina, Silvio Braico in Sanja Debattisti, Andrea Fon-tanesi in Michela Stolt, Angelo Scarpa in Eva Lafhag Nedoch, Luca Moccia in Sonia Galasso, Marco Scavuzzo in Amy Canciani, Umberto Carlo Bruno Romagnoli in Stefania Dolcetti, Gianni Maluta in Alessandra Bellese, Mir-co Gazzola in Chiara Garrovo, Stefano Giani in Antonella Campagnaro, Alek-sij Cosma in Marija Dolores Skerlj, Sandro Martini in Liviana Zanchettin, Maurizio Sverzut in Diana Tari, Iliyan Ivanov Todorov in Svitlana Svedorova, Ilir Remidhi in Diana Bajlozi, Giuseppe Russo in Francesca Fatta, Alfonso Senatore in Donatella Mariotto, Claudio Ottio in Maria Tomasi - Ferluga, Lorenzo Accardo in Marie Pauline Joelle Beille-Etoile, Antonio Montina-ro in Miriam Sgubbi. CI3 Lekarne Nedelja, 28. marca 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 215141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 (040 300605). Od ponedeljka, 29. marca, do sobote, 3. aprila 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor San Piero 2 (040 421040), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (040 634144). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Slovenska prosveta, Glasbena matica in Rojanski Marijin dom vabijo na koncert Peneča klasika nastopa godalni orkester Arseia iz Škofje Loke, dirigent Armin Sešek sodeluje MePZ Jacobus Gallus iz Trsta, dirigent Marko Sancin DANES, 28. marca 2010, ob 17.30 v Marijinem domu v Rojanu SKD IGO GRUDEN vabi na gledališko predstavo EUGÈNE IONESCO ¿Ffešasta fievhci I Igra Mladinska gledališka skupina Igo Gruden Režija: Gregor Geč Danes, 28. marca 2010 ob 17.00 ¿j Čestitke V soboto, 20. marca, je v Barko-vljah praznoval okroglih 70 let ZOR-KO »od Kralov«. Še mnogo zdravih in srečnih let mu želita Maksi in Tamara. Hip, hip, hurra, nono ALBINO 70 jih ima. Koš poljubčkov mu pošiljata Erik in Dean. V tem mesecu je ZORKO PERTOT »od Kralov« slavil 70. letnico rojstva. SKD Barkovlje mu iskreno čestita in mu želi sama lepa doživetja. Veselo kot pomladni cvet je v ponedeljek mala TAISJA prijokala na svet in tako v trenutku se je trio spremenil v kvartet. Katji in Denisu čestitamo prav vsi, Veroniki želimo mirne noči, novorojenki pa zdravje, veselje, radost in samo najlepše stvari. Rezi, Kati, Susy, Betty. Našemu čudovitemu PETDE-SETLETNIKU želimo veliko zdravja in sreče: Vojko, Zmago in vse ženice. Te dni je na tržaški univerzi na medicinski fakulteti zagovarjala doktorsko disertacijo Jasna Leghissa in postala doktor znanosti s področja zdravljenja avtizma. Čestitajo ji in se z njo veselijo ter ji želijo še veliko uspehov na raziskovalni poti vsi, ki jo imajo radi U Kino AMBASCIATORI - 11.00, 14.30, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Dragon Trainer 3D«. ARISTON - 16.15, 20.10, 21.45 »Donne senza uomini«; 18.00 »Il concerto«. CINECITY - 10.45, 11.30, 12.50, 14.30, 15.00, 16.45, 17.30, 18.50, 20.00, 21.15, 22.10 »Dragontrainer 3D«; 10.45, 12.55, 15.15, 17.30, 20.00, 22.10 »Remember Me«; 10.45, 13.00, 15.20, 17.45, 20.00, 22.15 »E' complicato«; 17.40, 22.15 »Fuori controllo«; 20.00 »Mine vagan-ti«; 10.45, 13.10, 15.30 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo«; 10.45, 13.00, 15.10, 17.30, 20.00, 22.10 »Alice in Wonderland 3D«; 18.15, 21.15 »Shutter Island«; 11.00, 14.45 »Avatar 3D«. FELLINI - 15.50, 20.10 »Invictus«; 18.00, 22.15 »Shutter Island«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 14.30, 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Mine vaganti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »Il profeta«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.10, 22.00 »Happy Familiy«; 14.30 »Percy Jackson - Il ladro di fulmini«. KOPER - KOLOSEJ - 15.20, 17.20, 21.50 »Legija«; 20.30 »V mojih nebesih«; 14.20, 16.50, 19.10, 21.30 »Na robu teme«; 19.20 »Nepremagljiv«; 14.30, 17.30 »Avatar 3D«. Gimnastični odsek SZ BOR vabi na Jomfadno srečanje QuÜiteQev estetskega giôa y DANES, 28. marca, ob 15.00 v dvorani Bojana Pavletiča na Stadionu I. Maja Nrotita ta tafWcn » TA « Založba Annales vabita na predstavitev št i re^jje Hunt moiniHE ki bo v sredo, 31. marca 2010, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu. 0 reviji bodo spregovorili Monica Rebeschini, Jože Pirjevec, Marina Rossi, Sandi Volk \_/ NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »E' complicato«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Alice in Wonderland - 3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Remember Me«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Dragon Trainer 2D«. SUPER -16.15 »Genitori e figli«; 18.15, 22.15 »Daybreakers - L'ultimo vampi-ro«; 20.15 »Fuori controllo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.30, 20.00, 22.10 »Ecomplicato«; Dvorana 2: 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 »Dragon Trainer 3D«; 22.20 »Alice in Wonderland - 3D«; Dvorana 3:15.45, 17.45, 20.10, 22.10 »Happy Familiy«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Remember Me«; Dvorana 5: 20.10, 22.15 »Mine vaganti; 16.00,18.00 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - II ladro di fulmini«. IH Osmice OSMICA je odprta pri Jadranu, v Ri- cmanjih 175. Tel. 040 - 820223. OSMICO je v Mavhinjah 58/A na novo odprla družina Pipan in Klarič. Tel. št.: 040-2907049. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. ANTIKVITETE IN DRAGOCENI NAKITI L0 SCR3(2RO Trg Cavana, 1 - Trst Tel.: 040 303350 KUPIM ZLATO SREBRNINA DRAGOCENI STARI NAKITI BRILJANTI - BIŽUTERIJA ROČNE URE ZBIRKE KOVANCEV, BANKOVCEV IN MEDALJ PLAČILO V GOTOVINI BREZPLAČNE CENITVE obvešča člane in povabljene, da bo seja Pokrajinskega sveta za Tržaško pokrajino V TOREK, 30. MARCA 2010, OB 20. URI v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. S. Francesco, 20/11 12. GLEDALIŠKI VRTILJAK izvenabonmajska predstava - Otroška dramska skupina ¡¡MMitliiA ribica Režija Boža Hrvatic. Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27) Enkratna predstava ob 17. uri. Razstava in nagrajevanje risbic »Moj najljubši gledališki junak«. Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo podpira Zadružna kraška banka Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje »Božje zapovedi kot izziv za današnji čas« Govoril bo minorit p. Andrej Šegula. Začetek ob 20.30. 040-327104. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. Tel. 040-201223. OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni), Nabrežina center 10. OSMICO je odprla kmetija Kraljič, Pre-beneg 99. Tel. 040-232577. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah 34. Toplo vabljeni. Tel. 040-299800. OSMICO sta odprla Jožko in Ljuba Co-lja, Samatorca 21. Tel. 040-229326. Toplo vabljeni! OSMICO sta oprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št. 338-3515876. V MEDJI VASI št. 16, sta odprla osmi-co Nadja in Walter. Tel. št.: 040208451. M Izleti ŽUPNIJA PROSEK organizira v prvi polovici julija osemdnevni izlet v Maroko. Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije pokličite po 20. uri na tel. št.: 040-225170. KD KRAŠKI DOM organizira izlet v Srbijo od 29. maja do 2. junija. Za info. pokličite Vesno na tel. št. 040-327124. SPDT organizira pomladanski izlet v ponedeljek, 5. aprila. Zbrali se bomo ob 9. uri pri spomeniku v Križu. Odpeljali se bomo do Pliskovice, kjer bomo imeli tri-urni pohod v spremstvu domačega vodiča. Sledila bo družabnost z degustacijo domačih jedi v domačiji pri Kovačevih. Iz organizacijskih razlogov so zaželjene prijave na tel. št. 040-220155 - Livio. H Šolske vesti OGLED rimskega gledališča in bližnjih najdišč rimskega Trsta. Ob Dnevih pomladi 2010 sklada FAI - Fondo per l'Ambiente Italiano. Vodeni ogledi v slovenščini Vam bodo na voljo: danes, 28. marca, ob 10.30, 16.00 in 17.00. Ogled traja približno 50 minut. Zbirališče pri vhodu v rimsko gledališče. Svetujemo udobno obutev. Prireditev bo tudi ob dežju. Dijakinje in mentorji klasičnega liceja Franceta Prešerna in zavoda za geometre Žige Zoisa Vas toplo vabimo! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bo v ponedeljek, VZPIANPI uViKOLIE-PRHENEG s sodelovanjem SKD Valentin Vodnik priredi- VEČER PARTIZANSKE PESMI IN POEZIJE danes, 28. marca ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. V gosteh je Ženska pevska skupina s Škofij. Vabljeni člani in somišljeniki. 29. marca, ob 16.30 na osnovni šoli France Bevk na Opčinah, predavala za starše zdravnica Irena Tavčar o zdravi prehrani otrok. Starši toplo vabljeni! DPZIO JOŽEF STEFAN vabi starše v torek, 30. marca, ob 17. uri, na predavanje »Mladi in alkohol - nevarnosti in posledice uživanja in zlorabe alkoholnih pijač«, ki ga bosta oblikovali dr. Rossana Purich, zdravnica iz Oddelka za zdravljenje odvisnosti od legalnih substanc, in Jadranka Blažina, operaterka združenja AS.TR.A. Po predavanju bo roditeljski sestanek od 18. do 20. ure. Pričakujemo polnoštevilno udeležbo! PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI- CEJ «A.M. Slomška« vabi starše na roditeljski sestanek v torek, 30. marca, od 17. do 19. ure. Odprto bo parkirišče pred šolo. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Nedelja, 28. marca 2010 9 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ivan Aleksandrovič Gončarov SLOVENSKA PRAIZVEDBA Dramatizacija in režija: Egon Savin Predstava bo v Mali dvorani SSG. V sredo, 31. marca ob 20.30 tretja premiera PONOVITVE v četrtek, 1. aprila ob 20.30 v torek, 6. aprila ob 20.30 v sredo, 7. aprila ob 20.30 v četrtek, 8. aprila ob 19.30 v petek, 9. aprila ob 20.30 v nedeljo, 11. aprila ob 16.00 v torek, 13. aprila ob 20.30 v soboto, 17. aprila ob 20.30 v nedeljo, 18. aprila ob 16.00 Vse predstave bodo opremljene z Italijanskimi nadnaplsl Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna tudi za abonente na št.800214302 ali 040 362542. Info: vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it H3 Obvestila Loterija 27. marca 2010 Bari 60 3 4 61 42 Cagliari 1 12 43 22 65 Firence 21 51 15 23 1 Genova 44 17 64 9 8 Milan 41 11 85 75 25 Neapelj 65 15 76 40 78 Palermo 8 86 2 47 12 Rim 82 3 38 18 14 Turin 6 50 14 10 25 Benetke 90 65 55 89 3 Nazionale 20 12 76 6 65 Super Enalotto Št. 37 44 45 58 65 66 85 jolly 16 Nagradni sklad 4.272.800,02 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 52.721.812,18€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 14 dobitnikov s 5 točkami 45.780,00 € 1.664 dobitnikov s 4 točkami 385,16€ 60.671 dobitnikov s 3 točkami 21,12 € Superstar 35 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 10 dobitnikov s 4 točkami 38.516,00 € 243 dobitnikov s 3 točkami 2.112,00 € 4.136 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 28.954 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 70.456 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Melodija vabi na VEČER NARODNE PESMI s skupino ANO UR-C0 AL PEJ DVEJ, s PRIFARSKIMIMUZIKANTI in z ZORANOM LUPINCEM Kosovelov dom v Sežani DANES, 28. marca, ob 17. uri v___y vabi nocoj, ob 20.30 t galeriji gaboa blša v jemanjih glasbeni večer s kvartetom rogov jftkademtfe za glasbo iz LJubljane TOPLO VABLJENI! DANES, 28. MARCA, ob 9. uri bo delegacija VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA položila venec v Ul. Massimo DAze-glio v spomin na štiri antifašiste, ki so jih nacisti obesili pred 65. leti. MLADINSKA KOMISIJA ZA SLOVENCE vabi na skupno srečanje slovenske in italijanske mladine z g. nadškofom danes, 28. marca, ob 20.30 uri pri sv. Justu. Vabljeni. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju na razstavo - prodajni sejem velikonočnih pirhov in ročnih del. Danes, 28. marca, od 9.30 do 10.30 in od 14.30 do 18. ure; v ponedeljek, 29. marca, od 16.00 do 18.30. VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA vabijo danes, 28. marca, ob 15. uri na open-sko strelišče na spominsko svečanost ob 66-letnici usmrtitve 71 talcev. Spregovorila bosta Živka Persič in Fabio Vallon. Predsedovala bo Nina Race. Zapel bo MoPZ Tabor. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 29. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na srečanje z minoritom p. An- drejem Šegulo, ki bo podal velikonočno misel na temo »Božje zapovedi kot izziv za današnji čas«. Začetek ob 20.30. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor v ponedeljek, 29. marca, ob 20.30 na sedežu društva. KRUT - NATURA prireja v ponedeljek, 29. marca, ob 17. uri na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8/b predstavitveno konferenco »Refleksnoconska masaža stopal«, nakar bo sledila dvodnevna delavnica v dneh 17. in 18. aprila. Prijave in vse dodatne informacije na sedežu, tel. 040-360072. OBČINE DEVIN - NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR, v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« vabijo na drugi del delavnic na temo »Pomagajmo si pri ohranjevanju dobrega počutja«. Zadnje srečanje bo v torek, 30. marca, s fizioterapevtko K. Vitez »Naučimo se pravilnega gibanja - drugi del«. Srečanje je namenjeno starejšim osebam, družinam in zainteresiranim in se bo vršilo v kulturnem središču »Dom Briščki«, Briščiki 77, od 17. do 19. ure. Delavnica je brezplačna, za-željen je predvpis na telefonske številke 040-2907151, 3456552673 (dr. Roberta Sulčič). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane in povabljence, da bo seja Pokrajinskega sveta za Tržaško v torek, 30. marca, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 30. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. PRIPRAVA VELIKONOČNIH JEDI 8-ur-ni tečaj priprave velikonočnih dobrot, s katerimi boste očarali prijatelje, znance, družinske člane! Pridružite se nam na Ad formandumu 30. in 31. marca 2010 od 18. do 21. ure. Za informacije: tel. 040-566360. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v sredo, 31. marca, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). SKD TABOR vabi na 42. redni občni zbor v sredo, 31. marca, ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah z naslednjim dnevnim redom: uvodni pozdrav, izvolitev predsedstva občnega zbora, poročila, pozdravi, razprava, odobritev obračuna in proračuna, razno, predvajanje fotografij in družabnost. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi vaščane s Proseka in Kontovela v sredo, 31. marca, ob 20. uri v društveno gostilno na Kontovelu na srečanje - javno razpravo o nerešenih problemih teh dveh vasi. Sodelujejo rajonski svetovalec Roberto Cattaruzza, občinski svetnik Iztok Furlanič in drugi predstavniki SKP. JOGA - SKD F. PREŠEREN iz Boljun-ca sporoča, da se bo odslej tečaj joge vršil v telovadnici - Trubarjevi dvorani - nižje srednje šole v Dolini. Urnik ostane nespremenjen: vsako sredo od 18.30 do 20.00. V NARODNEM DOMU v Trstu je po- S Poslovni oglasi FARMA KRALJIČ PRODAJA mlade kokoši. 335-6322701 PRODAM STANOVANJE pri Sv. Ivanu, 85m2, 2 spalnici, dnevnica, kuhinja, kopalnica, klet, garaža (tel. 348.4114189 pon-sob). UFFICIO TECNICO IMMOBILIA- RE RE prodaja kmečko hišo v Za-brežcu, s pogledom na morje, pritličje: taverna in velika klet, zgornje nadstropje: stanovanje in senik. NA PRODAJ 23.000 kv.m zemljišč (vinograd, vrt, gozd, pašniki). marcobz8@fastwebnet.it MEDIC HOTEL RENČE - SLOVENIJA. Sprejemamo v oskrbo in medicinsko nego starejše osebe iz Italije (nepokretni, invalidi, de-mentni,...) Informacije: 00386-53310720 in www.medichotel.com MIZARSTVO - izdelava "škur", leseni izdelki in popravila po naročilu. Pipan Venceslav s.p. -Prvačina, 37 (SLO) Tel. 00386-31373087 V OBRTNI CONI DOLINA dajemo v najem 2 urada. 040-228537 (8.30-12.30 in 14.30-16.30) novno odprt Slovenski informativni center. Poslanstvo Slovenskega informativnega centra je obveščanje italijanske in osrednje slovenske javnosti o delovanju Slovencev v Italiji. Urad centra nudi številne in najrazličnejše informacije o prisotnosti in razvejanosti slovenske skupnosti. Da bi nudili vsem obiskovalcem vse bolj popolne informacije prosimo ustanove, društva in organizacije da redno pošiljajo sporočila o lastnem delovanju na sledeči naslov e-pošte: info@infonarod-nidom.eu. V kratkem bo aktivna tudi spletna stran, kjer bomo sproti objavljali sveže informacije. SKD IGO GRUDEN vabi na krožni pohod »Kje so tiste nabrežinske stezice« v nedeljo, 18. aprila. Zbirališče na trgu v Nabrežini ob 8.45, odhod ob 9. uri. Obiskali bomo: Jamo Pod Kalom, Gradišče pri Slivnem, Frnažo pri Šempo-laju, Ojstri vrh, največjo dolino na Tržaškem Krasu.- Lišček in Vojaško pokopališče iz 1. Svetovne vojne. Pohod je primeren za vsakogar, traja pribl. 4 ure, vodi Paolo Sossi. V primeru dežja je prenesen na nedeljo, 9. maja. Za informacije 040-200924 (Zulejka). OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repentabor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040-327335) do 26. aprila 2010. DRUŽINSKO SVETOVANJE IN STROKOVNA TERAPEVTSKA POMOČ za odpravljanje morebitnih konfliktov in za vzgojo in razvoj otrok vsak petek popoldne pri Skladu Mitja Čuk. Informacije Sklad Mitja Čuk, Proseška 131, Opčine, tel. 040-212289, in-fo@skladmc.org. S Mali oglasi NA PROSEKU dajemo v najem hišo z dvoriščem in vrtom. Tel. št.: 3389714161. NERABLJENE ŽENSKE ČEVLJE št. 40 podarim. Tel. št.: 335-8478333. PODARIM vzmetnico (šušta; mere 190x82x30) in kotalke št. 38 s štirimi kolesci znamke power hockey. Tel. 040 - 208989. PRODAM stanovanje na Opčinah: dru- go nadstropje, kuhinja, dnevna soba, 2 spalnici, 2 kopalnici, shramba, 2 balkona, garaža, solastniški vrt. Tel. št.: 348-3054548 ali 329-0085297. PRODAM skoraj nerabljen otroški stolček za avtomobil. Tel. št.: 040-229501. PRODAM HARMONIKO BELTUNA, kot nova, zelo malo rabljena, cena po dogovoru; tel. 0481-778156 ob uri kosila. PRODAM 20 nosilnih opor za opaže (punte). Cena 100,00 evrov. Tel. 040415336. PRODAM zazidljivo parcelo, 1.779 kv.m. nad Ankaranom, sončna s čudovitim pogledom na morje do Pirana in Benetk. Tel. 339-8160558. H Prireditve KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124 vabi na otvoritev razstave »Nekoč je bila... meja!«, ki jo je pripravilo kulturno - športno združenje Le vie del Car-so. Danes, 28. marca, bo razstava odprta od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ, ki jo vodi m. Alessandro Svab v sodelovanju s Tržaškim opernim gledališčem G. Verdi in pod pokroviteljstvom Občine Trst vabi v dvorano Tripcovich na naslednje predstave: v ponedeljek, 29. marca, ob 20.30 Gioacchino Rossini - Petite messe solennelle; danes, 28. marca, ob 18.00 Giacomo Puccini - Il tabarro, opera v enem dejanju ter sprehod po Brodvaju. Ob klavirski spremljavi in ob sodelovanju OPZ Fran Venturini Domjo izvajajo pevci Mednarodne operne akademije Križ. Dirigent Heinrich Unterhofer. RADIJSKI ODER sporoča, da se Gledališki vrtiljak zaključuje danes, 28. marca, z razstavo otroških risbic na temo »Moj najljubši gledališki junak« ter z nagrajevanjem malih risarjev. Obenem ponuja vsem izven abonmajsko predstavo »Mavrična ribica« v izvedbi otroške dramske skupine Slovenec. Predstava bo samo ena, in sicer z začetkom ob 17. uri. RZ REPENTABOR vabi danes, 28. marca, na prireditev »Spoznajmo Repen-tabor«, v okviru katere bo ob 14. uri potekal pohod po poteh stare občine Repentabor, v Dolu pri Vogljah (Zadružni dom) bodo sledile še: ženska balinarska tekma (ob 14.30), kulturni program in proglasitev najboljših vinarjev (ob 18.00). Od 19.00 do 24.00 ure ples ob glasbi ansambla »Limit«. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Vljudno vabljeni. SKD IGO GRUDEN vabi na gledališko predstavo svoje mladinske skupine. Uprizorili bodo Jonescovo Plešasto pevko pod vodstvom režiserja Gregorja Geča, danes, 28. marca, (ponovitev) ob 17. uri. SKD SLAVEC Ricmanje - Log prireja v Babni hiši v Ricmanjih danes, 28. marca, ob 18. uri Domači večer. Nastopila bosta ZMPZ Slavec Slovenec pod vodstvom Danijela Grbca in dramska skupina SKD Slavec z veseloigro v narečju »Tango monsieur«, v režiji Ingrid Verk. Toplo vabljeni! SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita danes, 28. marca, ob 18.30 v telovadnico v Nabrežini na revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji«. Izkupiček večera bodo prispevali v dobrodelne namene. SLOVENSKA PROSVETA, GLASBENA MATICA IN ROJANSKI MARIJIN DOM prirejajo danes, 28. marca, ob 17.30 v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29, koncert »Peneča klasika«. Idejni vodja in pianist Tilen Drak-sler, nastopa Godalni orkester Arseia - Škofja Loka, sodeluje MePZ Jacobus Gallus - Trst. Vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI (Opčine, Proseška ul. 131) je na ogled fotografska razstava Borisa Prinčiča »Sporočilo v steklenici«. Razstava bo odprta do danes, 28. marca. Urnik: 10.00-12.00 in 17.00-19.00 ali po dogovoru. Informacije: Sklad Mitja Čuk 040-212289. VZPI-ANPI SEKCIJA DOLINA-MAČ-KOLJE-PREBENEG priredi s sodelovanjem SKD Valentin Vodnik »Večer partizanske pesmi in poezije«. V go-steh bo Ženska pevska skupina s Škofij. Prireditev bo danes, 28. marca, ob 17. uri v dvorani SKD Valentin Vodnik v Dolini. Vabljeni člani in somišljeniki. VZPI - ANPI - Sekcija Devin Nabrežina vabi na tovariško srečanje in praznik včlanjevanja v torek, 30. marca, od 17. ure v gostilni pri Borisu v Mavhinjah. Z nami bo raziskovalka in zgodovinarka Alessandra Kersevan in harmo-nikašica Neva. VELIKONOČNO TUČENJE JAJC - Skd Vesna vabi v nedeljo, 4. aprila, na tradicionalno velkonočno »Tučenje jajc«. Začetek po maši ob 11.30, pred vaško cerkvijo v Križu. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenke pro-svete prireja v četrtek, 15. aprila, ogled filma »Sonja - Zgodba iz časa fašizma«. Na večeru bosta prisotni režiserka Loredana Gec ter gospa Sonja Amf - Kocjan. Začetek ob 20.30. Toplo vabljeni! t Nepričakovano nas je zapustila naša draga ljubljena Draga Bonano v vd. Cok Žalostno vest sporoča nečakinja Sonja z družino Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v mrliški vežici v ulici Costalunga v torek, 30. marca od 8.30 do 9.50. Žara bo izpostavljena v cerkvi v Bo-ljuncu v petek, 9. aprila od 10. do 11. ure. Sledila bo sv. maša in pokop na vaškem pokopališču. Boljunec, 28. marca 2010 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Anica Petaros Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Svojci Boršt, 28. marca 2010 ZAHVALA Emilija Racman vd. Capponi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste na katerikoli način počastili spomin naše drage in jo pospremili na zadnji poti. Svojci Pesek, 28. marca 2010 ZAHVALA Rodolfo Bresciani Ob izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njegov spomin. Svojci Briščiki, 28. marca 2010 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA V Zdravko Zuljan Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in, ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Prisrčna zahvala naj gre gospodu župniku Žužku, KD Slavec ter vsem vaščanom in prijateljem. Družina Ricmanje, 28. marca 2010 Pogrebno podjetje Alabarda 1 0 Nedelja, 28. marca 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Policija razkrinkala kriminalno združbo Ponarejanje čekov jim je navrglo pol milijona evrov Ovadbe zoper 37-letnega M. G. iz Castelvolturna ter 24-letno C.M. in 41 -letno S. G. iz Neaplja GORICA - Predsednik dežele na odprtju Trga sv. Antona Z ovrednotenjem mestnega središča v« - • «•v • ■ v - • • večja turistična privlačnost in razvoj Iz poštnega omrežja so kradli čeke, ponarejali zneske in s tem brez večjih težav spravili v žep okrog 500.000 evrov. Dobičkonosno dejavnost kriminalne združbe iz dežele Kampanije, ki je delovala v različnih italijanskih deželah, je vendar pred kratkim prekinila goriška policija, ki je v prejšnjih dneh prijavila sodnim oblastem 37-letnega M.G. iz Castelvolturna ter 24-letno C.M. in 41-letno S.G. iz Neaplja. Preiskava »Arturo«, ki jo je vodil leteči oddelek goriške kvesture pod koordinacijo državnega tožilstva v Gorici, se je začela pred poldrugim letom, zaključila pa se je v prejšnjih dneh z ovadbo članov kriminalne združbe. Ime je preiskava dobila po italijanskem igral-cu-transformistu Arturu Brachettiju, saj so bili kriminalci izredno spretni pri uporabi lažnih dokumentov in ponarejanju lastne identitete. Goljufi iz Kam-panije so se ujeli v mrežo goriške policije, potem ko so tudi na goriškem odprli nekaj tekočih računov in položili nanje visoke zneske, ki so jih nato unovčili. Denar so na tekoči račun polagali s čeki, ki so jih ukradli iz poštnega omrežja in ponaredili. Preiskava se je začela julija 2008, ko je goriška kvestura prejela klic z bančnega zavoda v Tržiču. V uslužbencih je sprožil sum moški, ki je odprl tekoči račun in nanj položil ček v vrednosti 9.000 evrov (šlo naj bi za izplačilo zavarovalnine). Okoliščine niso prepričale uslužbencev bančnega zavoda, ki so zato natipkali številko goriške policije. Le-ta je po primerjanju podatkov odkrila način delovanja združbe, za katero se je kasneje izkazalo, da je delovala v različnih italijanskih pokrajinah. Ob goriških so goljufi iz Kampanije obiskali tudi banke v pokrajinah Trst, Videm, Lodi, Varese, Sondrio, Trento, Bocen, Belluno, Treviso, Ancona in Pesaro, povsod pa so uporabljali isti »modus operandi«. Najprej so iz poštnega omrežja kradli pošiljke s čeki, ki so jih izdajale zavarovalnice in družbe, za katere niso dvomili, da bodo lahko izplačale višje zneske. Člani združbe so nato s pomočjo lažnih dokumentov odpirali tekoče račune v imenu koristnikov čekov in jih položili na banko. Nekaj dni kasneje so se na banko vračali, da bi unovčili denar. V primeru, da se je operacija obnesla, so se nato posluževali računalniškega sistema homebanking in bančne posle opravljali kar od doma. Goriška policija je ugotovila, da je kriminalna organizacija razpolagala z veliko količino neiz-danih vozniških dovoljenj, ki jih je ukradla na sedežu civilne motorizacije na jugu Italije. S ponarejanjem ukradenih dokumentov so goljufi zlahka prevzemali identiteto koristnikov čekov. Goriška policija je na podlagi dokazov, ki jih je zbrala med preiskavo, ovadila trojico zaradi goljufije, ponarejanja, pranja denarja ter upravljanja z ukradenim denarjem. M.G., C.M. in S.G. so na Goriškem ukradli 140.000 evrov, skupno pa 500.000 evrov. »Naš cilj je obnova celotnega zgodovinskega jedra Gorice. Mesto brez centra nima duše, korenin in niti prihodnosti. Gorica bo dobila nov videz, s katerim bo privlačila turiste ter vrnila občanom ponos in zaupanje v prihodnost.« Tako je povedal goriški župan Ettore Romoli na včerajšnji slovesnosti, s katero je občinska uprava predala obnovljeni Trg sv. Antona. Praznovanja, ki so ga ob sončnem vremenu popestrili plesna skupina Santa Gori-zia, krminska godba pod vodstvom Patri-cka Quiaggiata in srednjeveški dvoboji združenja Arma antica, se je med drugimi udeležil Renzo Tondo, predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine, ki je skoraj v celoti financirala obnovitveni poseg. Ob ljudeh in goriških upraviteljih so bili prisotni tudi prefektinja Maria Augusta Marrosu, kvestor Antonio Tozzi, poslanec Ferruccio Saro, deželna svetnika Gaetano Valenti in Roberto Marin, pokrajinska odbornica Mara Černic ter nekateri župani - med temi tudi Franka Padovan iz Števerjana -, za dvojezični blagoslov pa je poskrbel župnik stolniške cerkve Sinuhe Marotta. Romoli je v svojem nagovoru ocenil, da je bil Trg sv. Antona pred desetimi leti med najbolj zanemarjenimi območji goriškega mestnega centra, po zaslugi prizadevanj občinske uprave ter podjetnikov, ki so obnovili palačo Strassoldo in odprli nekaj dejavnosti, pa je zdaj ponovno »pridobil svoje dostojanstvo«. Romoli je tudi zavrnil kritike leve sredine, ki je v prejšnjih dneh opozorila, da je trg pravzaprav še nedokončan. »Dovolj z retoriko propadanja. Za razvoj potrebujemo optimizem,« je na-glasil župan in k temu dodal, da bodo delavci v kratkem dokončali še zadnje malenkosti na trgu. Tondo je pred obrednim rezom traku spomnil, da je obnovo Trga sv. Antona financirala že prejšnja deželna uprava, »kar dokazuje, da obstaja pri pomembnih stvareh kontinuiteta delovanja«. Predsednik deželne vlade je v nadaljevanju ocenil, da prihaja v deželi FJK do prvih signalov pre-moščanja gospodarske krize, obnova goriškega mestnega centra pa gre ravno v to smer. »V lanskem letu je naša dežela na področju turizma dosegla pozitiven rezultat, zaslugo za to pa ima predvsem privlačnost naših mest,« je poudaril in med pogoji za izboljšanje gospodarskega položaja v FJK omenil prometne povezave (avtocesto Vi-leš-Gorica), ponovni zagon predelovalnega sektorja in energetsko politiko: »Zaradi tega se zavzemamo za sodelovanje pri projektih za razvoj nuklearke v Krškem. Ne glede na to, da je opozicija navijala proti, menim, da je ta možnost še odprta, potrebna pa bo večja soudeležba italijanske vlade,« je zaključil Tondo. (Ale) Gost JAVIER GIROTTO (Arg) Kulturni dom Gorica (Ul. I. Brass 20) torek, 30. marca 2010, ob 20.30 Info in predprodaja vstopnic: Kulturni dom v Gorici (tel. 048133288) Včerajšnji obredni rez traku, ob predsedniku deželne vlade sta goriška prefektinja in števerjanska županja (desno); množica ljudi na obnovljenem Trgu sv. Antona, kjer se je praznovanje, ki so ga poživljali glasba in srednjeveški dvoboji, nadaljevalo do zgodnjih popoldanskih ur (spodaj) bumbaca Strategije za razvoj V goriškem konferenčnem centru v Ulici Alviano v Gorici bo jutri ob 10.30 goriška Trgovinska zbornica predstavila rezultate študije o gospodarski konkurenčnosti in družbeno-ekonom-skem razvoju goriškega območja, ki jo je izdelalo podjetje SWG. Na predstavitev so vabljeni predstavniki javnih ustanov, podjetniki, Videmska in Tržaška univerza ter predstavniki bank. Danijel Čotar v Sovodnjah V okviru niza literarnih srečanj v občinski knjižnici bo jutri v So-vodnjah predstavitev knjige Danijela Čotarja »Domače sirarstvo za zabavo in zares«. Večer, ki ga prirejajo z Goriško Mohorjevo družbo, se bo začel ob 20. uri. Pohod po Poteh miru Turistično društvo Cerje vabi danes na pohod po Poteh miru na Krasu. Zbirno mesto je parkirišče Pri Vrhu ob regionalni cesti Miren-Opatje selo. Pohod, ki bo speljan po dveh trasah, 11-in 6-kilometrski, se bo začel ob 9.30 in je odlična priložnost za ogled ostankov dediščine prve svetovne vojne. (tb) Na vrsti Čefurji in Kaučič V okviru festivala Komigbo jutri ob 20.30 Kulturnem domu v Gorici četrta predstava, in sicer monokomedija »Čefurji raus« v priredbi Dejmo stisnt teatra iz Ljubljane; avtor in izvajalec je Aleksandar Rajkovic - Sale. V torek, 30. marca, ob 20.30 pa bo na odru Kulturnega doma nastopil slovenski jazzovski skladatelj, bobnar in pedagog Zlatko Kau-čič s posebnim glasbenim projektom »Kombo«, ki združuje več plasti njegovega dosedanjega delovanja, hkrati pa predstavlja nove avtorske materiale. Gost večera bo argentinski mojster soprano saksofona Javier Girotto. Uspeh šempetrske dijakinje Dijaki Biotehniške šole v Šempetru so se na nedavnem Sejmu vrtnarstva, cvetličarstva in krajinske arhitekture Flora v Celju odlično odrezali. Na dan otvoritve so se udeležili tekmovanja biotehniških šol v vrtnarstvu. Dijakinja Vesna Podobnik je dosegla prvo mesto v kategoriji oblikovanja notranjega prostora v velikonočnem času. (tb) Odkritje spominske plošče GORICA - Civilna zaščita S spominsko ploščo poimenovali sedež po Carmineju Vitaleju Na sedežu goriške civilne zaščite v Ulici San Michele je včeraj potekala slovesnost ob poimenovanju poslopja po Carmineju Vitaleju. Okrog družine 55-letnega prostovoljca, ki je umrl pred približno enim letom v tragični nesreči, so se ob kolegih goriške in deželne civilne zaščite, prijateljih in znancih strnili tudi goriški župan in odbornik Ettore Romoli in Francesco Del Sordi, goriška pre-fektinja Maria Augusta Marrosu in drugi predstavniki oblasti. Kasneje se je prisotnim pridružil tudi deželni odbornik za civilno zaščito Riccardo Riccardi. Mašo je daroval duhovnik Alberto De Nadai, pesmi zbora goriške sekcije društva CAI pa so spominjale na Vitalejevo ljubezen do gora. Nato so žena in sinovi odkrili spominsko ploščo ob vhodu v stavbo, v kateri se je Vitale 4. aprila lani smrtno ponesrečil. Slovesnost se je zaključila z ganljivo projekcijo fotografij, ki jih je uredila Vitalejeva hčerka Sara. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 28. marca 2010 1 1 GORICA - Odbor staršev slovenskih osnovnih šol Vez z družinami in opora za šolo Srečanja in tečaji za otroke in starše, pa še nevro-lingvistično programiranje r^i Martina Šolc IN SEJA ODBORA bumbaca Vez med družinami in vodstvom šole, pomoč ravnateljstvu pri prirejanju šolskih pobud, organizacija srečanj za otroke in starše, pridobivanje denarja za vzgojne projekte in nakup knjig. Vsemu temu in še marsičemu se posveča odbor staršev osnovnih šol goriške večstopenjske šole, ki je - sicer kot odbor staršev osnovnih šol didaktičnega ravnateljstva Gorica - nastal leta 1996. O njem in njegovem neprecenljivem delu smo se pogovorili z Martino Šolc, ki je z letošnjim šolskim letom prevzela vodenje odbora. Kdo sestavlja odbor staršev? »Sestavljajo ga starši, ki so izvoljeni v medrazredne svete osnovnih šol Oton Župančič iz Gorice, Fran Erjavec iz Štandreža, Josip Abram iz Pevme, Alojz Gradnik iz Števerjana in Ludvik Zorzut s Plešivega. Ustanovili so ga z namenom, da bi podpiral in spodbujal sodelovanje med starši, učenci, učitelji in šolami. V ta namen je odbor v vseh teh letih uspešno prirejal razna srečanja in tečaje ter sodeloval pri organizaciji šolskih in obšolskih dejavnosti. V njem so seveda tudi italijanski starši, ki so dobro vključeni in radi sodelujejo pri naših dejavnostih.« Čemu pravzaprav odbor staršev? »Glavna skrb odbora je zagotavljanje denarnih sredstev za šolske potrebe, predvsem kritje stroškov za prevoz učen- NOVA GORICA Tri nagrade za štandreški »Gugalnik« Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti vsako leto organizira Linhartovo srečanje, festival gledaliških skupin Slovenije. Na regijskem srečanju gledaliških skupin Severne Primorske se jih je januarja, februarja in v začetku marca predstavilo enajst, slavnostni zaključek s podelitvijo nagrad in z izbrano predstavo Mojce Dolinšek »Vsega so krivi zvonovi« pa bo danes ob 18. uri v SNG Nova Gorica. Letošnji strokovni spremljevalec srečanja gledaliških skupin Severne Primorske je bil znani novogoriški gledališki igralec Bine Matoh. Po njegovem mnenju so letos izstopale tri predstave, in sicer »Razglašeni zbor« Alana Ayckbourna v izvedbi Kulturnega društva Grgar, »Gugalnik« Novaka Novaka v izvedbi dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež, ki je sodelovalo tudi pri tretji izbrani, predstavi Mojce Dolinšek »Vsega so krivi zvonovi«, ki jo je izvedla Dramska skupina Kulturnega društva Stanko Vuk Mi-ren-Orehovlje. Dolinškova bo za vlogo Katice prejela tudi nagrado za glavno žensko vlogo. Za vlogo Silvije Humar v predstavi »Razglašeni zbor« gre nagrada Zarji Pavlin, preostale tri nagrade pa gredo društvu Štandrež za komedijo »Gugalnik«. Za glavno moško vlogo jo bo prejel Nejc Cijan Gar-latti, za stransko Ivan Jedrlinič, posebno priznanje selektorja za scenske rešitve v komediji bosta prejela Joško in Franko Kogoj. Najboljše predstave regionalnih srečanj si bo ogledala še nacionalna selektorica Maja Gal Štro-mar; zaključni festival Linhartovega srečanja bo od 30. septembra do 2. oktobra v Postojni. (tb) cev vseh šol na ekskurzije in izlete,kot je zeleni teden. V ta namen nam že vrsto let zagotavlja denarni prispevek dežela Fur-lanija-Julijska krajina. V vseh teh letih nam je prispevek dodelila tudi goriška pokrajina, in sicer za nakup knjig. V zadnjih časih smo se obrnili tudi na druge ustanove in zasebnike, saj je nabiranje finančnih sredstev vse bolj težavno. Poleg tega smo starše našega ravnateljstva zaprosili za simboličen prostovoljni prispevek petih evrov. Starši so se v glavnem pozitivno odzvali. Zato si želimo, da bi bili starši čim bolje seznanjeni z našim delovanjem. Posebej bi rada omenila pobudo knjižnih nagrad za učence petih razredov vseh osnovnih šol, ki spremlja podeljevanje bralnih značk in za katero skrbi odbor staršev že nekaj let. Za to pa je odločilnega pomena prispevek goriške podružnice Čedajske banke - Kmečke banke.« Sodelujete tudi pri čezmejnih projektih? »Omembe je vredno naše sodelovanje s šolami pri javnem razpisu za čez-mejne projekte Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zadnji projekt je odbor staršev izpeljal v sodelovanju z učitelji šole Oton Župančič iz Gorice v šolskem letu 2008-09, njegov naslov pa se je glasil »Soča, reka brez meja«. Učenci so spoznali predvsem lepoto reke, ki je očarala pesnike, pisatelje, slikarje in fotografe, njen pomen in zgodovinske dogodke ob njej.« Katere načrte imate? »Tudi mi se spopadamo s krizo in z manjšimi denarnimi prispevki. Kljub temu bomo do konca šolskega leta uresničili vrsto zanimivih pobud. V aprilu in maju bomo priredili niz srečanj in tečajev, ki bodo namenjeni staršem in otrokom šol goriškega ravnateljstva. Prvo srečanje bo potekalo že prvega aprila v žu-panijski dvorani v Štandrežu. Tam bomo organizirali pravljično jutro in barvanje velikonočnih pirhov za učence prvih in drugih razredov. Drugo srečanje bo delavnica na temo nevro-lingvističnega programiranja, ki jo bo vodila prevajalka Ivana Šolc.« Česa se bodo starši učili v omenjeni delavnici? »Nevro-lingvistično programiranje (NLP) je celovit model komunikacije. Učinkovita komunikacija je izhodišče za osebni razvoj, profesionalno rast, učenje, motivacijo in veliko več. V 70. letih so v ZDA pod nazivom NLP začeli zbirati skupek modelov in principov, ki opisujejo, kako delujejo naš um, nevrologija in jezikovni vzorci. Na grobo povedano, ti modeli opisujejo, kako ljudje zaznavamo svet, kako te zaznave notranje organiziramo in predelujemo, kako si ustvarjamo svojo realnost in se nanjo odzivamo. Starši bodo lahko izboljšali svojo komunikacijo in dosegli boljše odnose v družini. Naučili se bodo kreativno razmišljati, uspešno in učinkovito uporabljati svoj um.« GORICA - Pomladni živžav Nalezljiva osnovnošolska himna življenju Nastopajoči otroci (desno) ter z njimi na odru še učiteljice in ravnateljica (spodaj) foto l.k., bumbaca Petek je bil v Gorici kisel in ni bil vreden pomladnega časa. Pomlad pa se je tega dne preselila na oder velike dvorane Kulturnega centra Lojze Bratuž. Tam je osnovna šola Oton Župančič uprizorila svoj Pomladni živžav, svojo himno življenju. Radoživo, sproščujočo in nalezljivo. Okrog sto otrok je zasedalo oder, več sto ljudi pa je do zadnjega kotička in čez napolnilo dvorano ter z navdušenjem spremljalo odrsko dogajanje. Šolarji so pomladi izrekli dobrodošlico s spletom besede, plesa in pesmi. Vsak razred se je predstavil s prizorčki, v katerih so nastopale živalce, ki so se z otroki vred veselile prebujajoče se narave. Prav vsi so se izkazali, še posebno glasen aplavz pa je nagradil raperje petega razreda, ki so zaplesali in z ra- perskim ritmom zrecitirali verze Svetlane Ma-karovič o ježku. Ob zaključku sta petošolca staršem zaželela, da so se pozabavali, kot so se oni med nastopom, in jim voščila, »da ste se nalezli našega pomladnega živžava in ga boste doživljali skupaj z nami tudi potem, ko se bo pomlad prevesila v poletje«. Publiko sta pozdravili tudi predstavnica staršev in nato ravnateljica Elizabeta Kovic, ki je priznala, da je bil Pomladni živžav zanjo veliko presenečenje. Zahvalila se je zanj otrokom in povabila občinstvo, naj jim vnovič zaploskajo. Posebni zahvali je izrekla še staršem v dvorani, ki spremljajo dejavnosti šole, in predvsem učiteljicam za njihovo požrtvovalno delo in prizadevnost, »ki sta prepogosto spregledani«. GORICA - Prešernova proslava slovenskih višješolcev Praznik kulture s Kosmačem Dijake nagovorila pesnica Maja Vidmar - Nagradili lanske maturante Anno Roversi, Alberta Vončino in Aljaža Srebrniča Slovenski višješolci v dvorani zavoda Galilei bumbaca Višješolski center v Gorici je tudi letos primerno obeležil dan slovenske kulture. Pobuda je spadala v sklop srečanj z ustvarjalci, ki jih za oba pola organizirata profesorici Marija Kostnapfel in Neva Klanjšček. V gosteh so že bili pisatelj Drago Jančar in mladinska ustvarjalka Janja Vidmar, svoje življenjsko pričevanje in literarni opus pa je zbranim dijakom predstavil še tržaški pisec Pino Roveredo. Ker poteka letos stoletnica rojstva velikega slovenskega pisatelja Cirila Kosmača, so se dijaki in profesorji odločili, da dan slovenske kulture posvetijo njemu, njegovi svetli, izbrušeni in obenem domači besedi, ter njegovim »malim ljudem«, »božjim otrokom«, katerih milina in globoka človečnost sta tudi danes lahko kažipot iz sveta brez vrednot v svet dobrote in hrepenenja. Dijaki so pod vodstvom režiserja Tomaža Susiča, ki je izbral in uredil nekaj utrinkov iz Kosmačeve novele Tantadruj, pripravili kratek nastop v avditoriju zavoda Galilei. Zatem je nagovorila dijake Maja Vidmar, ki spada med najvidnejše slo- venske sodobne pesnice. Za svoje verze je prejela že celo vrsto odmevnih nagrad, od Jenkove iz leta 2005 do nagrade Prešernovega sklada iz leta 2006. Zbranim je osvetlila Kosmačev lik in pomen njegovega literarnega ustvarjanja, zaustavila pa se je še pri lastni poeziji, ki je zaznamovana z ljubezensko in eksistencialno tematiko. Ob priložnosti kulturnega praznika je zatem ravnateljica Jelka Pirih nagradila tri dijake, ki so se med svojim študijem prav posebno izkazali in s svojim znanjem in vsestransko razgledanostjo pripomogli k ugledu šole na državni ravni. Anna Roversi in Albert Vončina, ki sta diplomirala na klasičnem liceju, ter Aljaž Srebrnič iz zavoda Jurija Vege, so namreč med državnimi nagrajenci, ki so lansko leto maturi-rali z odliko in pohvalo. Prisoten je bil Aljaž Srebrnič, ki se je ravnateljici lepo zahvalil, dijakom pa svetoval naj v sebi gojijo predvsem radovednost, ki jim bo zagotovo v veliko pomoč pri kritičnem in osebnem odkrivanju sveta in njegovih zakonitosti. 12 Nedelja, 28. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Pirjevčeva predstavitev knjige o fojbah S sovraštvom uradno cepljena mladina »Kraška brezna poskus izhoda v iskanju nove povezovalne identitete« V dvorani goriškega pokrajinskega sveta se je v petek zbralo devetdeset oseb na predstavitvi Pirjevčeve knjige »Foibe. Una storia d'Italia«. V imenu prireditelja, mestne sekcije VZPI-ANPI, je udeležence pozdravil predsednik Mirko Primožič in predstavil dva gosta - Anno Di Giananto-nio in avtorja Jožeta Pirjevca. Primožič je okviril pobudo v srečanja, prejšnje je bilo septembra 2009, ki naj okvi-rijo dogajanja pred, med in po drugi svetovni vojni, osišče katerih so kraška brezna in trupla likvidiranih sovražnikov. Obe pobudi služita odkrivanju odnosov, vzrokov in posledic ter sta usmerjeni proti izkrivljanju krivd in sprenevedanju uradne, tako rekoč državne razlage, ki zlasti ob februarskem Dnevu spomina uporablja besedišče o slovanskem genocidnem ek-spanzionizmu. Na krajevni ravni je bilo zaznati dan pred petkovim dogodkom znake nervoze v tistih krogih, ki načrtno pozabljajo na zasedbo Ljubljane, koncentracijska taborišča, požige primorskih vasi in pobite talce. Anna Di Gianantonio je prišla z razlago, da so se klice tragedije okrog kraških brezen pojavile veliko prej, neposredno po Pomladi narodov, ko je na Primorskem in v Istri italijanskemu vladajočemu razredu postalo jasno, da se je zgodba o »dobrih divjakih« zaključila, saj so tudi južnoslovanski narodi zahtevali priznano identiteto in suverenost. Rapalska meja ni zadovoljila nove države SHS, ker jo je prikrajšala za 500.000 državljanov, ki so prišli pod Italijo, slednja pa je zaradi žrtev, ki jih je utrpela med prvo svetovno vojno, ocenila, da je premalo poplačana. Sprožil se je imperialistični odnos do Balkana. Na novih ozemljih je 58 odstotkov prebivalstva bilo slovanskega in fašizem si je zadal nalogo, da ga kulturno, zgodovinsko in gospodarsko izbriše. To so znane stvari, čudi pa, da sedanji italijanski nacionalizem neverjetno mini-mizira tedanji teror: poleg procesov, ubojev, pretepov in požigov je slovansko prebivalstvo bilo tudi pod gospodarsko socialnim udarom. Med vojno je okupacija eksponen-cialno povečala zatiranje in v trenutku sesutja italijanske države leta 1943 so zatirani prešli v osebna maščevanja. Sedaj se piše leto 2010 in zrežirana propaganda izpostavlja tista maščevanja, noče pa slišati ničesar o tisočih mrtvih pred tistimi dogodki. Natolcevanju, ki je trajalo od leta 1945 dalje v vrstah MSI (Movimento sociale italiano), se je pridružila italijanska reformi-stična levica. Dva spominska dneva, ki sta si koledarsko zelo blizu, se v mladih generacijah poistovetita: iztrebljanje 6.000.000 Judov čustveno povezujejo z okrog 3.000 pobitimi in pahnjenimi v kraška brezna. Pirjevec je med posegom najprej povedal vzrok za nastanek knjige: vsi so začeli pisati o vsem in kar počez. Sam pa je želel poiskati in prebrati kaj v arhivih, angleških in ameriških. Z nekaj primeri je posredoval poslušalcem občutke, ki so prevevali italijanski vladajoči sloj že pred prvo svetovno vojno, saj se je moral soočati z rastjo dotlej fevdalno podložnega in »tuje« govorečega prebivalstva. Ta isti sloj je izrabil nastop fašizma v Italiji in ga na obmejnem področju usmeril v popolno zatrtje zahtev po kulturnih, jezikovnih in socialnih pravicah. Maščevanje je v Istri potekalo leta 1943 in je povzročilo okrog 500 mrtvih, na čni raziskavi brezen, a tega Italija ne dovoli. Najprej je molk nastal zaradi preloma Titove Jugoslavije s Sovjetsko zvezo in je zahodni blok prisilil Italijo, da ni pogrevala obtožb, saj tudi sama ni nikoli obsodila ali izročila svojih 800 vojnih zločincev, ki so dve leti rovarili po Balkanu. Ko se je Jugoslavija leta 1991 sesula, je Italija nastavila novo vzhodno politiko: začela je koketirati s Srbijo, Slovenijo in Hrvaško pa napadati. Vojna maščevanja so postala gradivo za ustvarjanje klime, ki je ne podžigata le desnica in parlament, temveč tudi državni poglavar. Knjiga, ki postavlja na pravo mesto vzroke in posledice, pa povzroča živčnost, saj razgalja načrtni manever. Srečanje je za pokrajinsko upravo po- Jože Pirjevec bumbaca Goriškem, Tržaškem in tja do Reke pa leta 1945 in je povzročilo okrog 3.000 mrtvih. Izstopa pa naslednje: medtem ko se o 500 likvidiranih Italijanih, fašistih ali sodelavcih, govori in piše vse več in več, se o 2.500 Hrvatih in Slovencih, ki so jih po krivdi italijanskih kolaboracionistov pobili Nemci leta 1943, niti ne črhne. Američani so v nekaj mesecih neposredno po vojni pregledali brezna na Tržaškem in Goriškem, saj so imeli interes dokazati, da je Jugoslavija, ki se je opredelila za Vzhodni blok, storila zločinska dejanja. Našli pa so okrog 150 trupel izključno nemških vojakov. So pa službe 4. jugoslovanske Armade in OZNE res odpeljale okrog 14.000 oseb v arest. Večina je bilo izpuščenih, a uniformiranci so bili prepeljani v taborišča, precej civilistov v ljubljanske zapore. Mnogo jih je pomrlo zaradi pomanjkanja osnovnih življenjskih pogojev. Kje bi morali iskati odrešilno pot tem zagonetnim zadevam? V odprtju in natan- Publika v pokrajinski dvorani bumbaca zdravil Marko Marinčič, ki je poudaril vrednote resnice in zavračanja sprenevedanja, kar med ostalim pokrajina uresničuje s pobudami za mlade. Nekaj misli je posredoval Silvino Poletto, ki je opozoril na knjižne izdaje posoške federacije VZPI-ANPI. Na vprašanje iz poslušalstva, v čem naj iščemo vzroke, da je italijanska levica pristala na tezah desnice, je Pirjevec širokopotezno opozoril, da se Italija po podkupovalnih aferah pred petnajstimi leti še ni znašla, razdeljena je na sredobežno silo Severne lige in na kriminalne združbe na jugu. V iskanju nove povezovalne identitete so vse politične sile, razen opredeljene levice, našle izhod tudi v »kraških breznih«. Ta trend nosi v sebi za samo Italijo škodljive posledice: v Evropski uniji ni države, ki bi uradno cepila mladino s sovraštvom in pogledom nazaj namesto iskanja razvojnih rešitev. Italija ni še prebolela travme, da je zmagovalec v drugi svetovni vojni postal tisti, ki ga je imela za barbara. (ar) GORICA - Študentje z »obeh strani« Za začetek sooblikovanje poletne scene Udeleženci klepetalnice Goriškega loka »Prisotnost, razvoj in širitev številnih izobraževalnih institucij na tem območju je prihodnost tega prostora, Nove Gorice in Gorice. Vi ste vodilna sila, z nalogo, da ta prostor postane enoten. Pred vami je zanimiv izziv.« Tako je Aljoša Sosol, v imenu organizatorjev, uvedel petkov večer v čitalnici knjižnice Damir Feigel. Tokratno kle-petalnico Goriškega loka z naslovom »Polenta za študenta« sta Slovenska kulturno gospodarska zveza in Zveza slovenskih kulturnih društev namenili soočenju slovenskih študentov o njihovem univerzitetnem življenju v Italiji in Sloveniji. Prav razlike v organiziranju dijaške in študentske populacije ter morebitne možnosti sodelovanja so bile najbolj zanimiva tema razprave, v kateri sta kot slovenska študenta v Vidmu in Trstu sodelovala Go-ričana David Croselli in David Sanzin, kot člana novogoriškega Kluba goriških študentov pa Matej Prando in Jani Toplak, ki sta za začetek orisala značilnosti slovenskega sistema. Ta mladim omogoča, da se lahko ob vpisu na srednjo šolo ali na univerzo včlanijo v t.i. študentske klube. Ti mlade institucionalno povezujejo, zagotavljajo pomoč pri uresničevanju njihovih interesov na različnih področjih, sodelujejo z ostalimi dijaškimi in študentskimi organizacijami v Sloveniji in tujini, organizirajo srečanja dijakov in študentov in velikokrat tvorno sodelujejo pri razvoju življenja v lokalni skupnosti. Na teh temeljih je leta 1988 vzniknil tudi Klub goriških študentov. Prando in Toplak sta omenila, da klub svojim članom omogoča aktivno udejstvovanje v številnih kulturnih, športnih in zabavnih pobudah, dodatno izobraževanje na tečajih, ki jih vodijo kar študentje sami, medsebojno povezovanje in tudi ugodnosti. Klub združuje tako dijake kot študente goriške regije in tiste, ki se tu šolajo, njihov član pa lahko postane vsak, bumbaca ki izkaže interes, ki sprejme pravila kluba in izpolnjuje pogoje. Redni član kluba tako lahko postane »vsak, ki ima status dijaka ali študenta in ima stalno ali začasno bivališče na območju Upravne enote Nova Gorica,« izredni član kluba pa je lahko tisti, ki izpolnjuje vsaj enega od teh dveh pogojev in je hkrati imel status dijaka ali študenta v zadnjih petih letih. To pomeni, da je član kluba lahko tudi študent slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki študira na kateremkoli univerzitetnem središču v Sloveniji. To velja tudi za dijake. Članstvo v klubu je seveda prostovoljno. »Naša vrata nikoli niso zaprta, ne za ljudi, ne za ideje. Kadarkoli nas lahko obiščete, ne glede na to, ali izpolnjujete pogoje za včlanitev,« je goriške kolege k sodelovanju pozvala še ena članica KGŠ-a, Ana Volk. »Res pa je, da v obujeni Sekciji mednarodnega sodelovanja razmišljamo o konkretnejših, novih možnostih sodelovanja,« je dodal Prando. Ena od teh bi lahko bilo organiziranje študentov slovenske narodne skupnosti znotraj KGŠ-a. »Če bi to lahko izpeljali, se vendarle sprašujem, zakaj potemtakem ne bi sprejemali tudi študentov italijanske narodnosti,« se je oglasil Toplak. Razpravo na to temo je elegantno zaključil Prando. »Naša želja je, ne glede na narodnost, soustvarjati ta goriški prostor. Kadarkoli se nam lahko pridružite,« je bilo njegovo povabilo. Kot prvi korak je predlagal sooblikovanje katere od številnih kulturno-športno-zabavnih prireditev KGŠ-a ali njegove dijaške sekcije, npr. Mor-tadeljade, Mesta mladih, Di-verzije, Poletne scene in drugih, ki so jih zbrani vendarle dobro poznali. Prandov namig je bil takoj sprejet. Razpravljavci so se tako dogovorili, da se takoj po Mestu mladih, v prvih dneh maja dobijo na sedežu KGŠ-a in začnejo tudi s konkretnimi pogovori o oblikah sodelovanja. (tb) GRGAR-TRNOVO - Komemoraciji Unije Istranov minili mirno Golobivnica se ni ponovila Domačini se na dogodka niso odzvali - Lacota:»Italija naj tudi z našim denarnim prispevkom Sloveniji pomaga pri raziskavi fojb« Včerajšnji komemoraciji Unije Istranov pri breznih v Grgarju in na Trnovem sta minili mirno. Domačini se na dogodka niso odzvali, k čemur jih je v preteklih dneh pozval predvsem novogoriški župan Mirko Brulc. Množična je bila tako le udeležba fotografov in novinarjev različnih slovenskih medijskih hiš, kar nekaj pa je bilo tudi predstavnikov varnostnih organov v civilu. Lansko dogajanje pri jami Golobivnica se ni ponovilo. Kakih sedemdeset »romarjev«, večinoma starejših ljudi, se je do manjšega, z lesenim križem označenega grobišča Podgomila v Grgarju pripeljalo z avtobusom in nekaj avtomobili, med njimi je bil tudi diplomatski avtomobil z italijanskima konzulom in njegovim namestnikom v Kopru. Ob recitaciji Bazovice in krajši molitvi - ob breznu so se pomudili vsega nekaj minut - so v brezno odvrgli rdeče vrtnice in se odpravili še na Trnovo, kjer so obred ponovili. Tudi tu, ob regionalni cesti proti Lokvam je grobišče, ki se sicer nahaja nekaj minut hoje v gozd, dobro označeno. Ob robu 140-metrskega brezna Zalesnika je predsednik unije Massimiliano Lacota pozornost namenil prav dejstvu, da sta obe obiskani grobišči označeni in zgled omikanega obeleževanja mrtvih, tako Slovencev kot Italijanov, ki sicer »nikoli ne bomo imeli istega mnenja o preteklosti, saj bo vsak ohranil svoj spomin zgodovine, a to še ne pomeni, da ne moremo živeti v miru,« je med drugim izjavil Lacota. Komemoraciji sta izzveneli v umirjenih tonih, z večkrat ponovljenimi besedami Lacote: »Nismo prišli, da bi izzvali kakršen koli incident, prišli smo se poklonit žrtvam v teh breznih, tako Slovencem kot Italijanom.« Ob Zalesniki je Lacota poudaril, »da je Unija Istranov dala pobudo, naj Italija, tudi z našim denarnim prispevkom, Sloveniji pomaga pri raziskavi fojb«. Brezni, pred katerima so se Italijani poklonili žrtvam, sicer nista dokončno raziskani, zato gre le za ugibanja o številu ljudi, ki naj bi v njih umrli. (tb) Ob grgarskem breznu fotot.b. ANVGD - Lucio Toth Ni bilo romanje, a iskanje vidljivosti »Prizadevamo si za skupno idejo o prihodnosti« »Pobudo Massimiliana Lacote je težko obravnavati kot romanje, v kolikor romanje poteka v tišini, brez odmeva v tisku in v krščanskem spoštovanju za številne mrtve, ki so še tam spodaj in ne bi bili radi "izkoriščeni" za zadovoljitev potrebe po medijskih personalizmih.« S temi besedami je včerajšnji komemoraci-ji Unije Istranov v Grgarju in na Trnovem komentiral Lucio Toth, predsednik največjega ezulskega gibanja, Associazione naziona-le Venezia Giulia e Dalmazia. Opozoril je, da je novogoriški župan odklonil povabilo k udeležbi kljub pomirjujočim tonom predsednika unije Massimiliana Lacote in pri tem izjavil, da se spominu na mrtve že klanjajo ob 2. novembru. Toth omenja tudi poziv Civilne iniciative za Primorsko, naj ljudje ne nasedajo na pro-vokacijo, naj se ne ponovi lanski dogodek ob jami Golobivnica. »Dogajanje lanskega leta in polemike, ki so sledile, povzročajo veliko zaskrbljenost v vseh teh - številnih -, ki si z vsakdanjim delom prizadevajo, zato da bi prebivalci naših krajev, ki so v preteklosti doživeli travme, dobili skupno govorico in predvsem skupno idejo o prihodnosti na obeh straneh meje ... Okoristili se bodo samo z vidljivostjo tisti, ki vsa ta leta niso ničesar storili, zato da bi se Trst spravil, sprejel breme svoje preteklosti in delal za prihodnost. To so tisti, ki doživljajo z odporom ali celo odprto sovražnostjo največje bogastvo teritorija, na katerem živijo - to je pluralnega teritorija, kjer se jeziki, kulture, veroizpovedi in mišljenja srečujejo, prepletajo, včasih se spopadajo, a se vsekakor med sabo bogatijo.« / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 28. marca 2010 13 dK Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. Gledališče Čestitke U Kino KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »E' complicato«. Dvorana 2: 17.40 - 19.40 »Dragon Trainer« (Digital 3D); 21.40 »Alice in Wonderland« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Happy Family«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Remember me«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Lourdes«. fi Razstave SEZONA SSG 2010 V GORICI: v ponedeljek, 19. aprila, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž Oblomov (Ivan Aleksandrovič Gončarov); v ponedeljek, 26. aprila, ob 20.30 Tartuffe (Mo-lier) v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama iz Ljubljane; v ponedeljek, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Dueti (Peter Quilter) in v torek, 25. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu O »Poročilu mešane zgodovin-sko-kulturne italijansko-slovenske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena (Franco Pero); informacije in razervacije v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v torek, 30. marca, ob 20.45 koncert »Pa-GAGnini«; informacije pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327. Na peti glasbeni reviji za mlade in-strumentaliste Certamen musicum v Štarancanu si je Aleš Lavrenčič s svojo violino nabral 100 točk in tako osvojil prvo mesto v A kategoriji. Trikratni »bravo« ti zavriskajo vsi, ki te imajo radi. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.10 - 17.00 -18.50 »Dragon Trainer«; 21.15 »Don-ne senza uomini«. Dvorana 2: 15.40 - 17.40 - 20.00 - 22.00 »E' complicato«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »Remember me«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: »AnimaMente« 17.00 »Le notti di Cabiria«; 21.15 »Donne senza uomini«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »E' complicato«. Dvorana 3: »Kinemax d'Autore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »L'uomo che verra«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -20.00 - 22.10 »E' complicato«. Dvorana 2: 14.30 - 16.30 - 18.30 - 20.30 »Dragon Trainer« (Digital 3D); 22.20 »Alice in Wonderland« (Digital 3D). Dvorana 3: 15.45 - 17.45 - 20.10 - 22.10 »Happy Family«. Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Remember me«. Dvorana 5: 16.00 - 18.00 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo«; 20.10 - 22.15 »Mine vaganti«. JUTRI V TRŽIČU H Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 DOKUMENTARNA RAZSTAVA V SPOMIN NA MARKA WALTRITSCHA je na ogled v Kulturnem domu v Gorici; do 2. aprila ob delavnikih od 9.30 do 12. ure in od 15.30 do 18. ure ter v večernih urah med prireditvami. BREZPLAČNA VODENA OGLEDA RAZSTAVE »Futurismo - Moda - Design. La ricostruzione futurista dell'uni-verso quotidiano«, ki je na ogled v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju, bosta danes, 28. marca, ob 11.30 in 15.30. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava Marie Grazie Persolja z naslovom »Viaggio di ricordi«; do 31. marca od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Goricibo v torek, 30. marca, ob 17.30 konferenca na temo likovnih soočanj v galeriji Il Torc-hio v obdobju 1972-1988; govoril bo umetniški kritik Joško Vetrih, ki je v galeriji odigral središčno vlogo. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled državna tematska razstava Kolaž, ki jo je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti; do 2. aprila od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih, sobotah in praznikih. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled razstava slikarke Janine Cotič iz Sovodenj; do 6. aprila od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in od med 16. in 18. uro ter med prireditvami. V GO ART GALERIJI, v kompleksu Palače Lantieri na Trgu Sv. Antona 5 v Gorici, je do 7. aprila na ogled razstava likovnih del Shozuja Shimamota in Yasua Sumija, predstavnikov japonskega likovnega gibanja Gutai. Odprta je ob delavnikih med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 19.30, zaprta ob nedeljah in ponedeljkih; informacije po tel. 0481-062181, info@goartgallery.it, www.goartgallery.it. V GALERIJI FRNAŽA v prostorih krajevne skupnosti Nova Gorica v Erjavčevi ulici bo do 10. aprila na ogled razstava slik Antona Susiča z naslovom Refleksije. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ je na ogled razstave »Skriti obrazi Aleksandrije, slovenske šolske sestre in aleksandrinke«; do 10. aprila ob prireditvah ali po dogovoru po tel. 0481531445. MARKO VOGRIČ, član Fotokluba Sku-pina75, razstavlja do 11. aprila fotografski projekt z naslovom »Camera Obscura & Co.« ali: Poljska miš obišče mesto! v dvorani dei Tigli, Ul. Gramsci 6 v Fiumicellu; informacije na markovog@libero.it in po tel. 3471516964. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Giu-seppine Lesa; do 14. aprila od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10.30 in 12. uro. SKRD JADRO IN SKŠRD TRŽIČ vabita na ogled razstave Svet igrač v občinski sejni dvorani v Turjaku; odprta bo do 25. aprila vsak dan od 16. uri do 19. ure; informacije in najava skupinskih obiskov izven urnika po tel. 3474612447. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Sto let iger in igrač; do 20. junija od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter 15. in 20. uro. ~M Koncerti Občinska knjižnica Sovodnje ob Soči in Goriška Mohorjeva družba vabita na predstavitev knjige Danijela Čotarja Domače sirarstvo za zabavo in zares V ponedeljek, 29. marca 2010, ob 20. uri v Občinski knjižnici v Sovodnjah ob Soči Gorica v okviru pobude Pomladni dan združenja FAI. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 19. aprila, ob 20.15 nastop pianistke Jasminke Stančul iz Srbije; informacije nudi Kulturni dom, Bevkov trg 4, tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. H Šolske vesti PRI MLADINSKEM DOMU poteka do 30. aprila predvpis k pošolskemu pouku za šolsko leto 2010-11 z znižano vpisnino; informacije na sedežu v Gorici - Ul. Don Bosco 60, tel. 0481546549 in 328-3155040. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpise za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v Dijaškem domu v Gorici, po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. ŠE NEKAJ JE PROSTIH MEST ZA TEČAJ RUŠČINE (osnovna stopnja - 40 ur), ki bo potekal ob ponedeljkih in sredah od 18.30 do 20.30; vpisovanje na sedežu Ad formanduma v Gorici, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, email: go@adformandum.eu. H Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. HU Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI V DOBERDOBU imajo odprto od četrtka do nedelje; tel. 048178140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. M Izleti V OBČINSKI SEJNI DVORANI V GRADIŠČU bo danes, 28. marca, ob 18. uri brezplačni koncert kvarteta Athanor v organizaciji glasbene fundacije mesta DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD- NJE organizira od 2. do 6. junija avtobusni izlet v Turin; informacije po tel. 340-3423087 ali 329-4006925, vpisovanje ob četrtkih med 17. in 19. uro na sedežu društva v Gabrjah do zasedbe razpoložljivih mest. ORGANIZACIJA DEGUSTATORJEV VIN IN ŽGANJ ONAV IN ANAG organizirata enodnevni avtobusni izlet z obiskom Vinitaly v nedeljo, 11. aprila, z odhodom iz Trsta - bar Pipolo - Bar-kovlje ob 6. uri, iz Gorice - parkirišče Rdeča hiša ob 6.50 in vrnitvijo iz Verone ob 18.30; informacije in vpisovanje po tel. 0481-32283 (Daniela Mar-kovic) ali e-mail markovicdanie-la@yahoo.com. PD ŠTANDREŽ prireja petdnevni avtobusni društveni izlet v Provanso od 21. do 25. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in 3479748704 (Vanja). SINDIKAT UPOKOJENCEV CISL prireja izlet v Ljubljano z ogledom botaničnega vrta Arboretum v torek, 27. aprila; informacije in rezervacije na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5/G v Gorici ali po tel. 0481-533321 med 9. in 11. uro ob delavnikih. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otok Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš) POHODNIŠKO SEZONO bodo pri Slovenskem planinskem društvu Gorica (SPDG) začeli danes, 28. marca, s pohodom, ki bo povezal Korado s Sabo-tinom. Zbirališče pohodnikov bo ob 9. v sodelovanju z ARSATELIERJEM Koncertna sezona 2009-2010 SOLO & ORKESTER izvaja orkester Arsatelier dirigent: Marco Feruglio solisti: Erik Žerjal, pozavna Črtomir Šiškovič, violina Vasja Legiša, violončelo Sijavuš Gadžijev, klavir Na sporedu: M. Ravel, L. E. Larsson in L. van Beethoven Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 28. marca 2010, ob 18. uri Primorski dnevnik išče raznašalce za Jamlje Sovodnje - Štandrež, Gabrje, Rupo, Peč, Vrh Za vse informacije pokličite na tel. št.: 0481 - 533382 uri na parkirišču pred Rdečo hišo, od koder se bodo z avtomobili odpravili do vasi Plave. Od tod se bodo povzpeli na Korado, kjer bo možnost kosila v tamkajšnji planinski koči. Zatem se bodo pohodniki odpravili po grebenu na vrh Sabotina, sledil bo sestop v Solkan. Pohod bo trajal šest ur in pol, smer ni zahtevna. Pohodnike bo vodil Srečko Vizintin (tel. 335-5421420). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja avtobusni izlet v Beograd, Vukovar, Novi Sad, Ja-senovac in Džakovo od 30. maja do 3. junija. Vpisovanje samo na sedežu Društva upokojencev na korzu Verdi 51 int. v četrtek, 8. aprila, od 10. do 12. ure ali po tel. 349-6708562 ali 0481390688 (Saverij R.) do razpoložljivih mest na enem samem avtobusu. Na račun 200 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja potovanje z letalom na Sicilijo od 11. do 18. oktobra za ogled najpomembnejših krajev. Vpisovanje samo na sedežu Društva upokojencev na korzu Verdi 51 int. v četrtek, 8. aprila, od 10. do 12. ure ali po tel. 349-6708562 ali 0481-390688 (Saverij R.) do razpoložljivih mest na enem samem avtobusu. Na račun 200 □ Obvestila BARVANJE PIRHOV, otroški velikonočni ustvarjalni kotiček, bo v četrtek, 1. aprila, od 15. ure dalje na sedežu kulturnega drustva Briški grič v Števerja-nu; informacije po tel. 334-2294517. KD DANICA v sodelovanju s PD Vrh sv. Mihaela obvešča, da na Vrhu poteka Športni mesec. Za sodelovanje na igrah se je treba prijaviti po tel. 3381913771 (Luca) in 339-8667252 (De-mitrij) za Gornji Vrh ter 333-6734565 (Zdenko) in 339-7484533 (Dolores) za Cotiče. SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVIL-N E ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. KMEČKA ZVEZA sklicuje občni zbor v ponedeljek, 29. marca, ob 20. uri v Tu-movi dvorani KB centra v Gorici. JEHOVE PRIČE prirejajo slovesnost v spomin na Jezusovo smrt v torek, 30. marca, ob 19.15 v slovenščini in ob 20.45 v italijanščini v dvorani v Ul. Padlih borcev 2A v Šempetru pri Gorici. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v četrtek, 1. aprila, anagrafski urad odprt od 10. do 12. ure. SPDG sklicuje redni letni občni zbor v petek, 23. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. 0 Prireditve MLADINSKI DOM v sodelovanju s Študijsko raziskovalnim forumom za kulturo obvešča, da poteka za mladino od 11. do 14. leta srečanje pod naslovom Odkrivanje klasičnega filma (Charlie Chaplin, Alfred Hitchcock, John Ford, John Wayne). Zadnja delavnica, ki jo vodi ljubitelj filmov Carlo Zivoli iz Trsta bo v domu Franca Močnika v Ul. San Giovanni 9 v Gorici danes, 28. marca, ob 17. uri. V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVODNJAH bo v ponedeljek, 29. marca, ob 20. uri srečanje z Danijelom Čotarjem, ki bo predstavil knjigo Domače sirar-stvo za zabavo in zares. V OBČINSKI KNJIŽNICI V TRŽIČU bo v sredo, 31. marca, ob 18. uri v organizaciji centra Gasparini in tržiškega ANPI-ja predstavitev knjige Luciana Patata »Il Duce ha sempre ragione. Il fascismo in provincia di Gorizia e nel-la Bassa Friulana«. SLOVIK prireja v sklopu ciklusa seminarjev Kriza: kako naprej? v četrtek, 1. aprila, ob 19. uri javno srečanje na temo Evropska perspektiva z ministrom za finance Republike Slovenije Francem Križaničem; predavanje bo v slovenščini s simultanim prevajanjem v italijanščino. Srečanje bo v Kulturnem domu v Gorici (Ulica Brass 20). Prispevki Namesto cvetja na grob nečaka Davida Fajta darujeta Mara Fait in Remo De-vetak 50 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj, 50 evrov za hospic »Via di Natale« v Avianu in 50 evrov za Kulturno društvo Sovodnje Soči. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.30, Iolanda Terno-vez por. Composto iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogorski ulici in na glavno pokopališče. JUTRI V MEDEI: 11.00, Maria Assunta Brandolin vd. Stacul (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V ŠTARANCANU: 14.50, Desan-ka Kojic por. Pollo v kapeli starega pokopališča in na glavnem pokopališču. 14 Nedelja, 28. marca 2010 KULTURA / NOVA PRODUKCIJA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA - Oblomov Konflikt med nezmožnostjo akcije Oblomova in slo po stalni aktivnosti prijatelja in zaročenke Radoš Bolčina v naslovni vlogi je prepričljivo upodobil človeka, razpetega med velikodušnim čutenjem in nezmožnostjo, da bi kaj storil Ivan Aleksandrovič Gončarov, Oblomov Dramatizacija in režija: Egon Savin Prevod dramatizacije in jezikovna prilagoditev: Marko Sosič (na podlagi prevoda romana Josipa Vidmarja) Scenografija: Geroslav Zaric Kostumografija: Svetla-na Vižintin Glasbena oprema: Egon Savin Igrajo: Radoš Bolčina, Vladimir Jurc, Lara Komar, Luka Cimprič, Maja Blagovič Produkcija Slovensko stalno gledališče Ko je leta 1859 objavil svoj roman je Ivan Aleksandrovič Gončarov s sicer velikodušnim in pleme- nitim, a lenobnim, razvajenim, kakršnegakoli dejanja in odločitve nezmožnim Iljo Iljičem Oblomovom, ki dobrih prvih sto strani sploh ne vstane s postelje, dal bralcem junaka, v katerem, verjetno dokaj nezavedno, prepoznavajo željo po nedejavnosti, neodločanju, pasivnosti, ki je prisotna v vsakem človeku, resda bolj ali manj uspešno zatirana in premagovana. Roman poleg tega nazorno opisuje določene aspekte tedanje ruske družbe, denimo vlogo fevdalnih veleposestnikov, ki so s svojo nedejavnostjo preprečevali kakršnikoli razvoj podeželja, ali zakrnelost odnosov med pripadniki različnih družbenih razredov; tako je po ime- Vladimir Jurc kot služabnik Zahar in Radoš Bolčina kot Oblomov kroma nu glavnega junaka nastal izraz oblomovščina za so-cio-psihološki pojav, kateremu so kritiki take ureditve pripisovali krivdo za družbeno zaostalost. Sicer pa je fatalistična lenost Oblomova nesprejemljiva v katerikoli družbi, ki že bolestno poudarja nujnost uspešnosti in v kateri zato normalnost sloni na nenehnem delovanju in stalnem sprejemanju odločitev, kakršna je ravno današnja družba. In pred to družbo postavlja režiser Egon Savin svojega Oblomova v predstavi, ki je nastala v produkciji Slovenskega stalnega gledališča; premiera v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu j bila v četrtek, 25. marca. Egon Savin, ki je v svoji dramatizaciji več sto strani dolgi roman učinkovito strnil v nekaj več kot dve uri dolgo predstavo, je poudaril konflikt med nezmožnostjo akcije Oblomova in slo po nenehni aktivnosti, ki prežema prijatelja Andreja in zaročenko Olgo. Oba imata Oblomova rada, a ga ne sprejemata takšnega, kakršen je, temveč bi ga rada spremenila v podobnega sebi. Oblomovu njegova narava ne dovoljuje, da bi se podal po njunih željah, a se v svoji pasivnosti ne more upreti njunem nasilju, čeprav ljubečemu. Oblomov dejansko sploh ne zmore dovolj odločnosti, da bi se požvižgal na mnenje drugih o sebi in mirno zaživel po svoji želji: prav zaradi te junakove krhkosti se med predstavo ustvari vez simpatije med njim in gledalci, ki ga čutijo sebi blizu. Sicer k temu občutku bližine prispeva tudi izbira večjezičnosti predstave, v kateri je naslovni junak na pol Italijan Luigi de Oblo-mov in govori mešanico italijanščine in slovenščine, medtem ko Andrej in Olga govorita knjižno slovenščino, služabnika Zahar in Agata pa tukajšnje narečje; tudi zaradi tega gledalec dogajanja ne doživlja kot nekaj postavljeno v daljno Rusijo 19. stoletja, temveč kot nekaj, kar je aktualno sedaj in tukaj. Od množice likov iz romana je režiser ohranil le pet oseb; poleg naslovnega junaka še prijatelja Andreja, Olgo, ki se zaljubi v nežnega, občutljivega Oblo-mova, a se slednjič poroči s podjetnim Andrejem, Za-harja, ki brez spraševanja, ali je prav ali ne, vdano in fatalistično služi Oblomovu, in gospodinjo Agato, ki v zadnjih letih življenja ustvari Oblomovu okolje, v katerem je vse čisto in pospravljeno, mu pripravlja jedi, ki so mu všeč in ga razvaja. Oblomov se z njo poroči, ne iz prepričanja, ampak iz inertnosti, vendar s tem nekako ni sprijaznjen in pred smrtjo svojega in Agatinega otroka zaupa prijatelju Andreju, da ga bo vzgojil po svoje. Oblomova igra Radoš Bolčina, ki je prepričljivo upodobil človeka, razpetega med globokim in velikodušnim čutenjem na eni strani in nezmožnostjo, da bi kaj storil ali se kakorkoli odločil za uresničenje stremljenja, ki mu jih narekujejo čustva. Vladimir Jurc je stari služabnik Zahar, po kmečko preprost in vdan; Lara Komar igra mlado in lepo zaročenko Olgo, polno ljubezni, ki pa noče prepoznati, kaj šele sprejeti izbranca, kakršen v resnici je. Maja Blagovič je energična, materinska gospodinja Agata, ki skrbi za gospodarjevo fizično ugodje, a ne prepoznava njegovih notranjih plemenitih in velikodušnih čustev. Scenograf Geroslav Zarič je spalnico, v kateri se dogaja vse življenje Oblomova, prikazal kot sobo s poševnimi stenami: v njej poleg postelje, fotelja in stolčka ni drugega pohištva, enako kot v življenju glavnega junaka ni odločitev in izbir. Kostumi Svet-lane Vižintin se za Oblomova, Olgo in Andreja navezujejo na elegantno meščansko modo iz začetka 20. stoletja, medtem ko sta Zahar in Agata oblečena po kmečko. (bov). ssg - Projekt Živadinova posvečen tržaškim konstruktivistom Impozantna igra luči, zvoka, plesa in projekcij »Mladi umetniki so obesili konstrukcijo na prozorne nitke, da bi gledalcem lebdeča konstrukcija privzdignila duha,« je leta 1927 pisala umetniška revija Tank. Mladi umetniki so bili Edvard Stepančič, Giorgio Carmelich, Avgust Černigoj in Josip Vlah, ki so v sklopu umetniške razstave v tržaškem Ljudskem vrtu pripravili Tržaški konstru-ktivistični ambient; na prozornih nitkah je visela Stepančičeva levitacijska konstrukcija. Da gre za dogodek, ki je še danes vreden pozornosti, je prepričan Dragan Živa-dinov, umetnik in sodelavec središča za usposabljanje kozmonavtov Jurij Gagarin. Repliko Stepančičeve umetnine je leta 1999 ponesel v stratosfero s posebnim kozmonavt-skim letalom in jo uporabil med »breztežno« gledališko predstavo Biomehanika Noor-dung. V petek zvečer pa je publika Slovenskega stalnega gledališča, med katero je bila tudi slovenska kulturna ministrica Majda Širca, prisostvovala procesiranju Stepanči-čeve levitacijske skulpture. Projekt so si ob Živadinovu zamislili še Dunja Zupančič in Miha Turšič, izoblikovali pa plesalka Mateja Rebolj, Boris Balant in Dario Several. Pred številnim občinstvom se je odprl impozan-ten multimedijski šov, med katerim se je v izvrstni igri luči, zvoka in projekcij, obnovil konstruktivistični duh. Živadinov je spomnil na politična nesoglasja med tržaškimi Živa skulptura -Prešernova nagrajenka Mateja Rebolj (desno) in Dragan Živadinov med petkovim »informansom« kroma konstruktivisti in futuristom Marinettijem (zaradi njegovega podpiranja fašizma), Ste-pančiču pa je občinstvo tudi posvetilo »koz-monavtsko zdravico«. Njegov nečak Roberto je bil ob koncu nad videnim zelo zadovoljen, marsikateri nekdanji Černigojev dijaki in sodelavec pa je pripomnil, da bi tudi tržaški slikar užival ob takem informansu. »Černigoj bi prav gotovo dejal: zanimivo!« (pd) Nedelja, 28. marca 2010 TRST Nočni nokturno Noč in klop in zapuščenost in breza, ki drsi po harfi rečnih skodranih valov in jaz ugriznjena med svojo gorkost, dišim po zvezdah že utrnjenih. Udarci ure stresajo zategli zrak in skozi refleksijo te ubranosti glasijo se kot strune plunke, ki preigrava se v nokturno. Takrat si noč, kot Pitija razčeše kito las, zavije vanje mi telo, ker v njem so zvezde, v njih sem jaz. Ana Balantič Muzika me naorduaš Muzika me naorduaš na liepi dan vilazima na dielo na pianoforte na roži, ke vihaja na tičje, ke prepelo na marzlo trao, mokro. Muzika si lahna liepost si božanje duše si sarce pisanja. Muzika si pojenje anu poezija znakinja človieka si sinfonija, laže pameti si stara navada. To doro anu to slabo si vidala veseuje, plakanje, skakanje nam dajaš. 5. razred OŠ iz Njivic Občina Podbonesec prireja letos že sedmi mednarodni pesniški natečaj »Kal v poeziji - umetnost brez meja/Calla in Poesia - arte senza confini«, ki je namenjen odraslim, predvsem pa otrokom in učencem osnovnih in nižjih srednjih šol, ki bi se radi preizkusili v pisanju pesmi. Zaključna slovesnost z nagrajevanjem najboljših del, ki jih ocenjujejo posebna strokovna žirija, vsako leto poteka v vasici Kal. Podboneška občinska uprava je prireditev Kal v poeziji prvič organizirala leta 2004, da bi s tem primerno proslavila vstop Slovenije v Evropsko unijo. Cilj natečaja je že od samega začetka krepitev povezovanja med različnimi narodi in širjenje, tudi s pomočjo pesniškega ustvarjanja, skupnih občutkov in emocij, ki presegajo jezikovne ovire. Zato je možno na njem sodelovati s pesmijo (do 15 verzov), ki je napisana v italijanskem ali slovenskem jeziku (in njegovi narečni različici), od leta 2005 dalje pa še v tretjem jeziku, ki ga vsakič posebej določijo. V Podbonescu so se zato odločili, da bi se tako poklonili vsem rojakom, ki so se morali izseliti in so si zdaj ustvarili družino drugod po svetu. Leta 2005 je bila tretji jezik francoščina, v naslednjih dveh letih angleščina, leta 2008 nemščina in lani furlanščina. Letos so organizatorji izbrali španščino, saj se je veliko beneških ljudi izselilo prav v države Južne Amerike. Tema letošnjega natečaja pa je »magija besed -la magia delle parole«. Prispevke je treba oddati do 10. maja, nagrajevanje pa bo 6. junija v Kalu. V vseh teh letih je na natečaju sodelovalo veliko otrok, odraslih in šol, prijavljenih pesmi pa je bilo že skoraj 1800. Ne- kateri med odraslimi so vsako leto predstavili novo pesem. Izredno zanimanje pa je tekmovanje »Kal v poeziji« poželo tudi v šolah, saj se ga je udeležilo že kakih štirideset šol iz Nadiških dolin, celotne Fur-lanije Julijske krajine, a tudi iz Italije in tujine. Lani je na primer med mladimi prvo nagrado osvojil učenec šole iz Sesta S. Gio-vannija pri Milanu, drugo pa fant iz Rovi-ga (njuni pesmi sta bili seveda napisani v italijanščini). Iz Slovenije, točneje iz Idrije, pa je bila lanska zmagovalka v kategoriji odraslih, Ana Balantič. Nagrajena je bila tudi osnovna šola iz Njivic v občini Bardo v Terski dolini. Posebno nagrado za pesem v slovenščini pa v Kalu vsako leto podeljuje tudi slovensko kulturno društvo Don Eugenio Blanchini iz Čedada. Lani jo je prejel Zlatko Smrekar iz Kobarida. Glasba j e Keko, ki pravi ne pozabit na svoje navade ne pozabit na suoj Jezik. So Čedermaci, Trinki, Gujoni, Pahorji, ki so se in se še borijo za to. Kajti jezik je glasba! In tu sem še jaz! Z vrha Kolovrata gledam na mrtvo listje nepobranega kostanja. Prazne hiše brez Zibelke PRIČAKOVANJA. TUDI TO JE GLASBA. ŽALOSTNA GLASBA. Zlatko Smrekar Anna Iussa zmagovalka natečaja naš domači »izik« ¿is Župan Domenis o stanju in razvojnih načrtih občine Podbonesec /■ is Landarska jama, turistična atrakcija Podbonesca y¡ V Podbonescu kmalu dvojezična toponomastika Nedelja, 28. marca 2010 JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI Zemljepisna lega Občina Podbonesec (Pulfero) zaobjema približno 48 kvadratnih kilometrov veliko ozemlje, njena nadmorska višina pa niha med 157 (doline) in 1641 metri (vrh Matajurja). Sestavlja ga 36 zaselkov, naselij pa je skupno približno šestedeset. Med temi naj omenimo nekaj primerov, kot so Antro (Landar), Biacis (Bijače), Brischis (Brišče), Calla (Kal), Ce-darmas (Čedarmaci), Cicigolis (Ščigle), Erbezzo (Ar-beč), Flormi (Flormi), Goregnavas (Gorenja vas), La-siz (Laze), Mersino (Marsin), Montefosca (Čarni varh), Pulfero (Podbonesec), Rodda (Ronac), Scubina (Skubini), Stupizza (Štupica), Tarcetta (Tarčet), Za-patocco (Zapatok). Čez občinsko ozemlje vodi državna cesta 54, ki povezuje Videm s Slovenijo in je bila že v daljni preteklosti pomembna trgovska prometnica. V rimskem obdobju je bila tudi z vojaškega vidika zelo dobro zavarovana. Tedaj je povezovala Oglej s Podonavjem. Občina je pretežno gorata, nižinski predeli pa so samo ob reki Nadiži, ki teče čez celotno ozemlje. Najvišja hriba sta Matajur (vrh spada sicer pod občino Sovodnja, zahodno pobočje pa spada pod pod-boneško občino) in Mija (1237 m), na vrhu katere teče meja s Slovenijo. Oba sta priljubljeni izletniški točki za turiste. Veliko je tudi izvirov, pomembni so Občina Podbonesec, tako kot pravzaprav vse gorske občine, z demografskega vidika ni zelo velika. Število prebivalcev je zabeležilo ogromen padec v zadnjih sto letih, še posebno med leti 1951 in 1971, ko se je zmanjšalo za približno 1500. Zdaj je pod-boneških občanov približno 1100, je povedal slovenski župan Piergiorgio Domenis, ki je lani začel svoj tretji mandat na čelu občinske uprave. V zadnjem desetletju se demografsko stanje ni bistveno spremenilo, je povedal župan: »Če me spomin ne vara, je bilo konec dvajsetega stoletja prebivalcev približno 1200, drugačna pa je bila demografska sestava. Zdaj sestavljajo priseljenci, še posebno iz Bosne, Srbije in Hrvaške, ki so zaposleni v okoliških občinah, približno 10 do 12 odstotkov našega prebivalstva. Povprečna starost občanov je razmeroma visoka. Starejši v glavnem živijo v gorskih vasicah in Kmalu dvojezična toponomastika Občinski svet v Podbonescu je 9. marca dokončno odobril dodatke k statutu podboneške občine, ki predvidevajo uvedbo slovenske topono-mastike. Svojo naklonjenost postavitvi dvojezičnih tabel na celotnem občinskem ozemlju so izrazili vsi svetniki levosredinske večine, opozicija pa seveda predlogov ni podprla. Glede na to, da je šlo za drugo glasovanje, pa za spremembo statuta ni bila več potrebna dvotretjinska večina (19. februarja prav zaradi tega popravki niso bili sprejeti), tako da so bili tokrat dovolj glasovi večinskih svetnikov. Župan Piergiorgio Domenis je bil zelo zadovoljen s končnim izidom, čeprav je v Podbo-nescu spet prišla na dan polemika glede slovenskega jezika, ki je v občini še vedno žgoča tema. Opozicija, ki jo vodi svetnica Sandra Med-ves, je že napovedala pritožbo, češ, da gre pri dvojezični toponomastiki pravzaprav tudi za preimenovanje zaselkov in naselij, za kar je po statutu potreben referendum. Župan zaradi tega sploh ni zaskrbljen, zdaj pa bo potrebno nabaviti in postaviti dvojezične table, za katere imajo že odobren deželni prispevek za 14.400 evrov, ki jih morajo porabiti do avgusta. Dodatni prispevek v višini 4.000 evrov pa bo mogoče uporabiti tudi kasneje. V Nadiških dolinah je večina občin že poskrbela za postavitev dvojezičnih tabel, izjemo predstavljata še Dreka in Sovodnja. JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI Nedelja, 28. marca 2010 17 so dostikrat sami. »Njihov položaj ni enostaven, z leti pa bi lahko postal vedno bolj kritičen. Nedvomno potrebujejo večjo podporo in boljše storitve. Prav zaradi tega smo že pred časom poskrbeli za njihov prevoz do Podbonesca, kjer lahko prevzamejo svojo pokojnino, enkrat mesečno pa jih peljemo tudi v Čedad,« je povedal Domenis. Zamisel o organiziranih »izletih« v staro langobardsko prestolnico je nastala, ko v občini Podbonesec še ni bilo trgovin. Mladih pa je zelo malo. Pred nekaj leti so se sicer nekateri vrnili v Podbonesec, naselitveni proces pa se je kmalu zaustavil. »Da bi k nam privabili mlade, bi morali najprej rešiti vprašanje mikro ozemelj.« Mednarodni pohod miru Od leta 2006 prireja podboneška občinska uprava konec septembra Mednarodni pohod miru, ki vsako leto privabi številne pohodnike (še posebno dosti jih je bilo na lanski, četrti izvedbi). Uradni start pohoda je v Podbeli (občina Kobarid) v Sloveniji, večina pa se zbere v Štupci, od koder je poskrbljeno za prevoz do slovenske vasice. Pohod običajno odpreta župana Podbonesca in Kobarida. Po približno štirih urah hoje po gozdovih in lepo urejenih stezah obdanih z naravnimi lepotami doline Predola, med hriboma Mijo in Lubjo (le prvi del, do prelepega Napoleonovega mostu, je po asfaltu) pa pohodniki prispejo v Štupco, kjer je v tamkajšnjem obiskovalnem centru, v katerem je urejena zanimiva dvojezična razstava o tem, kje in kako živijo medvedi, poskrbljeno za kosilo, ki mu sledi kulturni program (govor in koncert). Lani je za prijetno vzdušje poskrbela skupina 3 Prašički. Landarska jama naravna kulturna atrakcija Landarska jama, ki je dosegljiva po vzponu po več kot stotih stopnicah, predstavlja s svojim zgo-dovinsko-spomeniškim kompleksom in vijugastimi podzemnimi potmi čudovito sintezo zgodovine, umetnosti, kulture in naravnih bogastev Nadiških dolin. Že v prazgodovini je človek izkoristil ta zaščiteni kraj, ki je bil bogat z vodo, kot bivališče in zatočišče. Rimljani so tu zgradili vojaško postojanko povezano s čedadskim obrambnim sistemom in jama je bila verjetno posvečena gozdnim bogovom. O prisotnosti Bizantincev in Langobardov pričata dve kultni središči: kapela »Sacrata Vergine Antiqua«, od katere sta se ohranila obok z obročem iz žgane gline in križni obok, in kapela sv. Janeza Krstnika, ki jo je Andrej iz Škofje Loke preoblikoval v poznogotski slog leta 1477, zaznamujejo pa jo police z raznimi podobami, od koder se širijo rebra, ki se prepletajo na svodu. V obširni vhodni dvorani je velikega pomena leseni oltar iz 17. stoletja, ki ga je izdelal Jernej Vrtav iz Kobarida in nekateri drobci fresk, med katerimi izstopajo »Veronika« in simboli viteških redov. Opremljena podzemna pot je le začetek za ogled lepot, ki so jih speleologi odkrili v globinah gore na razdalji petih kilometrov. Po vasi Landar, v kateri se nahaja znamenita jama, je bila v preteklosti poimenovana tudi ga-staldija, upravna enota, ki je vključevala podboneško občinsko ozemlje in je bila najprej odvisna od langobardskega kralja, nato oglejskega patriarha in nazadnje beneškega doža. V Bijačah in Tarčetu so še vidne kamnite »plošče«, ob katerih so se srečevali dekani in sodniki Landarske banke, ki so upravljali javno dobrino in sodstvo na podlagi obširne avtonomije, ki sta jim jo dodelila oglejski patriarhat in beneška republika. V Bijačah se nahajajo ostanki grada Ahrensperg z dobro ohranjenim stolpom, ki so bili predmet arheološke raziskave Univerze v Vidmu, ki še danes poteka. Utrdba je smiselno in naravno povezana z Landarsko jamo, s katero je tvorila enoten obrambni unicum. Kultura in običaji Vsi prebivalci so zelo navezani na lokalno kulturo in običaje, nam je povedal podboneški župan. Ob vaških veselicah in praznovanjih zavetnikov se ljudje radi zberejo ob »kriesih«, ki jih prižigajo za »Befano«, približno mesec kasneje doseže svoj vrhunec pust, ki je zelo priljubljen in značilen v Marsinu, Črnem var-hu in Roncu (o pustnih običajih smo že podrobno pisali v drugi številki priloge o jezikovnih skupnostih v videmski pokrajini, op. a.). Kriesi so značilni tudi poleti, saj z njimi praznujejo najdaljši dan v letu. Konec julija je na vrsti tradicionalni praznik ob Nadiži, konec septembra pa se mnogo udeležijo mednarodnega pohoda miru od Podbele v Sloveniji do Štupce. Med kulturnimi prireditvami je treba nujno omeniti Kal v poeziji, mednarodni natečaj, ki se zaključi prav z nagrajevanjem v naselju Kal. liškimi občinami, predvsem Sovodnjo, čeprav je lani dokončno razpadlo občinsko združenje, ki je povezovalo Podbonesec, Špeter in Sovodnjo. Kar zadeva gorsko skupnost, ki je trenutno pod komisar-sko upravo, pa je Domenis, ki je bil v njenem zadnjem upravnem odboru podpredsednik, zelo zaskrbljen. »Če bi pristojnosti gorske skupnosti prevzela Pokrajina Videm, bi bili mi še dodatno prizadeti, saj je pokrajinsko ozemlje preveliko, nižinski predel pa bi bil vedno privilegiran. Marsikdo je večkrat tudi upravičeno kritiziral gorsko skupnost, za nas pa je bil njen obstoj vsekakor koristen.« Podboneška občinska uprava skrbi tudi za naravo in se zato zavzema za uporabo obnovljivih virov energije. Prav v Podbonescu so tako s pomočjo Kmečke zveze zgradili posebno centralo za ogrevanje z lesno biomaso. Gospodarstvo Šolstvo in jezik Gospodarsko stanje ni najbolj rožnato. Najbolj razvit sektor je obrtniški. Obrtnikov je približno šestdeset, med temi so zidarji, inštalaterji, mizarji, kovači in tako dalje. Malo je tistih, ki se posvečajo poljedelstvu in živinoreji. V Črnem vrhu se nahaja edina občinska mlekarna, malo je tudi kmečkih podjetij, ena oseba pa se posveča proizvodnji tipičnih beneških sladic. »Naša prihodnost je po mojem v razvoju turizma,« pravi Domenis. »Ta sektor je pri nas začel rasti pred približno desetimi leti. Številne obiskovalce, predvsem šole in otroke, smo privabili s pomočjo projekta Prostor medvedov, ki ga izvajamo v sodelovanju z Univerzo v Vidmu. Tudi Lan-darska jama predstavlja za nas veliko bogastvo, in to tako iz zgodovinskega kot iz umetniškega vidika. Treba bi jo bilo bolj valorizirati, to pa velja tudi za hriba Matajur in Mijo.« Na občinskem ozemlju lahko računajo tudi na dobro nastanitveno ponudbo, saj se tu nahajajo trije hoteli in številni bed&breakfasti, v zadnjem obdobju pa je nastala tudi zamisel o razpršenem hotelu. »Za nadaljnji razvoj turizma, pa tudi ostalih gospodarskih sektorjev, bi bilo koristno sodelovanje s Slovenijo in okoliškimi občinami. Sami smo namreč premajhni, da bi lahko dosegli odmevnejše rezultate.« S Slovenijo je občina Podbonesec že sodelovala pri raznih evropskih projektih, s sodelovanjem, še zlasti na področju storitev, pa nadaljuje tudi z oko- Imena zaselkov zgovorno pričajo o slovenski prisotnosti v podboneški občini. Tu so se rodili tudi številni znani beneški Slovenci, kot so mons. Pa-skval Gujon iz Bijač, pesnik Luciano Chiabudini iz Ščigle in Eugenio Blanchini iz Bijač. Kljub temu pa doslej na občinskem ozemlju nikjer ni bilo dvojezičnih tabel (o tem podrobneje poročamo ločeno, op. a.), pa čeprav je občinska uprava že leta 2000 zaprosila za vključitev v ozemlje, na katerem se izvaja zaščitni zakon. V sklopu Združenja občin Podbonesec, Sovodnja in Špeter so leta 2005 v Podbonescu tudi odprli dvojezično okence. V občini se nahajata tudi vrtec in osnovna šola, ki pa zaradi premajhnega števila vpisov tvegata zaprtje. Občina na spletu Občina Podbonesec ima tudi svojo spletno stran, ki je urejena tako v slovenščini (skoraj v celoti) kot v italijanščini. Slovenska verzija je dostopna na naslovu http://www.comune.pul-fero.ud.it/index_slo.asp, kjer lahko tako občani kot drugi najdejo veliko koristnih informacij tako o delovanju občinske uprave kot o sami občini, njenih značilnostih, turističnih atrakcijah in podobno. 18 Nedelja, 28. marca 2010 JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI / NATEČAJ V ORGANIZACIJI SPETRSKE OBČINE Naš domači »izik« naše bogastvo Da je ljubezen do slovenskega narečja v Nadiških in Terskih dolinah ter Reziji zelo živa pravzaprav ni nobena novost, ponoven dokaz za to pa je predstavljal natečaj z naslovom »Naš domači izik«, ki ga je 13. marca priredila špetrska občinska uprava in ga je povezoval domači župan Tiziano Manzini. V občinski dvorani v Špetru se je zbrala številna publika, ki je z velikim navdušenjem sledila štiri ure dolgim nastopom štiriindvajsetih posameznikov oziroma skupin, ki so posebej za to tekmovanje napisali novo pesem ali drug tip besedila. Pred mikrofonom se je tako zvrstilo približno petdeset ljudi vseh starosti, ki so bili razdeljeni v tri različne kategorije: odrasli, mladi in skupine. Najmlajši udeleženci so bili učenci dvojezične šole iz Špetra, ki res zaslužijo posebno pohvalo, saj zadnji teden pred nastopom niso mogli vaditi, ker so iz varnostnih razlogov zaprli njihovo šolo. Najstarejša tekmovalka pa je bila bivša učiteljica iz Subida, ki je stara že več kot osemdeset let in že dolgo živi v Sondriu, a je kljub temu ohranila svoj materni jezik. Zato se je takoj prijavila na natečaj in pripotovala v Špeter, kjer je prebrala lepo zgodbo iz časov, ko je bila še otrok. Glede na udeležence natečaja pa je še bolj prišla do izraza pomembna vloga, ki so jo v teh zapostavljenih predelih videmske pokrajine v zadnjih tridesetih letih odigrali slovenska društva in organizacije, ki so odločilno pripomogli k temu, da se je ta »domači izik«, seveda v različnih oblikah, saj ima vsaka vas svoj glas, kot pravi slovenski pregovor, ohranil do današnjih dni. Ob slovenskih društvih pa ima veliko zaslug za valorizacijo krajevnih govoric tudi špetrska dvojezična šola; brez nje ne bi toliko mladih in otrok tako dobro govorilo slovensko narečje. In tako so lahko gledalci, ki so špetrsko občinsko dvorano napolnili do zadnjega kotička, občudovali in slišali nastope v vseh variantah nadiškega dialekta, v terščini, ki je značilna za Subid, pa tudi v rezijanščini, saj se je na natečaj prijavila tudi pesnica iz Rezije, Silvana Paletti. Delo strokovne žirije vsekakor ni bilo enostavno, saj so se vsi udeleženci izkazali. »Res ni bilo lahko izbirati med tolikimi udeleženci in tolikimi kvalitetnimi nastopi,« je ob koncu povedal član žirije Riccardo Ruttar. »To niso samo besede, pokazala se je naša duša in v njenem imenu se ne bi smeli nikoli med sabo ločevati. Moramo ohraniti to, kar imamo, in se odpreti tudi zunanjemu svetu,« je zaključil. V žiriji je bil tudi Fer-ruccio Clavora, ki je dodal, da je natečaj spet potrdil, da se lahko »v našem jeziku, po slovensko, pove karkoli, od žalostnih ali resnih stvari do veselih in smešnih.« Na koncu pa je žiriji vendarle uspelo izbrati najboljše. Med odraslimi je zmagala Anna Iussa iz Šenčurja, sicer tudi igralka Beneškega gledališča, z besedilom An ist bi se rada oženila (objavljamo ga ločeno v celoti). Na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstili beneški pesnici Luisa Bat- An ist bi se rada oženila tistig iz Mašere in Andreina Trus-gnach iz Kozce. V kategoriji skupin so bili za zmagovalce proglašeni Nedi-ški puobi s pesmijo o malti, ki jo je napisal Giorgio Ruttar. Občinstvu je bila tako všeč, da so se jo vsi takoj naučili in jo navdušeno prepevali. Drugo mesto si je zagotovil dvajsetčlan-ski zbor Tri doline - Tre Valli iz Kra-varja, ki je zapel v slovenščino predelano pesem Harryja Belafonteja, tretje pa uigrani par Renzo in Lidia. Med najmlajšimi je žirijo najbolj prepričala Anna Banelli iz Barnasa, takoj za njo pa se je uvrstila Emma Golles iz Petjaga. V tej kategoriji so nastopili še otroci 5. in 3. razreda dvojezične osnovne šole in Giovan-nija Banellija. Ja, an ist bi se rada oženila, ja, zaki de ne!?! Ist u mojim življenju niesan imiela maj cajta za me, san muorla nimar skarbiet za use samuo, zaki san bla te narbuj stara od bratru. Priet san bla previč mikena, an mama me nie pustila iti oku. Kar san zrasla, nie bluo pa vič cajta, zak san muorla študjat. Mama je saldu pravla, de za imiet kiek v življenju, je trieba imiet v roki tist kos karte, ki te odpre use urata. An kar san imiela tist kos karte, san muorla pa tuč na vrata, de se odprejo. Oh, ki dost vrat so se odparle an naglih zaparle! Potle san dobila dielo, ma san muorla dialat ku muš, devet ur pod gaspodarjan an zvičer pa še doma, an zatuo najtame vič guarit od tistega kosa karte, zak me store prist sam futar! Pogledita mojo parjatelco Marino, ki nie študjala. Ona, kar je finila med-je, je šla naglih dielat du Manzan, an tri lieta potle je bla že oženjena z gaspodarjan. An sada se uoze oku cieu dan z Mercedes... migo ku ist s koriero, ja, zak ist nieman patenta! Ga nieman, ne, zaki moja ranca mama je saldu godernjala: "Sa nie trieba, de boš špinduvala oku patenta, an potle kar ga boš imiela, bo trie-ba kupit še makino, bol an šiguracjon an na vien še ki, sa če imas potriebo iti kan, je "Rožina", ki hode štierkrat na dan od Štupce do Čedada", an njepridga je saldu finila takuo: "An potle nie trieba, de boš hodila oku špindavat sude, ki se jih takuo tarduo služ". Takuo lieta so šle napri brez patenta an s koriero. Še 'dnega muroza niesan imiela v mojim življenju, je žalostno, ma je takuo, še 'dnega ne, četud, muoran pru reč, de niesan bla za proč vrieč. San imiela an ist mojo preženco, nie za bleuk-nit ču dan, ma san bla uzela use po moji non, ki je imiela od spriet an liep balkon, Buog ji di nebesa. Takuo donas iman šele muoj kos karte, an hvala Bogu tudi penšjon an kajšno palanko na puošti, ma san sama. Vi porčete, ka mi manjka? Nič, nič, pa bi rada provala an ist, ki pride reč imiet 'dnega moža cieu dan ta za nogam takuo, ki pravejo kiselo tiste, ki ga imajo an ga na marajo, zatuo san kupila telo liepo rivisto, dole Patrizia, tista ki predaja giornale, mi jo je kon-šiljala, zak na nji se ušafa usega an za šigurno bo an tiste, ki ist gledan. Ben sada čen pru videt, če je ries. (Gleda an prebiera na glas) AAA. Oh striela, ma ki prede reč AAA? Bi rada viedla priet ku iti napri, se na vie mai, de gledajo kiek ki nieman, booh! Preberen usedno, ki če tel tle, glih za zgubjat nomalo cajta! AAA gledam no ženo zdravo an lepo, de ljube družino, de ji je ušeč plesat an hodit oku an de na kadi... Tele tle je že "eliminan", zak ist kadin, an san nucala 30 liet za se lepuo navast daržat spanjolet u roki, an še po skriuš, zak moja ranca mama nie smiela viedet, kje žgen moje sude, an vam po-vien resnico: nieman obedne voje genjat, pujmo napri. AAA... ma pru usi kladijo taspriet tist AAA, pa bi na tiela, de je kajšan ču-dan rekuizit, skor skor bi blo buojš, de pokličen mojo parjatelco Marino. Ona za šigurno vie, ona, ki je žena "di mondo". (Pogleda na uro): je buojš, de ne! zaki me pošja hudiču rit, ona o teli ur po-spiva na šofa. Ben, gremo napri... AAA gledam čečo "con sani principi", pustimo par mie-ru principi an krajice, nie za me, muoj oča je biu manoval. Kuži an tel? Gledam no čečo bogato... Ne, ne! An tel nie za me, eh ne! Par oštjah, če mu pustin jest use moje sude. Počak, počak, tel tle, čujen, de bo te prav: Uduavac, brez otruok, liepa pre-ženca, gleda čečo brez esperjencean jest jo nieman -, de ima veliko sarce - an tuo-le je!! sa tu velikih niedrah stoji veliko sarce -, de ima puno cajta fraj - tuole še buj, sa na vien ki dielat an se pingulan cieu celišnji dan. Ka san vam pravla! Tel tle je glih za me, je buojš, de ga sotolinean, ga že pokličen, morebit de je buojš, če ga naglih pokličen, priet ku ga kajšna druga zagrabe an ponese, samuo še an moment, zaki priet ku use se muoren poguorit z mamo. Anta mamca, ka se vam zdi? Al ste čula? Al bi mu bit al ne za me? Ki? Koga? Al bi ga rada vidla na litrate? Ben, an ist, ma ga nie deu. Ki dijete, al ga pokličen na telefono, takuo boma čula kajšan glas ima... ma ja ... na stuojte se bat! Iman glavo na vratu, mu na porčen naglih ja, ga storen počakat narmanj dva tiedna, takuo, ki ste me saldu vi lepuo učila, pa se troštan, de se na štufa čakat. Nu ben, dokazajte me, da ste za tuo...ben anta?!? Ja al ne? San viedla, de an tel tle van na puojde pru, ki pravite? De van nie useč, zak je uduavac? San zastopila, ma muorte an Vi zastopit, de na naše lieta al je uduavac, al oženjen al pa pride reč, de obedna ga nia tiela, an zatuo je ostu stric. Kuži, daj tel tle niema AAA, lohni je buj šklet. Preberen, ki gleda za no ženo... Ponudim... že tel ponudim mi je ušeč, pride reč, de nie saromak, de ima an on kiek za me dat... Ponudim mojo esperjenco - tuole mi je že buj ušeč, zaki oba dva brez esperjenze bi na šla deleč, še do pastieje na pridmo... - Gledan no ženo čedno, inteligent an de me bo tiela rada an de bo lepuo gledala mene an mojo mamo... Se mi huduo zdi za te, zak' kupe sma bla mogla narest velike reči, ma če je za gledat lepuo tebe an tudi tojo mamo, je buojš de boš gledu drugam tojo diklo, ist san zadost dielala u mojim življenju. Če puojde takuo napri, se bojim, de ostanen vedrana, je ries de kar imaš 'ne lieta, vebieraš buj na fino, ma tle nie ki za vebrat, usi gledajo al sude al pa diklo! (Pruot publiki): Vi, vi ki imate rinko an tud moža blizo, konšiljajtemi, kaj je buojš de nardin? Al gren napri? Al pa je buojš de ostanem singol, samica? Zak vesta, ist bi se pru rada oženila!!! Anna lussa Nedelja, 28. marca 2010 TRST APrimorski r dnevnik nedeljske teme PO NEUSPELI KONFERENCI O ZAHODNEM BALKANU NA BRDU Balkanski vozel zopet v ospredju Bojan Brezigar O tem, da konferenca o Zahodnem Balkanu, ki sta jo preteklo soboto priredili Slovenija in Hrvaška na Brdu pri Kranju, ni bila uspešna, ni treba posebej govoriti. Zadostujejo namreč nekatera dejstva: odsotnost predsednika Srbije Tadica, odsotnost predsednika Evropskega sveta Van Rompuya, odsotnost predsedujočega svetu ministrov EU, španskega zunanjega ministra Moratinosa, in pa dejstvo, da je evropski komisar za širitev Štefan Fule zapustil zasedanje kake pol ure po začetku - očitno je na njem samo pozdravil in nato odšel - kažejo, da konferenca še zdaleč ni dosegla želenega učinka. V Sloveniji ni manjkalo kritik, ne samo iz vrst opozicije, ampak tudi iz vrst same koalicije: tako so v stranki Zares ugotavljali, da je bila konferenca premalo načrtovana, preslabo pripravljena, poleg tega pa je bila sklicana prezgodaj. In komentator na slovenski osrednji televiziji je že na dan konference same stopnjo neuspešnosti ocenil kot katastrofo. Kaj se je pravzaprav zgodilo oziroma, zakaj se ni zgodilo tisto, kar naj bi se po zamisli Boruta Pahorja in Jadranke Ko-sor zares zgodilo? Smisel te konference je bil navidezno zelo enostaven: obnoviti dialog med vsemi državami, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije in v ta dialog vključiti še Albanijo. Pobudnici za ta dialog sta bili Slovenija, ki je že članica Evropske unije, in Hrvaška, ki naj bi to postala kmalu. Vse ostale države naj bi bile na seznamu potencialnih članic Evropske unije, kajti njihova vključitev v EU že sodi v strategijo širitve. Za ostale potencialne kandidatke, od Turčije (ki ima sicer status kandidatke) do Ukrajine in Gruzije pa je še vse nedorečeno. Njihovega članstva v Evropski uniji zaenkrat ni mogoče predvidevati niti v srednjeročnem obdobju. Zamisel, da bi se torej predsedniki vlad držav Zahodnega Balkana srečali in se začeli pogovarjati o regijskem sodelovanju, je bila z vidika Slovenije in Hrvaške vsekakor dobra. V Sloveniji so ob tem brez velikega sramu poudarjali, da so države Zahodnega Balkana zanjo pomemben trg, v katerega Slovenija veliko investira in kamor veliko prodaja; konferenca na Brdu naj bi te gospodarske tokove še pospešila. Hrvaška pa že dolgo ne prikriva težnje, da bi postala nekakšna hegemona država na Zahodnem Balkanu, referenčna točka za ostale, katerim bo - ne utvarjajmo si, da se to ne bo zgodilo - po svoji meri krojila usodo, kadar bo postala članica Evropske unije, ostale države pa bodo še vedno čakale pred njenimi vrati. Vse ostale države razen Srbije so prešibke, da bi se zoperstavile tej politiki. Pa tudi sicer je bil njihov interes, da okrepijo odnose s Slovenijo in Hrvaško ter tudi medsebojne odnose, vsaj tam, kjer je to mogoče. Srbija pa na to politiko ne more pristati. Trditev, da je bila prisotnost kosovskega premiera Thaqija samo izgovor za nesodelovanje Srbije, bi bila seveda pretirana. Srbija odnosov s Kosovom ni uredila in jih še dolgo ne bo. Problemi niso namišljeni, so realni: pomislimo le, da je Italija potrebovala trideset let, da je uredila odnose z Jugoslavijo, pa še to je storila pod izrednim mednarodnim pritiskom. Zato se verjetno še dolgo ne bo dogajalo, da bi Srbija sodelovala na enaki ravni s Kosovom na kateremkoli mednarodnem forumu. Dejstvo pa je, da so predstavniki Srbije in Kosova že sedli za isto mizo v veliko bolj napetem času, kot je sedanji. Marca leta 2008, dober mesec po razglasitvi neodvisnosti Kosova, je Slovenija kot predsedujoča Svetu Evropske unije prav na Brdu priredila neformalno srečanje zunanjih ministrov držav članic EU; prišli so skoraj vsi, le italijanski zunanji minister je poslal namestnika (leva sredina je izgubila volitve in DAlema zato ni sodeloval na mednarodnih srečanjih, Berlusconije-va vlada pa še ni bila sestavljena). Na dnevnem redu je bilo stanje na Zahodnem Balkanu. Sloveniji so v Bruslju to odsvetovali, češ, saj ne boste uspešni, vendar je bila takrat Srbiji ponujena častna rešitev: njen zunanji minister Jeremic se je ločeno srečal z zunanjimi ministri EU in nato odšel, na plenarni konferenci, ki se je je udeležil tudi Thaqi, pa je ostala takratna odpravnica poslov Srbije v Sloveniji. Seveda, takrat je Slovenija v zameno zagotovila Srbiji, ki je bila pred volitvami, pomembno podporo. Kot predsedujoča država je prepričala ostale članice, naj pristanejo na podpis pridružitve-nega sporazuma s Srbijo; še zlasti trd oreh je bila Nizozemska, ki na to ni pristala, ker Srbija po besedah tožilca haaškega sodišča ni zagotovila »polnega sodelovanja« pri iskanju glavnih osumljencev, predvsem Karadžica in Mladica. Tu je Slovenija opravila izredno delo in minister Rupel je s pomočjo visokega predstavnika EU za zunanjo politiko Solane in komisarja EU za širitev Rehna na splošno presenečenje na nočnem sestanku tik pred aprilskim zasedanjem Sveta ministrov EU prepričal nizozemskega zunanjega ministra, da je pristal na podpis sporazuma s Srbijo. V to še dan prej ni verjel nihče, kar izhaja tudi iz dejstva, da so nemški, francoski in britanski zunanji minister na tisto zasedanje poslali svoje namestnike, ker so se bali blamaže. Pa je vendar uspelo. Tu je treba morda dodati, da je Srbija sedaj šibkejša kot pred dvema letoma. Takrat jo je močno podpirala Rusija, ki je ostro nasprotovala neodvisnosti Kosova; ta podpora še obstaja, vendar ni več tako močna kot takrat, kajti medtem je Rusija priznala Abhazijo in Južno Osetijo ter torej naredila dejansko isto, kar očita tistim državam, ki so priznale Kosovo. S tega vidika je pogajalska moč Rusije veliko šibkejša in posledično je šibkejša tudi mednarodna moč Srbije. Kaj bi torej lahko tokrat ponudili Srbiji v zameno? Zagotovo ne veliko. Predvsem je Beograd motil slovensko-hrvaški binom pri organizaciji konference. Slovenija za Srbijo ne predstavlja velikega problema; nasprotno, odnosi so bili vedno dobri, pogosto celo prisrčni. S Hrvaško pa je drugače, kajti jasno je, da si obe državi, Srbija in Hrvaška, lastita nekakšen primat na Balkanu in Srbi se zavedajo, da bo z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo za njih vse veliko težje. Danes je sicer o vsem tem slišati veliko lepih besed, vendar le malokdo verjame v iskrenost solidarnosti med Srbijo in Hrvaško. Preveč ran je še odprtih in premalo časa je preteklo od zadnjih dogajanj na Balkanu. Tu bo potreben dolg generacijski proces in pri vsem tem politika lahko nekaj naredi, največ pa morajo narediti ljudje. Za to pa je še prezgodaj. Zato Srbija ni mogla pristati na konferenco, kjer bi bili Slovenija in Hrvaška dejansko v dominantnem položaju, ostale države pa v podrejeni vlogi. Seveda, tu mi bodo vsi ugovarjali, da take zamisli nikoli ni bilo in da je bila konferenca na enakopravni ravni za vse udeležence, ampak pravljicam že nekaj časa ne verjamem več. Tu so bile torej narejene napake: neupoštevanje razmer med državami na Balkanu in razmišljanje dveh držav o ne- kakšnem botrovanju petim državam je bilo eden od razlogov za neuspeh konference. To pa ni bil edini razlog. Tu želim opozoriti na dogodek, o katerem so mediji pisali v začetku marca in ki so ga s konferenco na Brdu povezovali samo opazovalci. Italijanski zunanji minister Franco Frattini se je v začetku meseca mudil v Gorici in Trstu. Imel je kar nekaj srečanj, govoril pa je predvsem o odnosih s Slovenijo in z drugimi državami Zahodnega Balkana. Na tem obisku je Frattini podprl nedavno ustanovitev novega čezmejnega telesa, Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, ki bo povezovalo Gorico, Novo Gorico in Šempeter-Vrtojbo; ocenil ga je kot zgled dobrih praks. Ponovil je tudi, da je Italija zainteresirana za sodelovanje pri morebitni gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, vendar ni šel dlje od načelnih izjav. V Gorici pa je predlagal, da bi to mesto postalo stalni sedež Foruma za Balkan, na katerega - tako Frattini - Italija gleda z velikim zanimanjem. Dejansko pa je bila glavna tema Frat-tinijevih posegov, predvsem govora na tržaški univerzi, velika konferenca o Balkanu, za katero sta dali pobudo Italija in trenutno predsedujoča država EU Španija. Ta konferenca bo junija v Sarajevu, na njej bodo sodelovale države članice EU, povabljeni pa bosta tudi Rusija in ZDA. Frat-tini v tem govoru ni omenil Slovenije, niti takrat, ko ga je znani tržaški profesor Sergio Bartole prosil za oceno srečanja predsednikov slovenske in hrvaške vlade ter predsednika Srbije, ki je bilo nekaj dni prej na Ptuju. Njegov molk glede tega je vseboval zelo jasno sporočilo: lahko bi ga enostavno ocenili kot negodovanje zaradi konference, ki jo je pripravljala Slovenija in ki se je prejšnjo soboto odvijala na Brdu. Iz celotnega Frattinijevega govora je jasno izhajala ocena, da je morala Evropa reševati Balkan, kadar je preživljal zelo težke čase in da sedaj ista Evropa ni pripravljena pristati na poskus, da bi jo kdo izrinil iz igre; še najmanj, da bi bila to Slovenija. Gospodarska kriza pesti vse evropske države in Zahodni Balkan je, glede na investicije, ki bodo v regiji potrebne za njeno vključevanje v Evropsko unijo, zanimiv prav za vse. V pobudi Slovenije in Hrvaške pa je Frattini tudi v času, ko o nesodelovanju Srbije ni govoril nihče, videl prav poseganje v legitimne interese ostalih držav Evropske unije, seveda tudi Italije. Frattinijevo stališče in pobuda, ki jo je sprožila Italija, sta torej jasen znak, da ne Italija in niti druge evropske države ne nameravajo prepustiti Sloveniji očetovstva (da ne rečem monopola) nad Zahodnim Balkanom. To je navsezadnje tudi logično, saj ni bilo mogoče pričakovati, da se bo Italija ali katerakoli druga država odpovedala svojemu vplivu na to območje ali vsaj pristala na njegovo omejitev. Pragmatičen dostop do politike bi torej veleval pravočasni dodatni razmislek o načinu in vsebini konference. Res je, da mora Slovenija uveljavljati svoje interese na Zahodnem Balkanu, obenem pa se mora tudi zavedati, da je članica Evropske unije, in teh dveh dejstev - namreč lastnih interesov in članstva v EU - ne more obravnavati antitetično. Rezultat njenega pristopa je bil neuspeh konference, bolj zaradi odsotnosti Moratinosa in Van Rompuya, ki ju lahko samo posredno povezujemo z odsotnostjo Srbije. Oziroma, če hočemo, Srbije morda ni bilo tudi zato, ker v tej konferenci ni uvidela zadostnega evropskega jamstva. Po konferenci smo slišali kar nekaj pozitivnih izjav, češ, pomembno je, da se države med seboj pogovarjajo. To je seveda res, vendar je vsem na dlani, da vprašanj Zahodnega Balkana brez Srbije ni mogoče reševati. Evropska politika je v zadnjih letih, tudi po zaslugi Slovenije, naredila nekaj pomembnih korakov naprej in res bi bila velika škoda, če bi ta proces, ki bo dolg in težaven, sedaj zastal. 20 Nedelja, 28. marca 2010 NEDELJSKE TEME Varstvo sadnega drevja je še posebno v tem času zelo pomembno. Vse, kar bomo koristnih posegov naredili v tem času, se nam bo gotovo obrestovalo. Zato je potrebno usmeriti pozornost na simptome morebitnih obolelosti in kakršnih koli pojavov, ki kažejo na nenormalno rast in razvoj sadnih dreves. V veliko primerih seveda velja, da je preventiva najboljše sredstvo. / (2.DEL) KOŠČIČARJI, TRTA, OLJKA IN OREH Pomladansko zatiranje bolezni in škodljivcev sadnega drevja Svetovalna služba Kmečke zveze Nadaljujemo s pregledom pomembnejših bolezni in škodljivcev in sadnih dreves. V prvem delu smo obravnavali jablane in hruške, v drugem pa koščičarje, trto in oreh. Koristnike teh nasvetov opozarjamo, nej upoštevajo splošna navodila za varstvo sadnega drevja, ki smo jih dali v prvem delu. BRESKVE - Pred začetkom cvetenja se pojavljajo na tej sadni vrsti tri glivična obolenja: LISTNA LUKNJIČAVOST KOŠČI-ČARJEV (Stigmina carpophila), BRESKOVA KODRAVOST (Taphrina deformans), CVETNA MONILIJA (Monilia laxa). Prvo zatiramo z bakrovim oksikloridom (Rame JUTRI Občni zbor goriške Kmečke zveze Kmečka zveza Gorica vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek 29. marca (jutri) na sedežu organizacije - Verdijev korzo 51. Na dnevnem redu bodo problemi, ki zadevajo primarni sektor na širši ravni, posebej pa kmetijstvo na Goriškem. S svojo prisotnostjo lahko člani pripomorejo k temeljitejši obravnavi problematike in dajo svoj ustvarjalen doprinos pri iskanju primernih rešitev in izhodišč iz sedanjega težkega stanja primarnega sektorja. Poleg tega je občni zbor prilika za pregled delovanja ustanove v prejšnjem letu in nakazanja smernic za bodoče delo, zato poziva vodstvo organizacije vse člane, da se polno-številno udeležijo srečanja. Caffaro), pri drugi pa uporabljamo poleg že omenjenega bakrovega pripravka še Ziram (Triscabol DG), Captano (Captano 80 BG), Ditianon (Gladior WTG). Za biološko zatiranje uporabljamo proti obema boleznima že omenjeni bakrov pripravek. Proti cvetni moniliji pa je učinkovit Tebukonazol (Foli-cur), Ciprodinil + Fludioxonil (Switch) in Pro-pikonazol (Opinion). Za to glivico uporabljamo pri biološkem varstvu Bitertanol-45,5 (Argo). V istem obdobju se na breskvi pojavljajo LISTNE UŠI in KAPARJI. Proti ušem uporabljamo Imidacloprid (Confidor 200), Bifentrin (Brigata FLO) in Deltametri-no (Decis JET). Proti kaparjem pa belo olje-80 in Buprofezin (Predator 25). Belo olje uporabljamo tudi pri biološkem zatiranju ka-parjev. MARELICE -V fazi nabrekanja cvetnih brstov in njihovega odpiranja zatiramo na marelici predvsem CVETNO MONILIJO (Monilia laxa) in LISTNO LUKNJIČAVOST KOŠČIČARJEV (Stigmina carpop-hila). Prvo zatiramo, z dvakratnim ali trikratnim posegom v časovnem razmiku 8-12 dni, s Tebukonazolom (Folicur) in Ciprodi-nilom + Fludioxonilom (Switch), luknjičavost pa z bakrovim oksikloridom 50 (Rame Caf-faro), Ziramom (Triscabol), Tiramom (Po-marsol 50 WG). Bakrove pripravke uporabljamo tudi za biološko zatiranje te bolezni. ČEŠNJE - Tudi na češnji se pred začetkom cvetenja pojavljata tako CVETNA MONILIJA (Monilia laxa) kot LISTNA LUKNJIČAVOST KOŠČIČARJEV (Stigmina carpophila), ki ju zatiramo s sredstvi navedenimi za marelice. Med škodljivci se lahko pojavi AMERIŠKI KAPAR, ki ga zatiramo kot že navedeno za druge sadne sorte. SLIVE in ČEŠPLJE - V času nabrekanja cvetnih brstov se tudi na tej sadni vrsti pojavljata CVETNA MONILIJA (Monilia laxa) in LISTNA LUKNJIČAVOST (Stigmina carpophila). Prvo zatiramo z že navede- nimi sredstvi, luknjičavost pa samo z bakrovimi pripravki. Učinkovita sta tako bakrov ok-siklorid (Rame Caffaro) kot bordojska brozga. Oba pripravka lahko uporabljamo tudi za biološko zatiranje tega glivičnega obolenja. OLJKA - Ob začetku vegetacije so na oljki možni pojavi sledečih bolezni: OLJČNEGA RAKA ( Pseudononas Savanostoi), OLJČNE KOZAVOSTI (Cycloconium olea-ginum) ter SAJAVOSTI in OLJKOVE SIVE PEGAVOSTI (Mycocentrospora cladospo-rioides). Proti raku ukrapamo tako, da odstranimo okužene veje in jih zažgemo. Ostale navedene bolezni pa uspešno zatiramo z bakrovim oksikloridom (Rame Caffa-ro) ali bordojsko brozgo. Navedeni načini zatiranja so možni tudi za biološko varstvo. Možen je tudi napad OLKOVEGA MOLJA (Prays Olae), ki ga zatiramo z biološkim sredstvom Bacillus thuringiensis. TRTA - V tem letnem času (pred brstenjem) zatiramo na trti ČRNO PEGA-VOST (Phomopsis viticola) in KAP VINSKE TRTE. Proti pegavosti v tem obdobju ne škropimo. Omejimo se le na odstranitev trsev, ki jih zažgemo. Proti kapi vinske trte ne poznamo učinkovitih sredstev za njeno zatiranje, zato jo zatiramo posredno s tem, da odstranimo trse, ki jih je bolezen napadla in jih zažgemo. OREH - V tem času so na orehu možni napadi OREHOVEGA OŽIGA (GNO-MONIA LEPTOSTYLA), proti kateremu škropimo z bakrovimi pripravki (bakrovim oksikloridom - Rame Caffaro ali bordojsko brozgo). VRTNICE - Na koncu pa še navodilo za zgodnje pomladansko zatiranje bolezni na vrtnici. V tem letnem času napadata to razširjeno in priljubljeno okrasno rastlino dve glivični bolezni in sicer STEBLNI OŽIG in TROHNOBA, ki ju zatiramo z že omenjenimi bakrenimi pripravki. Svetovalna služba KZ NEGATIVNI PODATKI Kmetijstvo v primežu gospodarske krize Gospodarska kriza ni v letu 2009 prizanesla niti kmetijstvu. Na podlagi podatkov, ki jih je izdelal Inštitut za storitve na agroživilskem trgu (Ismea), se je v prejšnjem letu kmetijska proizvodnja zmanjšala v primerjavi z letom 2008 za 3,2%. Podrobnejša analiza nam pove, da se je skrčila predvsem proizvodnja poljščin in trajnih kultur (-4,3%), v manjši meri pa živinorejska (-1,2%). Med poljščinami sta po obsegu padca pridelave na prvih mestih koruza in pšenica, med trajnimi kulturami pa oljkarstvo. Boljši, čeprav brez pozitivnega predznaka, je položaj zelenjadnic, katerih pridelek je ostal na višini prejšnjega leta. Glede cen pa je položaj še bolj negativen. Povprečno so se cene kmetijskih pridelkov in proizvodov znižale za 12,4%. Na prvem mestu so žita (-34%), vino (-21,5%) in oljčno olje (-14,5%). Negativen predznak nosijo tudi cene svežega sadja (-13,4%) in mlečno-sirarskih izdelkov (-12,1%). Cene žive živine so ostale v bistvu nespremenjene, pozitivna izjema pa je porast cen zelenjadnic (+10,5%). Prikazano stanje vzbuja določeno zaskrbljenost tudi pri naših vinarjih in oljkarjih, saj utegne težek tržni položaj vina in oljčnega olja na državni ravni vplivati tudi na našo krajevno stvarnost. Prepričani pa smo, da ne bo tako, ker sloni domača ponudba na visoko kakovostnih proizvodih, ki imajo, in ni dvomov, da jo bodo ohranili, svojo tržno nišo. Ta pa jih uspešno ščiti pred strogo tržno logiko ponudbe in povpraševanja. Tudi za ostale krajevne proizvodne usmeritve (zelenjadarstvo, mlečni izdelki, med) pa ne bi smelo biti nepredvidljivih tržnih pretresljajev, ker tudi za te pridelke raste navezanost porabnikov na »domače«, ker so pristnejši in boljši in zato vredni, da se jih primerno cenovno ovrednoti. Naše kmetijstvo mora dosledno in vstrajno nadaljevati po poti kakovostne in tipične kmetijske proizvodnje, ki je največji porok za tržno uspešnost. V VRTU NE MORETA MANJKATI —I— V V I • I • v Tržaški radič in solata rezivka V našem zelenjadnem vrtu prav gotovo ne sme manjkati tržaški radič, ki je zelo cenjena in priljubljena sola-tnica v naših krajih. Prav tako je priljubljena solata rezivka, ki jo po dolgi zimi težko pričakujemo, saj je tudi ena prvih svežih zelenjadnic, ki zraste na našem vrtu. V tem času, ko bomo sejali in sadili veliko vrtnin, bomo obvezno vključili tudi ti dve zelenjadnici v naš gojitveni program. TRŽAŠKI RADIČ ali ZELENI RADIČ (Cichorium intybus var. folio-sum) vsebuje veliko organskih kislin in grenko snov z imenom intibin, ki dobro vpliva na prebavo. Bogat je z vitamini in minerali. Uživanje radiča spodbuja delovanje jeter in poživlja krvni obtok. Radič se zelo dobro prilagodi različnim tlom in podnebju. Vsekakor je dobro, da voda v tleh ne zastaja, posebno če ga gojimo jeseni in pozimi. Važno je tudi, da zemlja ni presuha. Radič kolobarimo na dve leti, poleg tega ne sme slediti rastlinam, ki spadajo v isto družino, kot so rdeči radič, cikorija in solata. V teoriji lahko radič sejemo celo leto. V naših krajih ga najpogosteje se-jemo spomladi, od februarja do prve polovice maja. Dalje ga lahko sejemo od polovice avgusta naprej, tudi v septembru in delno v oktobru. Jesenska setev je primerna predvsem za toplejše kraje in lege. Sejemo čim bolj gosto, da ostanejo mladi listi nežni in bolj svetli. Proti koncu zime ali na začetku pomladi radič oblikuje rozete, posebno če sejemo na redko. Ta radič je zelo okusen. Od oktobra vse do februarja lahko radič pokrijemo z malim tunelom, da z njim lahko razpolagamo pozimi. Važno je, da ga ob sončnih dneh odkrijemo, saj radič ne mara previsoke vlage. Drugače ga lahko v zimskih mesecih pokrijemo s pajčevinastim vlaknom. Pred setvijo zemljo dobro obdelamo. V zmerno rodovitni zemlji radič gnojenja ne potrebuje, posebno če smo prejšnjo rastlino dobro pognojili. Bolj ubogo in izčrpano zemljo pa pognoji-mo z 1 kg na kvadratni meter dobro zrelega hlevskega gnoja. Sejemo približno 6-8 gramov semena na kvadratni meter. Seme naj bo 2-3 mm pod zemljo. Nekateri predlagajo setev radiča v vrste, da je pobiranje in zatiranje plevela lažje. V tem primeru naj bodo vrste približno 10 cm ena od druge. Po setvi površino pokrijemo. Da skozi razpolagamo s pridelkom, je priporočljivo, da se-jemo skalarno, na primer vsakih 15 dni. Po setvi moramo stalno, a zmerno zalivati. Posevek naj bo vedno vlažen. Tržaški radič ne zahteva veliko vode, pa čeprav moramo v poletnih me- secih stalno zalivati, vendar malo, da ne bi začel gniti. Tudi zalivanje listov pod soncem ni priporočljivo. Občasno moramo odstranjevati plevel. Tržaški radič pobiramo že 30-40 dni po setvi. Režemo ga v 3-4 tedenskih presledkih. Posamezno setev režemo štiri do petkrat, ali več, dokler pridelek ni pregrenak. Skladiščimo ga za krajši čas v hladnem in vlažnem prostoru. SOLATA REZIVKA(Lactuca sativa var. crispa) je prisotna v vseh domačih vrtovih. Gojenje solate rezivke je precej podobno, kot pri glavnati solati. Listi pa se ne sklepajo v glave. Pri redkejši setvi ali s presajanjem na večje medvrstne razdalje rastline razvijejo bujnejše rozete. Solata rezivka se prilagodi vsem tipom zemlje, pa čeprav so najboljša tla bogata z organsko snovjo, mehka in propustna na vodo. V bolj težkih, kompaktnih tleh je najbolje, da nekoliko dvignemo gredice. Solata rezivka najbolje raste v nevtralnih ali rahlo kislih tleh. Solata dobro raste v dobro pognojeni zemlji. Če gnojimo s hlevskim gnojem, mora biti slednji dobro zrel. Pokopljemo ga nekaj mesecev pred sejanjem. Če pa solato sejemo tam, kjer smo prejšnje leto gojili paradižnik, krompir ali ostale vrtnine, ki potrebujejo veliko gnoja, gnojiti ni treba. V prej pognojeni zemlji tudi ni treba gnojiti z dušikom, drugače postane solata preveč občutljiva na bolezni. Solato rezivko kolobarimo na dve leti. Solata tudi naj ne sledi radiču, blitvi, endiviji. Na prosto jo sejemo od sedaj naprej. S sejanjem nadaljujemo vse do začetka maja. Solato rezivko je bolje ne sejati prepozno, kajti tako gre kmalu v seme. Lahko jo sejemo tudi od polovice avgusta do polovice oktobra. Če hočemo uživati pridelek čim dlje, je najbolje, da sejemo postopoma in sicer vsakih 15 - 20 dni. Rezivko sejemo v količini 4 do 10 gr na kvadratni meter, 3 do 5 milimetrov globoko. Ker so semena zelo drobna, moramo zemljo pred sajenjem zelo dobro pripraviti in zdrobiti. Nekateri sejejo v vrste, da lažje redčimo in uničujemo plevel. Komaj posejano površino pokrijemo z vreče-vino ali s pajčevinastim vlaknom. Pokrijemo jo tudi, da jo branimo pred pomladanskimi nalivi. Vrečevino odkrijemo brž ko seme vzkali in rastlinica pride na dan. Tokrat pa moramo še bolj pozorno zalivati, da premočan curek vode ne bi odnesel drobnih semen. Solata na splošno ne potrebuje visokih temperatur, da vzkali. Že nad 20 stopinj Celzija je kalitev zelo počasna ali se celo zaustavi. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 28. marca 2010 21 Na slikah: pod naslovom poslopje Evropskega parlamenta v Strasbourgu; desno Darko Rudaš; spodaj »živ napis« v Nantesu. EVROPSKI PARLAMENT IN EVROPSKA KOMISIJA Neverjetno omalovaževalen odnos do katalonščine Bojan Brezigar Slovenija: romski svetniki opozarjajo na neizobraženost Romov Vlada s sprejetjem nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje do leta 2015 kaže, da se je »resno, čeprav z zamudo, lotila reševanja romske problematike«, je za STA dejal predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš. Pričakuje, da bo program zadel jedro romskega vprašanja, to pa sta neizobraže-nost in brezposelnost. Rudaš je izrazil pričakovanje, da bo vladni program združil tako državno raven kot lokalne skupnosti in nevladne organizacije, zlasti pa romsko skupnost. »Če vseh sektorjev ne bomo uspeli združiti, ukrepi ne bodo dosegli načrtovanega cilja,« meni. Pričakuje, da bo program »zadel jedro romskega vprašanja«, to pa sta neiz-obraženost in brezposelnost. »Do zdaj je bil pristop k reševanju romske problematike napačen, saj so hoteli spremeniti okolje, ne pa človeka. Če pa naj se položaj romske skupnosti res izboljša, se mora spremeniti človek,« opozarja. Romi se morajo po njegovem opozorilu socializirati že v najzgodnejših letih otroštva, da bodo kasneje lahko razumeli norme družbenega sistema in jih dojeli kot pravila. Treba je začeti že s predšolsko vzgojo, pravi. Morajo se izobraziti in zaposliti, je poudaril. »Romi se morajo spremeniti v takšni smeri, da se bodo čutili tudi kot pripadniki širše skupnosti - ne le kot uživalci pravic, temveč tudi kot izvajalci obveznosti in dolžnosti, ki mu jih nalaga družbeni sistem,« je dejal Rudaš. Vzporedno bo treba po njegovih besedah zagotoviti ustrezne pogoje. Od romskega otroka ne moremo pričakovati enakih učnih uspehov kot od njegovih sovrstnikov, ki živijo v drugačnih razmerah, drugačnem okolju in imajo drugačno vzgojo, pravi. Če pa želimo izboljšati položaj romskega otroka, se morajo spremeniti tudi njegovi starši, je prepričan. Najprej bi se moralo po njegovem mnenju sicer oblikovati »pozitivno jedro romske skupnosti«, ki bi tako na trgu delovne sile kot pri javnih institucijah pokazalo, da so tudi Romi lahko koristen del družbe. »Stopili smo na pravo pot, vendar je socialna in kulturna razdalja med nami in večinskim prebivalstvom še vedno prevelika. Zato je treba to razdaljo zapolniti tudi s so-cializacijskimi programi, šolo in vzgojo,« pravi. Samo z integracijskimi procesi po njegovem prepričanju ne bo šlo. »Roma moraš najprej pripraviti do tega, da tvojo pomoč sprejme prostovoljno. Rom po svoji specifiki takoj, ko začuti, da se mu nekaj vsiljuje, dobi odpor in je nadaljnje zbliževanje zelo težavno,« pojasnjuje. Romi po njegovem opozorilu zelo težko sprejmejo pomoč od zunaj, tako da je pristop zelo pomemben. »Ko pa ti Rom enkrat zaupa, je to čudovito sodelovanje in zaupanje,« pravi. »Romi imamo notranji čut, ki že ob prvem stiku zazna sočloveka. Zelo pomembna je odkritost in prvi občutek Roma, ko mu ponudiš pomoč,« je opozoril Rudaš. Vlada je v četrtek sprejela dolgo pričakovani nacionalni program ukrepov za Rome za obdobje 2010-2015. Med njegovimi glavnimi cilji so izboljšanje bivalnih razmer in urejanje romskih naselij, izboljšanje izobrazbene strukture Romov, povečanje njihove zaposlenosti in izboljšanje njihovega zdravstvenega varstva. Nacionalni program ukrepov so sprejeli v skladu z zakonom o romski skupnosti, njegovo pripravo je koordiniral urad vlade za narodnosti, sodelovalo pa je več ministrstev. (STA) Predsednik evropskega parlamenta Jerzy Buzek je na dokaj nenavaden način pojasnil, zakaj naj bi katalonščina ne postala uradni jezik Evropskega parlamenta. Dejal je, da katalonščina ni uradni jezik niti v španskem parlamentu, ker »vsi državljani te države razumejo španščino oziroma kastiljščino«. Predsednik Evropskega parlamenta je še dodal, da imajo vsi poslanci pravico, da uporabljajo katerikoli delovni jezik Evropske unije, vsekakor »jezik, ki je uradni jezik kake države članice«, kar pomeni, da bi morala katalonščina ostati na čakanju za nedoločen čas. Sicer pa je treba povedati, da je bilo v evropskem parlamentu že več predlogov, da bi katalonščina, ki jo govori 8 milijonov ljudi, postala eden izmed delovnih jezikov, torej z enakimi pravicami kot jih imajo ostali »uradni« jeziki, vendar ta predlog doslej ni bil sprejet in nič ne kaže, da bi bilo sedanje špansko predsedovanje Evropski uniji primeren čas za to spremembo. Medtem pa se bliža čas, ko bo urade Evropske komisije v Kataloniji zapustil edini prevajalec z znanjem kata-lonščine. Njegova pogodba zapade 31. julija in zamenjal ga bo prevajalec za španski jezik, ki pa katalonščine ne pozna. V Bruslju so sklenili, da prevajalcu, ki so ga zaposlili 1. januarja 2007, ne bodo podaljšali pogodbe. Ta prevajalec v glavnem dela za predstavništvo Evropske komisije v Barceloni: prevaja sporočila za javnost, objave in druge dokumente, namenjene javnosti, obenem pa prevaja tudi gradivo za spletno stran, ki jo ima predstavništvo Evropske komisije v katalonski prestolnici. To mesto bo bruseljska uprava prenesla v Madrid, kjer je že razpisala notranji natečaj. Zaposlili bodo prevajalca s španskim maternim jezikom in z »dobrim poznavanjem španske kulture« ter z znanjem angleškega in francoskega jezika, znanje katalonščine pa ni navedeno med pogoji. Rečeno je sicer, da je dobrodošlo poznavanje regionalnih jezikov, vendar tu ne gre za pogoj, vsekakor pa bo novo delovno mesto v Madridu in ne v Barceloni. Glasnik komisarke za šolstvo, kulturo, večjezičnost in mladino Dennis Abbott je sicer zagotovil, da bodo za prevode v katalonščino skrbeli prevajalci, ki so trenutno zaposleni v Bruslju, Tam je namreč v službi 12 prevajalcev za španski jezik, nekateri pa so katalonski agenciji ACN že povedali, da ti prevajalci nimajo zadostnega znanja, da bi besedila prevajali v kata-lonščino. Samo trije ali štirje naj bi bili za to usposobljeni, Prevajalci so tudi kritični, ker se bo komisija odpovedala edinemu prevajalci, ki prevaja samo v katalonski jezik. Glasnik generalne direkcije za pre- vode pri Evropski komisiji je katalonski agenciji VilaWeb pojasnil, da prevajalcem ne dovolijo, da delajo več kot tri leta v nekem specifičnem uradu; prisilijo jih, da krožijo po drugih uradih oziroma da se vrnejo v osrednje urade v Bruslju in v Luksemburgu. Pri Evropski komisiji zatrjujejo, da želijo ohraniti delovno mesto v Barceloni, vendar niso našli nikogar, ki bi se želel preseliti v to mesto in nadomestiti prevajalca, ki mu bo zapadla pogodba. V tem primeru niso razpisali javnega natečaja, ampak samo notranjo selekcijo v Bruslju, vendar se na to selekcijo ni predstavil noben prevajalec, ki bi obvladal tudi katalonščino. Prevajalec, ki je zaposlen v Barceloni, je trenutno edini prevajalec za katalonski jezik pri Evropski komisiji. Poleg prevajanja publikacij, poročil v časopisih o delo Evropske komisije in o posameznih komisarjih, sporočil za javnost in spletne strani, tudi vodi tečaje in predava na konferencah in na univerzah v katalonskem jeziku ter sodeluje na kongresih in pri znanstvenih srečanjih, kjer v katalonščini poroča o delu Evropske komisije. Sedaj še ni znano, kdo bo to delo opravljal po 31. juliju. Evropski poslanci iz Katalonije ocenjujejo, da je ta odločitev »absurdna, zelo slaba in zaskrbljujoča«. Poslanec nacionalistične stranke Convergencia i Unió Ramon Tremosa je dejal, da je velika škoda, da se Evropska komisija »s koraki nazaj« loteva vprašanja priznavanje katalonske jezikovne stvarnosti, evropski poslanec katalonske levice Raul Romeva je ocenil da gre za absurdno odločitev, ki bo imela izredno hude posledice, evropska poslanka katalonskih socialistov Maria Badia je izrazila veliko zaskrbljenost, predstavnik katalonskih levih nacionalistov, Oriol Junqueras pa je dejal, da bodo ta vprašanja rešena, »kadar bo imela Katalonija svojo lastno državo«. Živ napis za pridružitev Nantesa in okolice k Bretaniji Kljub dežju in mrazu se je v bližini ladjedelnice francoskega mesta Nantes zbralo 2.000 ljudi, kolikor jih je bilo potrebnih za oblikovanje živega napisa 44=BZH, ki odraža željo, da se mesto Nantes, to je 44. administrativni okraj (arrondissement) pridruži Breta-niji. Organizatorji, dve vladni organizaciji, ki si zavzemata za povezavo vsega bretonskega ozemlja v eni sami deželi, so z uspehom pobude zelo zadovoljni. Pobude, ki je potekala tik pred administrativnimi volitvami v Franciji, so se udeležili tudi številni kandidati, tako iz Nantesa in okolice kot tudi iz same Bretanije. »Upamo, da bo ta mobilizacija civilne družbe za enotnost Bre-tanije delovala prepričevalno na nove deželne poslance, da se bodo zares zavzemali za to demokratično spremembo,« so zapisali organizatorji pobude v sporočilu za javnost in opozorili, da je bila to najštevilnejša manifestacija v vsej letošnji volilni kampanji. Dodali so, da je civilna družba pokazala, česa je sposobna v času, ko so izvoljeni predstavniki in kandidati trosili veliko de- . = -Š* S s s ■ & m narja tudi za teptanje volje Bretoncev po poenotenju njihovega ozemlja. »To pa je bil jasen odgovor tistim, ki še dvomijo v administrativno pridružitev depart-maja Loire-Atlantique (kateremu pri- pada Nantes) Bretaniji in ki pravijo, da volitve niso pravi čas za razpravo o tem vprašanju,« so še zapisali. Po njihovem mnenju bodo morali izvoljeni predstavniki jasno odgovoriti na zastavlje- no vprašanje, ali soglašajo s predlogom, da se ta departma pridruži Bretaniji, h kateri zgodovinsko pripada in da se odcepi od dežele Pays de la Loire, h kateri ga je priključila francoska država. KULTURNI Št. 195 u Nedelja, 28. marca 2010 Pomlad kulture v znamenju mladosti Reviji za mladino in otroke Vsi smo prijatelji in Poje vam mladost 18. revija otrok in mladih Vsi smo prijatelji Danes bo ob 18.30 v telovadnici v Nabrežini 18. revija otrok in mladih »Vsi smo prijatelji«, ki je tradicionalna dobrodelna prireditev v organizaciji Skd Vigred in Kd Rdeča Zvezda. Tudi letos bo sodelovalo res veliko šte- vilo mladih, ki so aktivni pri številnih društvih po vsem tržaškem in goriškem ozemlju. Nastopalo bo veliko skupin. Spored bodo otvorila domača otroška pevska skupina Vigred, ki jo vodita Ni- cole Starc in Aljoša Saksida. Slednji je mentor tudi mladinske glasbene skupine Vigred, ki bo spremljala nastop pevske skupine. Danes se bodo predstavile tudi plesalke plesne skupine Vi-gred pod spretnim mentorstvom Jelke Poje va Deželno zborovsko združeje USCI Furlanije Julijske Krajine, katere je Zveza slovenskih kulturnih društev članica, in ki je hkrati član vsedržavnega zborovskega združenja Fe-niarco že nekaj let organizira oz. skrbi za pokroviteljstvo nad celo vrsto pobud s skupnim naslovom Primavera di voci - Pomlad glasov. Gre za sklop manjših zborovskih revij oz. koncertov, na katerih nastopajo izključno otroški in mladinski pevski zbori. Pri pobudi sodelujejo vsi pokrajinski odseki deželnega zborovskega združenja USCI, deželno združenje samo in tudi Zveza slovenskih kulturnih društev. Celotna organizacija dogodkov se je rodila z namenom predstaviti, gojiti in odpreti pevska obzorja v smeri kvalitetnega razvoja petja posameznih zborov. Revije, ki se bo odvijala od aprila do začetka junija, sestavljate namreč dve fazi. Prvo bo predstavljalo pet lokalnih koncertov, drugo pa predstavlja šesti, gala koncert, ki bo v dvorani Tripcovich v Trstu 6. junija, kjer bodo nastopali najboljši zbori revije. Zveza slovenskih kulturnih društev se je vključila v ta projekt preko slovenskega kulturnega društva Fran Venturini od Domja. Društvo Ventu-rini bo namreč s pokroviteljstvom Zveze in v sodelovanju z Občino Dolina priredilo revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Poje vam mladost«, ki bo potekala v nedeljo 11.aprila v gledališcu France Prešeren v Boljuncu od 17. ure dalje. Pevski večer bo letos potekal v Boljuncu že drugič. Po lanskem uspehu bodo letos, podobno kot lani, na oder občinskega gledališča Prešeren stopili otroški in mladinski pevski zbori iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Svojo prisotnost so trenutno potrdili poleg otroskega zbora Fran Venturini Domjo in Mini Venturini, še otroška pevska zbora Piccole Melodie in Cantare iz Trsta, Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, zbor Junior CS ki deluje v sklopu vrhunske zborovske šole Carmina Slovenica, ki se bo predstavil z izvedbo otroškega Eco-musi-cala »The flight of the Bumbles-nouts« ali po naše Čmrljonavti. Slednji zbor je svoje pevske veščine ponesel med občinstvo že lani, Bogatec. Iz zgoniške občine bosta na reviji sodelovali dve skupini: otroški pevski zbor Zgonik s pevovodjo Zu-lejko Devetak in člani skupine Shinkaj Karate Klub, katere inštruktorja sta mojster - črni pas Sergij Štoka in pomožni učitelj - črni pas Matjaž Guštin. Iz goriškega bodo prišli Mali romjanski muzikanti pod vodstvom Silvie Pie-rotti in članice manjše in srednje plesne skupine AŠKD Kremenjak (Jam-lje). Tudi njihova mentorica je Jelka Bogatec, ki prav tako uči članice plesne skupine SKD Tabor iz Opčin. Iz Opčin so doma še glasbeniki ansambla Uopnska mularija, ki delujejo pod mentorstvom glasbenika Aljoše Saksi-da. Nepogrešljiv bo na prireditvi nastop otrok pevskega zbora osnovne šole Virgil Šček iz Nabrežine pod vodstvom Petre Grassi. Pod mentorstvom Martine Lisjak bodo svojo gibčnost bodo pokazale deklice ritmične skupine ŠD Kontovel. V nadaljevnju bodo občinstvu poklonili nekaj poskočnih viž člani ansambla Kraški muzikanti. Da bi bil konec čim bolj slovesen se bodo vsi nastopojoči zbrali na prizorišču in skupno zapeli himno »Vsi smo prijatelji«, ki so jo za lansko srečanje spisali in uglasbili Aljoša Saksi-da, Jelka Bogatec in Nicole Starc. Kot zaključek pa bodo spustili v zrak še pismo prijateljstva v spremstvu petstotih pisanih balonov v mladostniškem upanju, da bi zaplavali čim dlje med oblake. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni organizaciji AGMEN, ki pomaga otrokom z rakastimi obolenji. Današnja prireditev bo zagotovo pravi dan otrok, dan solidarnosti in medsebojnega spoznavanja. agenda ko se je izkazal z običajno in vzorno disciplino svojih številnih in samozavestnih pevcev. Poleg zbora, ki si je preko starejših skupin pridobil sloves vodilnega slovenskega zborovskega gibanja, je lani občinstvu prešerno zapelo drugih šest zborov, med temi seveda nepogrešljivi domači otroški pevski zbor Fran Venturini, ki je občinstvo presetil ob glasbeni spremljavi Nomos Ensembla in pianiste Nede Sancin na klavirju. Organizatorji si tudi letos prizadevajo ponuditi občinstvu kvalitetno zasnovan program in z njim potrditi uspešnost revije »Poje vam mladost« ter celotne potujoče revije Primavera di voci in potrditi mednarodno razsežnost revije ter umetniško, socialno in formativno vlogo pevske dejavnosti pri otrocih. Vsi vabljeni torej v nedeljo 11. aprila v Bo-ljunec, v občinsko gledališče Prešeren. ZBORI ZSKD, KI BODO NASLEDNJI KONEC TEDNA NASTOPILI NA KONCERTIH PRIMORSKE POJE 2010: Nedelja, 28. marca ob 17. uri, v Kulturnem domu v Hrvatinih MoPZ Matajur, Špeter Petek, 9. aprila ob 20. uri, v Kulturnem domu v Vipavi VS Sraka, Štandrež Sobota, 10 aprila ob 20. uri v Osnovni šoli v Vrtovinu Nonet Primorsko, Mačkolje Priporočamo vam, da sproti preverite morebitne zamenjave in spremembe (zlasti pred vašim koncertom) na spletni strani Zveze pevskih zborov Primorske www.zpzp.si. INTERCAMPUS 2010 Letos se bo Mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus odvijal predvidoma od 11. do 17. julija 2010. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Poeltne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce se bodo odvijale okvirno od 23. do 28. avgusta 2010. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu V Štalci velikonočna razstava • ■ • • • in prodajni sejem SKD Vigred prireja ta konec tedna v Štalci v Šempolaju razstavo -prodajni sejem velikonočnih pir-hov in ročnih del ter predmetov, primernih za okrasitev domov. Na razstavi si lahko obiskovalci ogledajo oziroma izberejo, poleg velikonočnih pirhov, izdelanih in okrašenih na razne načine (kraških: kuhanih v čebuljih olupkih in v teranu, ročno risanih, ...), tudi tradicionalne slovenske butare in pisanice; poleg tega lahko pobliže spoznajo razne tradicionalne jedi in običaje, ki so od nekdaj spremljali Slovence ob velikonočnem času. Razstava in prodajni sejem sta odprta danes zjutraj od 9.30 do 10.30 in popoldne od 14.30 do 18.00 in jutri od 16.00 do 18.00. iz o C i v o C i Ime in priimek: Elena Legiša Kraj in datum rojstva: Trst 20-081960 Zodiakalno znamenje: lev Kraj bivanja: Nabrežina Stan: zasedena Poklic: uradnica Najboljša in najslabša lastnost: po- zitivnost-preobčutljivost Nikoli ne bom pozabila: ljudi ki so me veliko naučili, a žal jih ni več. Če bi se ponovno rodil, bi bil: si nisem nikoli postavila tega vprašanja, sprejemam moje življenje tako kot je. Ko bom zadela na loteriji: bom plačala »pufe« in pomagala tistim prijateljem, ki so v zagati. Idealno potovanje, na kateremu sem bila in bi še šla: izleti s Tržaškim partizanskim pevskim zborom in kampiranje v šotoru v Kampu Divna v Dalmaciji. Hobiji: risanje, ustvarjanje z glino,ve-zenje ... na spolšno izdelovanje ročnih del v raznih tehnikah. Knjiga na nočni omarici: trenutno »V zakrpanih gojzerjih« Najljubši filmski igralec/ igralka: Anna Magnani in Meryl Streep Kulturnik/ osebnost stoletja: Tito, Che Guevara, Kosovel. Moje društvo: SKD Vigred in Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič. Moja vloga v njem: v prvem predsednica v drugem pevka in odborni-ca. Ko se prebudim je moja prva misel: tudi danes bo lep dan. Moj življenjski moto: ne stori nikoli drugim, tisto kar ne bi želel, da bi drugi storili tebi. Moje sporočilo svetu: kot je morje sestavljeno iz nešteto kaplijc, tako lahko vsak od nas z malim pripomore, da bi bil ta svet boljši in pravičnejši. glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 6/IV O smislu in koristi glasbenih tekmovanj Nastop na tekmovanju je izkušnja, ki spada v formacijo vsakega glasbenika. Možnosti je veliko in na vseh nivojih, da bi se vsi preizkusili. Med kompeticijami, katerih se tudi učenci Glasbene matice redno udeležujejo, je državno tekmovanje TEMSIG, ki se zaključuje ravno v teh dneh z nastopi najboljših izvajalcev in koncertoma prvonagrajencev, ki bosta na sporedu 31. marca in 1. aprila v Mariboru. Za večino učencev glasbenih šol je tekmovanje skoraj obvezna etapa študijske poti; postavlja pa se vprašanje, če je stres tovrstne izkušnje res formativna in pozitivna izkušnja tudi za tiste, ki se ne uvrstijo med najboljše in kako otroci in odraščajoča mladina lahko doživljajo zmago, kompeti-cijo in morebitni poraz. V razredu prof. Tamare Ražem Locatelli se številni učenci vsako leto soočajo s tovrstnimi preizkušnjami, večkrat z odličnimi rezultati. Pianistka nam je zato posredovala svoja razmišljanja o smislu in koristi glasbenih tekmovanj, ki so ob pedagoških in psiholoških implikacijah tudi odraz trendov, usmeritev in ciljev, ki se uveljavljajo v določenem okolju: Veliko učencev GM na zaključnem koncertu Glasbene revije šole sv.Cirila in Metoda 162 otrok iz šol tržaškega pokrajinskega območja se je udeležilo izbirnih koncertov Glasbene revije, ki jo že deseto leto prireja glasbeni laboratorij večstopenjske šole na Vrde-li. Male glasbenike osnovnošolske in srednješolske stopnje, ki študirajo glasbo na konservatoriju, v okviru raznih glasbenih šol ali privatno, je ocenjevala tričlanska komisija, ki so jo sestavljali violinist, bivši direktor Centra za glasbeno vzgojo Koper Borut Logar, ki že tretjič sodeluje kot predsednik žirije te priljubljene revije, tolkalist in član orkestra gledališča Verdi v Trstu Fabian Pérez Te-desco in še profesorica glasbene vzgoje na nižji srednji šoli Stock in docentka čembala v Cosenzi Rosanna Posarelli. Zaključni nastop revije z najboljšimi udeleženci bo na sporedu v sredo, 31. marca ob 16.uri v gledališču bivše umobolnice pri sv.Ivanu. Zaključnemu nastopu bo sledilo televizijsko snemanje za oddajo Kocka, nagradna koncerta pa se bosta odvijala aprila in maja meseca na sedežu Glasbene matice in na kon-servatoriju. Najboljšemu izvajalcu pa bo namenjeno izredno sodelovanje na glasbenem natečaju liceja Dante Alighieri. Učenci Glasbene matice so se tudi letos udeležili v lepem številu, saj je revija postala prijetna pomladanska stalnica, in so se odlično odrezali, saj bo zaključni koncert skoraj v celoti zaupan ravno učencem slovenske glasbene šole. Nastopili bodo duo Lorenzo Obersnel-Rebecca Jark (klavir, violončelo), flavtistka Nina Badin, duo trobenta-klavir, ki ga sestavljata Gabriel in Erika Legiša, pianistka Rachele Valeri, duo Marco Obersnel-Matjaž Zobec (flavta, klavir), pianist Matej Jazbec, harfistki Paola Gregoric in Martina Carecci, kitarist Matej Coretti, violinistka Maša Kocijančič, pianistka Maja Zobec, pianist Rok Dolenc in violinistka Vera Sturman. V celoti gledano je poučevanje klavirske igre v teh letih v Sloveniji zelo napredovalo. Vse več je učiteljev, ki si pridobivajo globlje razumevanje klavirske tehnike in to prenašajo na svoje učence. Zato je tudi nivo udeležencev, ki prihajajo na Temsig vse višji. Katera je vloga tekmovanja v formaciji mladega glasbenika? Zavedati se moramo, da tekmovanja niso najvažnejša stvar v življenju mladega glasbenika. V določenem obdobju lahko vplivajo na motivacijo posameznika in na njegov napredek, vsekakor pa ne smejo postati osnovni cilj. Udeležba na tekmovanjih praviloma prispeva k bolj intenzivnemu in poglobljenemu študiju klavirske igre, oce- njevalna komisija pa se mora zavedati dolgoročnega razvoja mladega glasbenika in prevzeti odgovornost, da pravilno ovrednoti rezultate njegovega dela. V tem smislu je tudi koncept regijskega in državnega tekmovanja premalo produktiven iz pedagoškega vidika. Učenec pripravlja svoj program od oktobra, ga zaigra februarja in v primeru državnih finalistov še marca meseca; stalno ponavljanje privede do avtomatizma, kar pomeni nazadovanje. Katera je teža bolj ali manj primerne izbire programa? Na tekmovanjih sem opazila, daje izbira programa bistvenega pomena kot predpogoj za dobro izvedbo. S primernimi skladbami otrok lahko na najboljši način razkrije svoje sposobnosti oz., kar ima v sebi. Žal se velik talent včasih lahko skriva tudi za nezadovoljivo izvedbo oz. za učiteljevimi napačnimi prijemi.Tekmovalni programi se iz leta v leto spreminjajo in postajajo vedno težji, učni programi pa ostajajo na nižjem nivoju v primerjavi z zahtevami državnega tekmovanja. To je seveda protislovje in propozicije so včasih nemogoče predvsem za prve starostne kategorije. Na tak način se kompeticija osredotoči na iskanje talentov in prikrajša dobre pianiste za zasluženo priznanje. Katera je razlika med talentiranim in dobrim izvajalcem? Talent je nekaj prirojenega, je sposobnost, ki jo mora profesor pravilno usmerjati in razvijati. Talent je nekaj red- 3.srečanje komornih skupin GM v Sovodnjah UpJ glasbena 1 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it Popoldan s »penečo klasiko« „Peneča klasika" je naslov koncerta, ki se bo odvijal danes ob 17.30 v dvorani Marijinega doma v Rojanu v okviru izrednih koncertnih ponudb Glasbene matice. Ustanova je skupaj s Slovensko prosveto in rojanskim Marijinim domom soorganizator enkratnega gostovanja godalnega orkestra Arseia iz Škofje Loke, ki ga vodi priznani violinist Armin Sešek. Avtor zamisli je štiriindvajsetletni pianist Tilen Draksler, ki bo nastopil kot solist pri koncertu za klavir in godalni orkester v d-molu Johanna Sebastiana Bacha in koncertu za klavir in orkester v a-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta. Godalni orkester pa bo samostojno izvedel znamenite Romunske plese Bele Bartoka in mozartovo Malo nočno glasbo. Sodeloval bo tudi mešani pevski zbor Jacobus Gallus, ki ga vodi Marko Sancin. kega in se povezuje z osebnostjo, s kariz-matičnostjo. Učiti talentiranega učenca je zahteven izziv. Kdor hitro doseže rezultate lahko misli, da se mu ni treba truditi, medtem ko mora delati ravno kot vsi drugi. Če profesor podpira njegovo zavest o lastnem talentu, ne bo dosegel velikih rezultatov. Največji pedagoški dosežek pa je pripeljati ne-talentiranega, a marljivega učenca do visokega nivoja ustvarjanja. Vsak spodrsljaj potre talentiranega učenca, medtem ko se dober glasbenik razvija v stalnem crescendu, saj prenese poraze in vztraja. Katere so za mladega glasbenika posledice udeležbe na tekmovanju? Tekmovanja so sestavni del kariere in odskočna deska v svet glasbe, kar velja predvsem za nekoliko starejše glasbenike. Uspešna udeležba lahko odpira možnost za koncertiranje, morda za štipendiranje, skratka za postavljanje osnov nadaljni poti. V tem smislu so tekmovanja neke vrste selektorji. Pri mlajših pa nosi pedagog odgovornost o funkciji te izkušnje v razvoju učenca, katere mora prevzeti vse posledice. Glasbena tekmovanja mi vedno vzbujajo pomisleke, čeprav je njihov namen odkrivati in spodbujati mlade glasbene talente. V resnici pa ne zmagajo vedno najboljši, saj je dober nastop in način ocenjevanja komisije odvisen od tolikih, tudi aleatoričnih dejavnikov, da je delitev na zmagovalce in nezmagovalce včasih precej nerealna. Kako mora otrok pristopati k tekmovanju? Osebno pripravljam učence na to izkušnjo tako, da ne govorimo o zmagi in o nagradah. Otrok mora odnesti nekaj iz tekmovanja, kar ni pokal ali medalja, temveč glasbeno znanje. Profesor mora nadzorovati nad tem, kako učenec doživlja ta izziv in biti najprej psiholog. Z napačnimi izbirami lahko v sekundi uničiš motivacijo in ambicije svojega učenca. Tekmovanje mora v bistvu biti le pomemben nastop. Zakaj pa ne bi nadomestili tekmovanj s pomembnejšimi nastopi? Ne moremo si zatiskati oči pred dejstvom, da je konkretno priznanje lahko koristno za učenca, profesorja in za šolo sploh. Stvarno pa me zanima le izkušnja. Na tekmovanju učenci kritično poslušajo sovrstnike, se med seboj spoznavajo, preverjajo svoje znanje. Kompeticija pa ne sme biti bistvo vsega; na prvem mestu je samo mu-ziciranje. Utrinki iz preteklosti Komorne skupine Glasbene matice so ponovno zaigrale v Kulturnem domu v Sovodnjah na tretji izvedbi srečanja, ki je namenjeno učencem vseh sedežev šole. Ravnatelj prof. Bogdan Kralj je v pozdrav vsem nastopajočim in publiki poudaril vlogo komornega muziciranja, ki je trenutek druženja, glasbene rasti in spoznavanja značilnosti drugih glasbil. Vse to je vsakdanji kruh mladih glasbenikov, ki se bolj redno ukvarjajo z igranjem s sovrstniki v manjših skupinah. Tudi tokrat so bile programske izbire zelo raznolike, od bolj klasičnih prijemov do prijetnih postankov pri modernejši literaturi za klavir štiri in šestročno, klavirski trio, razne kombinacije godal, flavt, harmonik in kitar. Sodelovali so učenci iz šole Marij Kogoj, šole Tomaž Holmar v Kanalski dolini, goriške in špetrske Glasbene matice. NAPOVEDNIK TRST Danes ob 17.30 v Marijinem domu v Ro-janu „Peneča klasika"-koncert godalnega orkestra Arseia iz Škofje Loke (vodi Armin Sešek) s pianistom Tilenom Drakslerjem. Sodeluje mešani pevski zbor Jacobus Gallus V sredo, 31. marca ob 16.00 v gledališču bivše umobolnice pri Sv.Ivanu Koncert izbranih udeležencev 10. Glasbene revije glasbenega laboratorija NSŠ Sv.Ci-rila in Metoda Nastopi učencev Gm na domovih za ostarele v sodelovanju s Fundacijo CRTrieste: 14. aprila ob 16.30, Dom Bartoli 6.maja ob 16.30, Dom Casa Serena 10. maja ob 16.30, ITIS GORICA 30. marca ob 18.uri in 31. marca ob 18.30 v Doberdobu Spomladanski nastopi učencev goriške Glasbene matice Dva otroška zbora sta leta 1976 zastopala Glasbeno matico na zborovski reviji Naša pomlad. Otroški pevski zbor Glasbene matice je zapel na Stadionu 1. maja pod vodstvom Stojana Kureta, pevce otroškega pevskega zbora Kraški slav-ček Devin-Nabrežina pa je vodil Sergij Radovič. Oba zbora sta v tistih letih, uspešno delovala pod okriljem Glasbene matice; otroški zbor v Trstu je štel 50 pevcev, nabrežinski zbor pa kar 103. Zborovski oddelek šole je v tistih letih obsegal poleg omenjenih otroških sestavov še mladinski pevski zbor (zborovodja je bil Stojan Kuret) in novoustanovljeni komorni zbor Glasbene matice, ki ga je vodil Janko Ban. Zbori šole so peli na internih nastopih in ob raznih prireditvah; na-brežinski otroški zbor je gostoval v Ukvah, komorni zbor pa je snemal za Radio Trst A. Komorni zbor je bil sploh najbolj dejaven, saj je v tej sezoni nastopil v gledališču Verdi v Gorici v okviru revije Primorska poje, je sodeloval na prireditvi v organizaciji Slovenskega kulturnega kluba, 10.junija pa je pel na predstavitvi knjige Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji Pavleta Merkuja v dvorani Gregorčič. Vsi so 1.juni-ja 1976 sooblikovali zborovski večer v dvorani J.Gallus v Trstu. Št. 87 i.podlistek * . -M. r . qorica@ssorq.eu - iS M-mi.V-.Kl m-L-r 1 --^H.uHprif; 28. 3. 2010 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Koncertna sezona KC Lojze Bratuž, SCGV Emil Komel in ZCPZ-Gorica SOLO& ORKESTER: projekt mednarodnega centra za glasbo in umetnost ArsAtelier ArsAtelier, mednarodni center za glasbo in umetnost, ki že desetletje zaznamuje goriško glasbeno ustvarjalnost in vidi svoje poslanstvo v uveljavljanju glasbe in drugih umetnosti, kot kulturne izraze, ki pospešujejo med- i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it ključuje z uspehom, kljub finančnim stiskam ter posledični negotovi prihodnosti. Vendar glasbeno navdušenje, ki privablja mlade, zna biti nalezljivo ... Vse, ki se bodo odločili, da danes, ob 18.00, prisluhenjo obetavnemu glasbenemu dogodku, v veliki dvorani Kulturnega centra Lojzeta Bratuža v Gorici, čaka prav gotovo enkratno doživetje. Predsednika Arsateliera Silvana Kerševana smo vprašali, katero je osnovno vodilo pri načrtovanju teh dogodkov. Predvsem ne želimo delovati le kot organizatorji dogodkov, ampak kot soustvarjalci. Analiza teritorija kaže, da so tu številni mladi galsbeniki, Erik Žerjal sebojno spoznavanje in sodelovanje med narodi in kulturami, zaključuje danes, 28. marca, velikopotezen projekt z naslovom Solo&Orkester. Koncert, ki bo potekal v okviru koncertne sezone KC Lojze Bratuž, SCGV Emil Komel in ZCPZ iz Gorice, bo združil mlade sile simfoničnega orkestra ArsAtelier, pod vodstvom Marca Feruglia, s štirimi priznanimi solisti: Črtomir Šiškovič-violina, Sija-vuš Gadžijev- klavir, Vasja Legiša-če-lo in Erik Žerjal-pozavna. Sile orkestra ArsAtelier so letos spet obogatene z mladimi glasbeniki, ki so se prijavili na razpis za štipendijo, ki jo je velikodušno darovala Fundacija goriške Hranilnice (Fondazione Cassa di Risparmio). Program koncerta je ambiciozno zastavljen, saj bo orkester izvajal najprej Ravelovo suito Ma mère l'oye (Mati gos), ki je sicer v originalu nastala za dva klavirja, a jo je avtor sam kasneje orkestriral. Nato bo kot solist nastopil pozavnist Erik Žerjal, v koncertu za pozavno in godala švedskega modernega, neoklasicističnega skladatelja Larsa Larssona, avtorja dvanajstih krajših koncertov za godala in različne instrumente. V drugem delu bo klavirski trio, v sestavu Črtomir Šiškovič, Vasja Legiša in Sijavuš Gadžijev, z orkestrom izvedel Beethovnov Koncert za violino, violončelo, klavir in orkester, ki ga redko slišimo na koncertnih sporedih. Za mlado in idej polno goriško glasbeno ustanovo se tudi ta projekt za- Sijavuš Gadžijev ja pri lepih besedah in finančne podpore so razdrobljene med številne bolj ali manj veljavne pobude. Lanska izkušnja s projektom »Klavir&Orkester« je izspostavila predvsem klavirsko šolo prof. Sijavu-ša Gadžijeva na SCGV Emil Komel. Obenem, se je orkestru Arsatelier pridružilo deset mladih godalcev, ki so s štipendijo Goriške hranilnice od bliže spoznali orkestrsko igro. S projektom Solo&Orkester smo letos želeli usmeriti žaromet na uveljavljene soliste tega prostora. Štipendije smo namenili različnim instru-mentalcem. Med dobitiniki je 5 godalcev, 2 pihalca, 2 trobilca in harfist-ka. Prihajajo iz širšega goriškega čez-mejnega prostora: iz Gorice, Tolmina, Sežane, Tržiča in Špetra ob Soči. Projekt sicer sodi v širši okvir in želi ustvariti na Goriškem kvaliteten glasbeni center z izobraževalno ponudbo srednje in višnje stopnje. V lanskem šolskem letu smo začeli z mojstrskimi tečaji. Violinist Črtomir Ši-škovič, čelist Vasja Legiša in pianist Si-javuš Gadžijev so v januarju spet vodili mojstrske tečaje na SCGV Emil Komel. Pridružil se jim je tudi uveljavljeni operni pevec in pedagog Aleksander Švab, s katerimi bi želeli tudi v bodoče nadlajevati uspešno sodelovanje. Tudi letošnjim solistom, pri projektu Solo&Orkester, smo želeli zastaviti vprašanje. Kaj vam pomeni sodelovanje pri tem projektu? Erik Žerjal: Zame je to lepa in ne vsakdanja priložnost, da lahko z orkestrom igram kot solist. Žal naš ambient nudi zelo malo možnosti mladim glasbenikom. Preveč energij se zgublja v ja- Črtomir Šiškovič ki iščejo svoj prostor. Maldina je veliko bogastvo, ki nosi v sebi neizčrpne potenciale. Žal, pri načrtovanju kulturne politike, v »vrhovih« primanjkuje poglobljenih vizij in ukrepov. Vse osta- Vasja Legiša gorica Kulturni center Lojze Bratuž, SCGV Emil Komel, Združenje cerkvenih pevskih zborov ter društvo Arsatelier iz Gorice vabijo danes, 28. marca 2010 ob 18.00 na SOLO&ORKESTER, kjer bodo nastopili priznani slovenski glasbeniki Erik Žerjal (pozavna), Črtomir Šiškovič (violina) in Vasja Legi-ša (violončelo) ter znani ruski glasbenik in profesor Sijavuš Gadžijev (klavir). Koncert spada v sklop Koncertne sezone 2090/2010. trst Slovensko kulturno društvo Bar-kovlje obvešča, da poteka vsako soboto zjutraj ob 9.00 do 10.00 tečaj telovadbe, ki ga vodi Roberto Suppani. Tečaj pote- ka v društvenih prostorih v ul. Bonafa 6 v Barvoljah. Radijski oder, v sodelovanju s Slovensko prosveto, vabi danes ob 17.00 v Marijin dom pri sv. Ivanu na 28. izvena-bonmajsko predstavo Vrtiljaka z nagrajevanjem rizbic. Nastopila bo otroška igralska skupina iz Brega z igro Mavrična ribica, v režiji Boža Hrvatiča. Slovenska prosveta, v sodelovanju z Glasbeno matico in rojanskim Marijinim domom, vabi danes na nastop orkestra iz Škofije Loke in zbora Jacobus Gallus. Nastop bo v Marijinem domu v Rojanu ob 17.30. Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 29. marca 2010, v Peterlinovo dvorano, ul. Donizetti 3, na srečanje z minoritom p. Andrejem Še-gulo, ki bo podal velikonočno misel na temo »Božje zapovedi kot izziv za današnji čas«. Začetek ob 20.30. lovih polemikah, glasba in glasbeniki pa ostajajo neme prisotnosti, brez perspektiv. Gorica je napravila velik, hvalevreden korak naprej! Vasja Legiša: V letih mojega popotovanja po svetu sem spoznal različna glasbena okolja, ki so mi pomagala, da sem razvijal svoje glasbeno znanje in svojo osebnost. Navezanost na »moj Kras« pa je vedno živa. V zadnjem času mi je bila dana možnost, da se pogosto javljam na Goriškem, kjer, z vodenjem mojstrskih tečajev, ponovno odkrivam in spoznavam domačo glasbeno sceno. Hvaležen sem oraga-nizatorjem projekta Solo&orkester. To je velik podvig, saj sodi Beethovnov trojni koncert v sam vrh glasbene literature in je velik izziv za izvajalce, predvsem za violončelista. Črtomir Šiškovič: Že več let živim daleč od krajev, kjer sem se rodil, rasel in dozoreval. Rad se vračam, predvsem ko se mi nudi prilika, da soustvarjam glasbene dogodke. Goriško glasbeno jedro okoli SCGV Emil Ko-mel je živo in ustavrjalno, pa tudi pozorno do vseh, ki imamo na glasbenem področju še kaj povedati. Letošnji projekt je zelo vabljiv in me je razveselil, ker mi je nudil priliko, da sem se poglobil v Beethovnovo skladbo, ki jo bom tudi prvič izvajal. Slovenci na Goriškem so lahko ponosni na Silvana Kerševana, ki se vsestransko razdaja in soustvarja edinstveno kulturno podobo tega prostora. Sijavuš Gadžijev: Veseli me predvsem to, da lahko igram lepo glasbo. Po reviji pesem mladih Pogovor s predsednikom Markom Tavčarjem Rekordna jubilejna revija otroških in mladinskih zborov Pesem mladih. Kako pri ZCPZ ocenjujete to 40. izvedbo? Kot ste rekli, je bila letošnja 40. izvedba res nekaj posebnega, saj je nastopilo 38 pevskih zborov oziroma skupin in če bi sešteli število pevcev v posameznih zborih, bi to število doseglo skoraj 1080 otrok in najstnikov. Realno je bilo sicer kakih 200 otrok manj, ker nekateri pojejo seveda v šoli, a tudi v društvenem ali župnijskem zboru. Z organizacijskega vidika pa je revija lepo stekla, ker smo jo razdelili na tri koncerte in tako so se zbori in njihovi spremljevalci lahko brez večjih težav zvrstili in nastopili. Pomorska postaja namreč s tega vidika nudi dovolj prostra, da se pevci lahko brez težav zberejo, upojejo in v miru počakajo na nastop. Tudi letos so koncert v celoti posneli slovenski sporedi deželnega sedeža radiotelevizijske družbe RAI, kar je za nastopajoče tudi svojstven izziv, da se čim bolje pripravijo. Program, ki je trajal dobre štiri ure in pol bo namreč televizija oddajala v treh delih, na Veliko noč, Velikonočni ponedeljek in nato še v četrtek, 8. aprila. Kakorkoli tak podvig ne bi uspel brez radodarne podpore, ki jo sodelujočim zborom in organizatorjem nudi Slovenska prosvetna matica iz Trsta, da bi tudi na ta način spodbujala napredek zborovske kulture v našem prostoru. Kakšen je bil razvoj v teh štirih desetletjih? Če pomislimo, da je minilo 40 let, je razvoj kar lepo opazen. Prva leta je bilo to srečanje otroških in mladinskih zborov in skupin, a tudi instrumentalnih ansamblov in folklornih skupin. Po letu 1977 pa se je revija razvila v čisto zborovsko manifestacijo. Predvsem se mi zdi pomembno, da je v teh desetletjih Pesem mladih spodbujala tudi naše ustvarjalce, od samega dolgoletnega predednika ZCPZ dr. Hareja, do mnogih drugih, da so pisali nove pesmi za te mlade in najmlajše zbore. Tako je bilo tudi letos in smo lahko prisluhnili več na novo napisanim pesmim, mnoge izmed teh na originalna besedila skladateljev oz. besedila tukajšnjih besednih ustvarjalcev. Prav tako je bila revija za mnoge mlade zborovodje večkrat prvi pomembnejši preizkusni kamen, ki jim je pomagal, da so si nabirali izkušenj z zborovodskim delom in nastopanjem pred javnostjo. V ta namen je revijo vrsto let spremljala strokovna komisija, ki je nato v pogovoru ali pisno nastopajočim zborovodjem podala mnenje o samem dirigentskem znanju. Verjetno že razmišljate za naprej? Letošnja izvedba je pokazala potrebo, da to množično zborovsko manifestacijo temeljito preuredimo. Sklepi še niso padli, vendar lahko napovemo, da bomo v prihodnje skušali razdeliti revijo na nekaj koncertov, da bi zbori lahko nastopili v bolj primernih okoliščinah in imeli boljše pogoje. / PRIREDITVE Nedelja, 28. marca 2010 25 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno Gledališče FJK Rossetti Danes, 28. marca ob 16.00 / Carlo Gol-doni: »Trilogia della villeggiatura«. Režija: Toni Servillo. V torek, 30. marca ob 20.30 / Tony Kushner: »Angels in America. Prima parte: si avvicina il millenio«. Nastopata: Elio de Capitani in Ida Marinelli. / Ponovitve: v sredo, 31. marca ob 20.30. Dvorana Bartoli Danes, 28. marca ob 17.00 / Laura Cu-rino in Gabriele Vacis: »Il signore del cane nero«. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 28. marca, ob 16.30 / Billy Wilder in I. A. L. Diamond: »L'apparta-mento«. Režija: Patrick Rossi Gastaldi. Nastopajo: Massimo D'Apporto in Benedicta Boccoli. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 30 in v sredo, 31. marca ob 20.45 / Billy Wilder in I. A. L. Diamond: »L'appartamento«. Režija: Patrick Rossi Gastaldi. Nastopajo: Massimo D'Apporto in Benedicta Boccoli. V torek, 13. aprila ob 20.45 / Roberto Ando in Moni Ovadia prevzeto od Wil-liama Shakesperja: »Shylock, il mercante di Venezia in prova«. Režija: Roberto Ando in Moni Ovadia. Nastopajo: Moni Ovadia, Shei Shapiro, Rugge-ro Cara, Lee Colbert, Roman Siwulak, Maxim Shamkov, Federica Vincenti. / Ponovitve: v sredo, 14. aprila ob 20.45. GORICA Kulturni dom Jutri, 29. marca ob 20.30 / v okviru »Komigo 2010« monokomedija »Če-furji raus!« Igra: Aleksander Rajkovič -Sale. Info: Kulturni dom Gorica tel. 0481.33288. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Jutri, 29. marca ob 20.00 / Tit Makcij Plavt: »Osli«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Jutri, 29. marca ob 19.30 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. / Ponovitve: v torek, 30. marca ob 18.00 ter v petek, 2. aprila ob 19.30. V sredo, 31. marca ob 19.30 in ob 21.35 / Sebastjan Horovat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. / Ponovitve: v četrtek, 1. aprila ob 19.30 in ob 21.35. V soboto, 3. marca ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V torek, 6. aprila ob 19.30 in ob 21.35 / Sebastjan Horovat, Andreja Kopač in Eva Nina Lampič: »Pot v jajce«. V petek, 9 aprila ob 19.30 in ob 21.45 / Andrej Rozman Roza in davor Božič: »Neron«. Mala drama Jutri, 29. marca ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«. V sredo, 31. marca ob 20.00 in ob 21.30 / Aleš Berger: »Zmenki«. V petek, 9. aprila ob 20.00 / Kristjan Muck: »Vehikel«. / Ponovitve: v soboto, 10. in v ponedeljek, 12. aprila ob 20.00. V soboto, 10. aprila ob 16.00 in ob 16.35 / Andrej Rozman Roza: »Kako je Oskar postal detektiv«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 29. marca ob 19.30 / Ivo Marti-nič: »Drama o Marjani in tistih okrog nje«. / Ponovitve: v četrtek, 1. in v soboto, 3. aprila ob 19.30. V torek, 30. marca ob 19.30 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«. V petek, 2. aprila ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V torek, 6. aprila ob 19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. / Ponovitve: v sredo, 7. aprila ob 19.30. V četrtek, 8. aprila ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«. / Ponovitve: v petek, 9. aprila ob 19.30. V soboto, 10. aprila ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. V torek, 13. aprila ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. / Ponovitve: V sredo, 14. ob 19.30 in v četrtek, 15. aprila ob 20.00. Mala scena V petek, 26. marca ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. / v soboto, 3. aprila ob 20.00. V četrtek, 1. aprila ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmidt: »Mali zakonski zločini«. / Ponovitve: v petek9. in v soboto, 10. aprila ob 20.00. V torek, 30. marca ob 20.00 / Peter Rezman: »Skok iz kože«. V torek, 6. aprila ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. / Ponovitve: v sredo, 7. ob 17.00 in ob 20.00. V četrtek, 8. aprila ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 29. marca ob 20.30 / G. Rossini: »Petite messe Solenelle«. V sredo, 7. aprila ob 19.00 / Richard Wagner: »Tannhäuser«. / Ponovitve: v petek, 9. ob 19.00, v soboto, 10. ob 16.00, v torek, 13. ob 19.00, v sredo, 14. ob 19.00, v soboto, 17. ob 15.00 ter v nedeljo, 18. aprila ob 15.00. Stalno gledališče FJK Rossetti V torek, 30. marca ob 21.00 / Clarck Gesner: »You're a good man, Charlie Brown«. Režija: Shawna Farrell. Nastopajo učenci od Bernstein School of Musical Theatre iz Bologne. / Ponovitve: v sredo, 31. marca ob 21.00. GORICA Kulturni dom V torek, 30. marca ob 20.30 / koncert jazz bobnarja Zlatka Kaučiča s skupino Kombo. Gost večera Javier Girotto. Info: Kulturni dom Gorica - tel. 0481.33288. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 15. aprila ob 20.45 / »Le scuole di musica d'Europa«. Nastopa: Scuola Normale Superiore di Pisa. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom Danes, 28. marca ob 17.00 / koncert narodne glasbe, v organizaciji KD Melodija, s skupino Ano urco al pej dvej, Prifarskimi muzikanti in Zoranom Lu-pincem. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 30. marca ob 19.45 Gallusova dvorana / Skupina »Sezen Aksu« iz Turčije. Nastopajo: Sezen Aksu -glas; Fahir Atakoglu - glasbeni direktor, klavir; Özer Arkun - violončelo; Gö-skun Cavdar - klarinet; Fatih Ahiskali - ud, bozuki in kitara; Nurcan Eren -spremlevali glas; Erik van der Westen - bas; Yasar Akpence - tolkala in Jarrod Cagwin - bobni, tolkala. Danes, 28. marca ob 11.00 in 18.00 Linhartova dvorana / »Zapleši v bajko«. Letni nastop učencev plesnih pripravnic in Oddelka za sodobni ples Kon-servatorija za glasbo in balet Ljubljana. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella - Avditorij, (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Arturja Nathana. / Za več informacij: tel.: 040 - 362636; fax: 040363133; info@stu-diosandrinelli.com. OPČINE Prosvetni dom: je na ogled razstava »Marjo Sosič in njegove skulpture«. Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): je na ogled fotografska razstava Borisa Prinčiča »Sporočilo v steklenici«. Rastava bo odprta do nedelje, 28. marca. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in ob 17.00 do 19.00 ali po dogovoru. / Info: Sklad Mitja Čuk -040 - 212289 NABREŽINA Kavarna Gruden: je na ogled razstava tržaškim Claudiom Magrisom TRST - Jutri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma Srečanje s pisateljem Jutri bo v veliki dvorani Narodnega doma ob 17. uri srečanje s tržaškim pisateljem Claudiom Magrisom. Srečanje bo posvečeno zadnjemu Magrisovemu romanu Alla cieca - Na slepo, za katerega je pisatelj prejel vrsto prestižnih nagrad. Prevajalki Veronika Brecelj in Lji-ljana Avirovic bosta predstavili slovenski oziroma hrvaški prevod Ma-grisovega romana. Italijanska kritika je ob samem izidu knjige naglasila, da gre za mojstrovino in da se delo uvršča med največje sodobne romane. To ne samo zaradi vsebine, ampak tudi zaradi posebnega stila in oblikovne strukture besedila. V delu se prvoosebni pripovedovalec, ki se najbrž nahaja v nekem centru za mentalno zdravljenje, prepusti dolgi izpovedi-pripovedi. V njej obnavlja življenja različnih junakov, tako da se z njimi poistoveti, hkrati pa razgublja v blodnji glasov. Osrednja protagonista sta dva: Jorgen Jorgensen, resnična zgodovinska osebnost, pustolovec, ki se leta 1809 proglasi za kralja Islandije in je potem obsojen na prisilno delo v Hobart Townu v Tasmaniji; in Salva-tore Cippico, izmišljen junak, ki se desetletja pozneje rodi v istem mestu; to je italijanski komunist in an-tifašist, borec v španski državljanski vojni, interniran v Dachauu, pozneje med Italijani - Monfalco-nezi, ki gredo v Titovo Jugoslavijo gradit socializem, jih pa obtožijo vohunstva in sabotaže ter zaprejo v gulag na Goli otok. V romanu se prepletajo še drugi glasovi in pripovedujejo resnične ter mitološke V veliki dvorani Narodnega doma bo jutri popoldne srečanje s tržaškim pisateljem Claudiom Magrisom kroma zgodbe, kot na primer zgodbo o Ja-zonu in Argonavtih. Glavna akterka romana je Zgodovina, ali kot pravi slovenski pisatelj Drago Jančar v spremni besedi k slovenskemu prevodu Ma-grisovega romana, »njen slepi nemir«. Jančar se tu navezuje na Kocbekove besede iz njegove pesmi Zgodovina. V romanu je še zlasti je v ospredju zgodovina dvajsetega stoletja, se pravi zgodovina padca monarhij, dveh strašnih, krvavih vojn, revolucij, nastanka totalitarnih režimov, ki so ustvarili uničevalna taborišča in gulage, zgodovina velikih utopij in razočaranj. Na slepo je roman o večnem uporniku na begu pred katastrofo in v boju za uveljavitev lastnih idealov; je tudi refleksija o revoluciji in njenem neizogibnem propadu, o smrti in trpljenju, ki ju prinaša; je roman o človeku, razpetem med lastno človeškostjo in družbeno ter zgodovinsko umeščenostjo. grafik Magde Starec: »Črna luna«. Urnik ogleda: v času odprtja Kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Galerija Maria Di Ioria (v državni knjižnici v Ul. Mameli): do 31. marca je na ogled razstava Marie Grazie Persolja z naslovom »Viaggio di ricor-di«. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. Galerija Kulturnega doma: do 6. aprila je na ogled razstava slikarke Janine Cotič iz Sovodenj. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in od med 16. in 18. uro ter med prireditvami. Go Art Galerija, v kompleksu Palače Lantieri na Trgu sv. Antona 5: do 7. aprila je na ogled razstava likovnih del Shozuja Shimamota in Yasua Sumija, predstavnikov japonskega likovnega gibanja Gutai. Odprta je ob delavnikih med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 19.30, zaprta ob nedeljah in ponedeljkih; informacija na tel. 0481-062181, in-fo@goartgallery.it, www.goartgallery.it. VIDEM Dvorana dei Tigli (Ul. Gramsci 6 - Fiu-micello): do 11. aprila bo na ogled fotografski projekt Marka Vogriča, član Fotokluba Skupina75, v priredbi kulturnega združenja At Thirty Seven s Fiumicella z naslovom: »Camera Obscura & Co.« ali: Poljska miš obišče mesto! Niz vedut s Solkanskega polja in Gorice posnetih z luknjičarko (pinhole camera) z »mišje perspektive«. Info.: markovog@libero.it, tel. 347-1516964. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. Kosovelov dom: (Velika galerija): je na ogled razstava Megije Uršič Calci pod nasovom: »Muza v mozaični odeji«. PIRAN Galerija Herman Pečarič: do 21. aprila je na ogled fotografske razstave umetnika Zorana Hochstatterja pod naslovom: »Modrost«, v katerem bo predstavil izbor originalnih fotografij v stari tehniki cianotipije. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova Galerija: je na ogled državna tematska razstava »Kolaž«, ki jo je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Urnik: na ogled bo do 2. aprila od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih, sobotah in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. Galerija CD:do 13. junija je na ogled kulturnozgodovinska razstava »Armenska tradicja med svetom in svetim«. Mala galerija: do 18. aprila je na ogled fotografska razstava Rubena Manga-sarjana (1960 - 2009). Vstop prost. 26 + Nedelja, 28. marca 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Tv Kocka: Lutkovna predstava: O belem mucku, ki je bil čisto črn 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 LYNX Magazine, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 7.10 7.55 9.25 12.20 13.30 14.00 16.25 16.35 18.50 20.00 20.40 21.30 23.40 0.45 1.10 Aktualno: Unomattina Week End Šport: Pole Position Avtomobilizem: VN v Avstraliji Blagoslov, sveta maša, Angelus Aktualno: Linea verde Dnevnik Variete: Domenica In Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Variete: Domenica In - 7 giorni (v. P. Baudo) Kviz: L'eredita (v. C. Conti) Dnevnik in športne vesti Kviz: Affari tuoi Nan.: Tutti pazzi per amore 2 (It., '09, r. R. Milani, i. A. Liskova, E. Solfrizzi) Aktualno: Speciale Tg1 Nočni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Applausi (v. G. Marzul-lo) V^ Rai Due 6.00 Aktualno: L'avvocato risponde 6.15 Aktualno: Inconscio e Magia Psic-he 6.45 Variete: Mattina in famiglia, vmes Dnevnik 9.25 Avtomobilizem: VN v Avstraliji 10.00 Šport: Pole Position 10.30 Variete: Ragazzi c'e Voyager 11.00 Aktualno: A come Avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che... aspettano, sledi Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio sprint 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Avtomobilizem: VN v Avstraliji 20.00 Dok.: Secondo canale 21.00 Nan.: NCIS - Unita Anticrimine 21.50 Nan.: NCIS - Los Angeles 22.35 Šport: La domenica sportiva 0.30 Šport: Domenica Sprint 1.00 Nočni dnevnik ^ Rai Tre 6.00 1.45 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando e domenica papa 7.25 Aktualno: Mamme in blog 7.35 Variete: E' domenica papa 8.25 Nan.: The Saddle Club 9.00 Aktualno: Speciale Ambiente Italia 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 0.45 Aktualno: TeleCamere 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 19.00, 23.20 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro 15.00 Dnevnik L.I.S. 18.00 Kviz: Per un pugno di libri 18.55 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Report 23.35 Aktualno: Un giorno in Pretura 0.35 Nočni dnevnik K Rete 4 6.30 Dnevnik: Pregled tiska 7.10 Aktualno: Super Partes 7.55 Nan.: Tequila & Bonetti 8.50 Nan.: Nonno Felice 9.25 Dok.: Artezip 9.30 Dok.odd.: Abruzzo - Da Vasto a Barreo 10.00 Sveta maša 11.00 13.30 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.00 Aktualno: Melaverde 13.50 Film: Il virginiano (western, ZDA, '00, r. B. Pullman, i. D. Lane) 16.00 Film: I gladiatori (zgod., ZDA, '54, r. D. Daves, i. V. Mature) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Film: Colombo - Candidato per il crimine (det., i. P. Falk) 21.30 Aktualno: Quarto Grado (v. S. Sot-tile) 23.25 Šport: Controcampo (v. A. Brandi) 1.15 Nočni dnevnik - Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spiri-to 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska na-poveda 13.40 Variete: Domenica Cinque (v. B. D'Urso) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Striscia la domenica 21.30 Nan.: Fratelli Benvenuti (It., '09) 23.30 Film: Secret Window (triler, ZDA, '03, r. D. Koepp, i. J. Depp) 0.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 7.45 10.55 11.50 12.25 13.00 14.00 15.00 16.45 Aktualno: Super Partes Risanke Nan.: Malcolm Šport: Grand Prix Dnevnik in športne vesti Šport: Guida al campionato Film: Beast - Abissi di paura (dram., ZDA, '95, i. W. Petersen) 16.40, 18.05, 21.05, 22.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Robots (risanka, ZDA, '05, r. C. Saldanha) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: E.T. L'extraterrestre (fant., ZDA, '82, r. S. Spielberg, i. D. Bar-rymore) 21.30 Film: King Kong (fant., ZDA, '05, r. P. Jackson, i. A. Brody) ^ Tele 4 12.15 Aktualno: ...Lo avete fatto a me 13.15 Aktualno: Cattedra di S. Giusto 13.25 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.00 Musica, che passione! 13.45 Variete: Nus fevelin di se - Ci par- lano di sé 14.05 Aktualno: Dai nostri archivi 14.15 Variete: Camper magazine 14.35 Dok.: Borgo Italia 15.00 Dok. odd.: Samoa - le isole del tesoro 15.40 Dok.: La grande storia 16.30 Novecento contro luce 17.30 Risanke 19.15 19.45 Aspettando...E domani è lu-nedi 19.30 Nedeljski dnevnik 23.00 Film: Firefight - Inferno ad alta quota LA 6.00 7.00 10.10 10.45 11.55 12.30 14.10 17.35 20.00 20.30 21.10 23.35 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Week-End Aktualno: La settimana 15.25 Avtomobilizem: Superstar -VN Italije 12.55, 16.25 Motociklizem: Super-bike - VN Portugalske 0.35 Dnevnik in športne vesti Dok.: La7 Doc - Vivo per miraco-lo Film: La vedova americana (kom., ZDA, '93, i. S. MacLaine) Dnevnik Resničnosti show: S.o.s. Tata Dok.: La gaia scienza (v. M. Tozzi) Aktualno: Reality 14.10 Glasb. odd.: In orbita 14.40 Trendovska oddaja »Q« 15.25 Sredozemlje 15.55 Glasb. odd.: Je vse res 17.00 City folk 17.30 Potopisi 18.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Tednik 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. oddaja 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 LYNX Magazin 23.00 Kogojevi dnevi 23.30 Baiker Explorer 23.45 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku "i Tv Primorka 14.30 Razgledovanja (pon.) 15.00 Kmetijska oddaja 16.00 Glasb. odd.: Z Mojco po domače (pon.) 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Mavrica pogledov (pon.) 19.15 Pravljica 19.30 Med Sočo in Nadižo 20.00 Celovečerni film 21.30 RPS, rdeča preproga s Sebastjanom 23.00 Znanstveni večeri Univerze v Novi Gorici 0.15 Videostrani 7.00 Koncert klasične glasbe 7.50 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 10.30 ADok. odd.: Val Gardena 11.25 Šport: Ski magazine 11.50 Aktualno: Fede, perche no? 11.55 Sv. maša in Angelus (t Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.50 Otroška serija: Mulčki 10.20 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 10.50 Na obisku - oddaja Tv Koper Ca- podistria 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Koper Capodistria 13.00 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Na zdravje! (pon.) 14.30 Prvi in drugi (pon.) 15.00 17.15 Razvedrilna oddaja NLP 15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman 15.10 Glasbiator 15.25 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.35 Profil tedna 16.00 Večno z Lorello Flego 16.05 Športni gost 16.20 Svetovno s Karmen Švegl 16.25 Za prste obliznit 17.30 Fokus 18.25 Žrebanje Lota 18.35 Risanke 19.20 Zrcalo tedna 19.50 Gledamo naprej 19.55 Spet doma 21.45 Dokumentarni portret: Lila Prap 23.10 Serija: Bančni račun, zadnji del (T Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.00 Skozi čas 8.10 Iz arhiva TVS: Tv Dnevnik 28.03.1992 8.30 Globus (pon.) 9.00 Navdih klasike z mladimi virtuozi 9.20 Oaza sredi mesta, Akademija za glasbo v Ljubljani 9.40 Pomagajmo si - Oddaja TV Koper (pon.) 10.10 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope (pon.) 10.40 Turbulenca (pon.) 12.10 Hanti Mansijsk: SP v biatlonu, mešane štafete, prenos 14.40 Turin: SP v umetnostnem drsanju, revija, vključitev v prenos 16.25 Novo Mesto: rokomet (ž), finale pokala Slovenije, prenos 18.15 Velenje: rokomet, osmina finala lige prvakov, Gorenje - Ciudad Real, prenos 20.15 Dok. serija: Med nebom in zemljo 21.10 Nad.: Bratje Karamozovi 22.00 Portretni film: Na utrip srca 22.50 Nad.: Berlin Alexanderplatz (pon.) 23.50 Film: Na robu obupa (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Ro-jana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Pesem mladih 2010; 10.50 Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 15.45 Music box; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev: Primorska poje -Dom krajanov Bilje; Dežurna glasba, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo ple-sat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Cho-pinovo leto; 10.00 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Tor-klja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.3019.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlan-tično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Šport; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Fernando Pinto do Aramal: Veliki pisatelj; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Ebu dan -cvetna nedelja, prenos iz Pariza ter iz Tallina; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Ebu dan - cvetna nedelja, prenos iz Dresdena; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Zaradi Sonca v prvi hiši boste imeli odlično sposobnost vplivati na ljudi okoli vas, vendar naj vas to ne zanese. Ne delovnem mestu poslušajte tudi zamisli drugih in jih upoštevajte. m^l BIK 21.4.-20.5.: Samski biki: vaše vprašanje o neuslišani ljubezni se bo kmalu rešilo, vendar je odvisno od vas, ali bo razplet prijeten ali neprijeten. Na delovnem mestu se bo opazila vaša neprespanost. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Z nadrejenim in s sodelavci se boste odlično razumeli. Delovno okolje bo blagodejno vplivalo na vas. Pazite, da ne zapostavite svoje družine, ki naj bo še vedno vaša prioriteta. RAK 22.6.-22.7.: Slabo poču-«« tje bo vplivalo na vaše delo v službi oziroma šoli. Napolnite se z vitamini in si raje vzemite prost dan, da se napolnite z energijo. Za konec tedna se z najbližjimi odpravite na izlet. LEV 23.7.-23.8.: Polni boste (^^r pozitivne energije in delovnega zagona, kar se bo poznalo pri vašem delu. V družbi prijateljev boste hoteli biti v središču pozornosti. Poskušajte se sproščeno pogovarjati z njimi. DEVICA 24.8.-22.9.: Zaradi ^^ Saturna v prvi hiši boste imeli dobre miselne sposobnosti, kar vam bo prišlo prav na delovnem mestu oziroma v šoli. Prihodnji teden boste zelo asocialni. Poskušajte se sprostiti! VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Za ^ ^ konec tedna boste doživeli pozitivno spremembo, ki bo blagodejno vplivala na vaše počutje. Napolnili se boste z novo energijo, ki jo boste potrebovali za delovni teden. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Brez slabe vesti si vzemite prost vikend. Teža delovnega tedna je pritisnila na vas. Zdravje: imate dober imunski sistem, vendar se vseeno pazite mraza in hladnega vetra. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Koliko natančnosti in potrpežljivosti je potrebno za uresničitev čisto enostavne ideje. Vi bi najraje le snovali in kovali načrte, izvedba pa vas dolgočasi. Poskušajte vzljubiti svoje delo. KOZOROG 22.12.-20.1.: Ponosni ste na svoje dosežke, do katerih res ni bilo lahko priti. Morali ste se pošteno truditi in včasih je bil vaš trud premalo spoštovan. Ne bodite tako zaverovani vase. Ljubezen: dobro. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Najraje bi videli, da bi vas ljudje pustili pri miru, saj je včasih tako težko živeti z drugimi. Poskušajte si prislužiti njihovo zaupanje in ljubezen s potrpežljivostjo. Denar: srednje. RIBI 20.2.-20.3.: Obeta se vam živahen in zanimiv teden. V službi boste uspešni, še posebno če je vaše delo intelektualno, saj boste hitro in zbrano razmišljali. S partnerjem se ne bosta najbolje razumela. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 28. marca 2010 27 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna Tv: Primorska Kronika Tv Kocka: Videofleš: Pivo mi dej -Atomik Harmonik Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.00 Dnevnik - Parlament 16.10 Aktualno: Deželne volitve 2010 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.30 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita nasco-ste 21.10 Aktualno: Porta a porta ^ Rai Due ^ Rai Tre 7.30 8.15 9.15 9.20 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.50 15.10 NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (27. 3. 2010) Vodoravno: spokornik, Man, poraženka, INA, at, Ret, rikšar, Remo, Ami, Oise, tnalo, ocet, T. K., Race, se rade I a, žica, teza, Elisa, makako, B. A., Alar, bil, Amor, rjavica, Eak, tanker, Dol, S. C., Erna, artoteka, Estonka, jar, nirvana, les, R. O., unanimistka, Atican rt, iks, Aar, oljka; na sliki: Žarko Race. Mala križanka, vodoravno: 1. kapo; 5. eter; 6. pest; 7. enka; 8. rta; 9. alk; 11. Etna; 12. Lo i k; 13. arka. 15.15 Variete: La Tv dei ragazzi d Raitre 15.40 Variete: Melevisione 16.10 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.10 18.00, 23.05 Aktualno: Deželne volitve 2010 17.55 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Fuori orario Rete 4 7.05 Nan.: Magnum P.I. 8.05 Nan.: Nash Bridges 9.00 Nan.: Piu forte ragazzi 10.15 Dok.: Sai Xche 10.20 Nan.: Carabinieri 3 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.00 Nan: E.R. - Medici in prima linea 12.55 Nan.: Un detective in corsia 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 16.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Un marito ideale (kom., V.B./ZDA, '99, r. O. Parker, i. R. Everett) 17.25 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Siska 23.35 Film: L'impero dei lupi (triler, Fr., '05, i. J. Reno) 6.00 Variete: Scanzonatissima 6.15 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 6.25 19.00 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e società 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Kviz: Cuore di mamma (v. Amadeus) 18.00 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 18.05 Aktualno: Deželne volitve 2010 19.50 Resničnostni show: L'isola e poi... 21.05 Glasb. odd.: Minissima 2010 23.40 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.55 Dok.: La Storia siamo noi, sledi Se-condo Canale 1.15 Dnevnik - Parlament 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Figu - Album di persone notevoli Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: Tg3 Shukran Aktualno: Le storie - Diario italia- Nad.: Julia - La strada per la felicita 19.00, 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis Dnevnik - kratke vesti Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.00 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Talent show: Amici (v. M. De Fi-lippi) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.10 Nan.: Hot Properties 6.40 17.25 Risanke 8.40 Nan.: Friends 9.10 Variete: Polpette 10.40 Dok.: Capogiro 11.45 Aktualno: Jekyll, sledi Nella rete di Jekyll 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Risanka: I Griffin 14.35 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Kyle XY 16.00 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Zoey 101 18.05 Aktualno: Deželne volitve 2010 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 21.10 Film: L'allenatore nel pallone 2 (kom., It., '07, r. S. Martino, i. L. Banfi) 22.45 0.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.25 Film: L'allenatore nel pallone (kom., It., '84, r. S. Martino, i. L. Banfi) ^ Tele 4 La l 21.00 Studio City 22.00 Pozdrav Afriki 22.30 Knjiga mene briga 22.50 Film: Glasovi iz ozadja Koper 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Variete: Novecento contro luce 9.55 Koncert klasične glasbe 11.25 Variete: Camper magazine 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 15.05 Klasična glasba 12.40 Dok.: La Cina imperiale 13.15 Aktualno: Videomotori 14.05 Variete: Animali amici miei 17.00 Risanke - K2 19.00 Nogomet: Super calcio - Triestina 20.00 Športne vesti 20.05 Nogomet: Super calcio - Udinese 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nogometna tekma: Triestina - Pa-dova 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.55 Nan.: Cold Squad 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.50 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 0.00 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro 10.25 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.05 Nan.: The District 14.05 Film: Italiani (kom., It., '96, r. M. Ponzi, i. G. Scarpati, G. DeSio) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Relic Hunter 19.00 Nan.: Crossing Jordan 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Deželne volitve 2010 23.40 Šport: Senza tituli (t Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris.nan.: Cofko Cof (pon.) 10.40 Otroška serija: Mulčki (pon.) 11.05 Nan.: Mi znamo (pon.) 11.25 Nan.: Dogodivščine Sarah Jane 11.55 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved 13.15 Dok. serija: Budizem na slovenskem (pon.) 13.40 Parada (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko 15.55 Ris. nan.: Felikosva pisma 16.10 Lutk.-igr. nan.: Bine 16.30 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 19.55 Tarča 21.10 Hum. nan.: Odkar si odšla 21.40 Na lepše 22.15 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.15 Umetnost igre 23.40 Glasbeni večer: koncerti za mlade Jr Slovenija 2 6.30 1.15 Zabavni infokanal 7.20 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 29.03.1992 7.40 Slovenski utrinki (pon.) 8.30 Prvi in drugi (pon.) 8.55 Seja Državnega zbora, prenos 17.30 Izobr. serija: To bo moj poklic 18.00 Nad.: Prevzetnost in pristranost (pon.) 18.55 Risanka: Rožnati panter 19.00 Iz sobotnega popoldneva: Zdravje, usoda, alternativa 20.00 0.25 Dok. odd.: Ko bambus zacve-ti 9.00 9.05 10.05 11.00 17.10 17.40 19.00 20.00 21.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Ciak Junior LYNX Magazin Vesolje je Tednik Avtomobilizem Istra in 23.20 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik Športne vesti Levant Kino premiere Sredozemlje Artevisione Meridiani Vzhod - Zahod Športel Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik 16.40 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Kultura: Moskva Petuški s Primožem Ekartom Glasb. odd.: Koncert skupine Ka-lamari, 1. del (pon.) Mozaik (pon.) 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme, Kultura Športni ponedeljek: Odbojka: Salonit Anhovo - Ach Volley RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.00 Osebnost Primorske; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.05 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.05 Hip hop; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Na štirh strunah; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glas bene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Al legro ma non troppo; 19.30 Mali koncert: 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 8 Nedelja, 28. marca 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Inter ima zdaj le točko prednosti pred Ranierijevimi varovanci Po zmagi Rome proti Interju bo konec sezone nadvse pester Za domače sta zadela De Rossi in Toni, vmes uspešen Milito - Kakovostna tekma Še bo zanimivo! Po zmagi Rome proti Interju so rumenordeči znova v igri za naslov, saj so se približali le na točko zaostanka od Mourinhovih varovancev. Po slabem začetku prvenstva in zaostankom 14 točk si ne bi nihče mislil, da bi se lahko Roma znova vključila v boj za najvišja mesta, a trenerju Claudiu Ranieriju je uspel neverjeten preobrat, ki je dosegel svoj vrhunec sinoči, ko je ekipa iz večnega mesta premagala 2:1 Inter. Do konca prvenstva je še sedem tekem, danes pa bi lahko izkoristil priložnost tudi Milan, ki bi z zmago ravno tako dihal za ovratnik mestnemu tekmecu. Včerajšnja tekma na Olimpicu je bila nadvse zanimiva in polna takih podrobnosti, ki bi lahko popolnoma spremenile potek srečanja. Prvi polčas se je zaključil z vodstvom Rome z 1:0, šlo pa je za hudo napako vratarja Interja Julia Cesarja, ki mu v 17. minuti ni uspelo zadržati počasnega strela z glavo Burdissa, kar je izkoristil De Rossi, ki je s kratke razdalje zatresel mrežo. Tudi po golu je Roma nadaljevala z zelo harmonično igro, s Pizar-rom, ki je odlično vodil soigralce in bil pravi gospodar sredine igrišča. Šele proti koncu polčasa je Inter dvignila glavo in ogrozila vrata Julia Sergia, strel z glavo Samuela pa se je odbil od prečke znova v igrišče. V nadaljevanju tekme je Inter izkoristil tudi fizični padec domačih, ki so v prvem polčasu postregli z res vrhunsko igro in visokim tempom, ki mu gostje niso bili kos. Morda so v prvem delu tekme domači igralci celo porabili preveč energij, kar so Mourinhovi varovanci izkoristili in ustvarili precej nevarnih priložnosti. Po nekaj ponesrečenih poskusih - najprej z Militom, nato s Sneijderjem, oba- krat pa je posegel vratar Rome - pa je Mi-litu v 66. minuti le uspelo zadeti, čeprav bi moral sodnik akcijo že prej prekiniti zaradi nedovoljenega položaja napadalca In-terja. Vendar je treba ravno tako poudariti, da je sodnik v prvem delu tekme spregledal očitno enajstmetrovko nad argentinskim napadalcem. Znova Milito je zapravil edinstveno priložnost za preobrat, vendar je Julio Sergio le uspel poseči. Vtis je bil, da se je tehtnica prevesila na Inter-jevo stran, a Roma je nekoliko presenetljivo zadela v 73. minuti. Zgrešen strel Tad-deia se je spremenil v izvrstno podajo za Tonija, ki je žogo lepo zaustavil in precizno streljal v levi kot vrat Julia Cesarja. Mourinho je igral na vse ali nič in zaključil tekmo s štirimi napadalci, po nedoso-jeni 11-metrovki v korist Rome zaradi prekrška Julia Cesarja nad Brighijem, je v sodnikovem podaljšku Milito zamudil edinstven priložnost za 2:2, ko je s silovitim strelom zadel vratnico. Roma - Inter 2:1 (1:0) STRELCI: V 17. De Rossi ; v 21.Mi-lito, v 28. Toni. ROMA (4-4-2) Julio Sergio; Casset-ti, Burdisso, Juan, Riise; Menez (23. dp Taddei), Perrotta, Pizarro, De Rossi (29. dp Brighi); Toni, Vučinič (41. dp Totti). Trener: Ranieri. INTER (4-3-1-2) Julio Cesar; Mai-con, Lucio, Samuel, Zanetti; Stankovic (14. dp Pandev), Cambiasso (32. dp Chivu), Thiago Motta (32. dp Quaresma); Sneij-der; Milito, Eto'o. Trener: Mourinho. SODNIK Morganti iz Ascolija Pi-cena; GLEDALCEV: 70.000; OPOMINI: Menez, Samuel, Zanetti, Thiago Motta, Perrotta, Lucio, Maicon, Eto'o, Brighi, Chivu. Tako je Luca Toni streljal proti Interjevim vratom in podaril Romi pomembno zmago v boju za naslov ansa Miccoli s tremi zadetki ugnal Bologno Palermo - Bologna 3:1 (2:1) STRELCA: Miccoli v 10., 43. (11-m) in 79. min., Adailton v 38. min. PALERMO: Sirigu, Cassani, Goian, Migliaccio, Calderoni (od 76. Celustka), No-cerino, Liverani, Bertolo (od 87. Blasi), Pastore, Hernadez (od 84. Budan), Miccoli. BOLOGNA: Viviano, Zenoni (od 62. Gimenez), Portanova, Britos, Lanna, Bus-ce,' Mudingay, Guana (od 70. Mingazzini), Casarini (od 786. Zalayeta), Adalton, Di Vaio. VRSTNI RED: Inter 63, Roma 62, Milan 59, Palermo 51, Sampdoria 47, Napo-li in Juventus 45, Genoa 43, Bari 42, Parma in Fiorentina 41, Cagliari 39, Chievo 37, Catania in Bologna 35, Lazio in Udinese 32, Atalanta 28, Siena 25, Livorno 24. DANES: ob 15.00 Chievo - Parma, Fiorentina - Udinese, Juventus - Atalanta, Livorno - Bari, Napoli - Catania, Sampdoria - Cagliari, Siena - Genoa, ob 20.45 Milan - Lazio NOGOMET - Na Roccu z 2:1 premagala Padovo Triestina nekoliko zadihala Odločilen gol Colomba padel v drugem polčasu - Prvi gol Triestine neregularen - Igra obeh ekip dokaj neprepričljiva Triestina - Padova 2:1 (1:1) STRELCI: v 26. Cottafava, v 44. Pa-trascu; v 22. dp Colombo. TRIESTINA (4-4-1-1): Calderoni 6,5; Nef 5,5, Cottafava 6,5, Scurto 6, Magliocc-hetti 5,5; Colombo 6,5, Pani 5 (1. dp DAversa 6), Princivalli 6, Testini 5 (6. dp Stankovic 5,5); Pasquato 6 (33. dp Gorgone), Della Rocca 6. Trener: Arrigoni. PADOVA (4-4-2): Cano; Darmian, Cervo de Luca, Faisca, Trevisan (30. dp Ra-bito); Bovo (26. dp Bonaventura), Morosini, Cuffa (38. dp Soncin), Patrascu; Di Nardo, Vantaggiato. Trener: Di Costanzo. B-LIGA IZIDI 32. KROGA Albinoleffe - Brescia 1:1 Ascoli - Empoli 2:1, Cittadella - Sassuolo 0:0, Crotone - Salernitana 2:0, Frosinone - Ancona 1:1, Grosseto Cesena 1:1, Lecce - Gallipoli 1:0, Mantova - Vicenza 1:0, Modena - Piacenza 0:1, Triestina - Padova 2:1, Reggina - Torino danes ob 12.30 Lecce 32 16 10 6 51:37 58 Cesena 32 13 13 6 38:19 52 Sassuolo 32 13 12 6 43:31 51 Grosseto 32 12 13 7 48:46 49 Brescia 32 14 7 11 42:37 49 Torino 31 13 8 10 40:28 47 Cittadella 32 12 11 9 41:34 47 Ancona 32 14 6 12 44:39 46 Empoli 32 12 8 12 44:37 44 Crotone (-2) 32 12 10 10 39:37 44 Modena 32 12 7 13 25:31 43 Ascoli 32 12 10 10 46:42 43 Triestina 32 11 9 12 34:39 42 AlbinoLeffe 32 10 12 11 38:40 41 Piacenza 32 11 8 13 27:33 41 Frosinone 32 11 7 14 39:52 40 Vicenza 32 9 12 11 32:31 39 Gallipoli 32 9 10 13 32:48 37 Padova 32 9 10 13 33:35 37 Mantova 32 8 13 11 35:41 37 Reggina 31 10 6 15 36:45 36 Salernitana 32 5 7 20 29:52 22 PRIHODNJI KROG (torek, 2.4. : ob 19.00 Torino - Triestina SODNIK: Guida iz Torre Annunzia-te 5; OPOMINI: Faisca, Cuffa, Pasquato, Stankovic, Princivalli; GLEDALCEV: 6.800. Tri točke, to je edino važno, a tudi edino pozitivno včerajšnjega nastopa Triestine. Kdor bi gledal tekmo bi se resnično spraševal, čemu je nogomet najbolj razširjen in najbolj priljubljen šport na svetu. Nedvomno je kakovost igre pogojevala pomembnost tekme med dvema tekmecema v boju za obstanek. Prav zato je tudi zmaga Triestine še toliko bolj važna, saj je zdaj Padova pet točk oddaljena. Pri Triestini je v obrambi Sabatovo mesto na levem pasu prevzel Magliocchet-ti, medtem ko je Romun Pit sedel na klop za rezerve. Po dolgem času je dobil mesto v standardni postavi Princivalli, kateremu letošnja sezona gotovo ne bo ostala v lepem spominu, saj ga že od poletnih priprav pestijo poškodbe. Letošnje težave Triestine so tudi posledice tega, saj je bil Princivalli lani eden izmed stebrov Maranove Triestine. Trener Padove Di Costanzo je izbral nekoliko bolj obrambno postavo, tako da v zvezni vrsti ni bilo Rabita, levi pas pa je kril Pa-trascu. Številni in glasni gledalci, ki so prišli iz Veneta v Trst, so dokazovali, da je bila včerajšnja tekma na Roccu zelo pomembna in občutena. Prvih deset minut je minilo brez pravih priložnosti. Šlo je za fazo študija, ko nobena od ekip ni odkrila nasprotnikove šibke točke, tudi zato ker so igralci bolj oziroma skoraj izključno pazili na fazo obrambe. V glavnem je seriji podaj, ki so bile same sebi namen, sledila dolga podaja v globino, ki je preletela gnečo na sredini igrišča, a je bila v glavnem plen branilcev. V 14. minuti je Pasquato prvič streljal proti vratom, a Cano ni imel težav zadržati žogo. To pa je bilo tudi vse, kar se je do- Riccardo Colombo po zadetku godilo v prvih dvajsetih minutah tekme. Takrat pa je Triestina prestavila menjalnik v višjo prestavo. Najprej j Pasquato prisilil Faisco na prekršek, ki ga je stal opomin, nato so domači imeli na razpolago tri kote,tre-tji strel z bližine zastavice, pa je bil odločilen, kot je bila odločilna napaka stranskega sodnika. Prvi poskus ni uspel, a žogo je proti kazenskemu prostoru znova poslal Pas-quato; Scurto se je izognil ofsajd zanki in streljal, Cano je izvrstno odbil, a na preži je bil Cottafava in zadel. Škoda le, da je bil branilec Triestine krepko pred soigralcem in torej v nedovoljenem položaju. Sodnik je sicer bil v dvomu, vendar je le zaupal svojemu pomočniku. Sodniška napaka je torej tokrat »nagradila« Triestino, ki pa si je prednost zgradila v petih minutah pred golom, ko je začela nekoliko bolj pritiskati. Po golu je Padova reagirala in bila nevarna z Bo- vom. V 44. minuti pa je bil vratar Triestine brez moči. Prosti strel Patrascuja je odbil, ko je žoga že prešla gol črto, v vsakem primeru je po odboju pritekel Bovo in zatresel mrežo. Zanimivo pa je omeniti taktiko igralcev Padove, saj so gostje »okrepili« živi zid Triestine, tako da vratar Calderoni sploh ni videl žoge, ko je po njej udaril Pa-trascu. Arrigoni je že med odmorom zamenjal skromnega Panja z DAverso, nekaj minut zatem še Testinija - njegov nastop je bil v dvomu do zadnjega in, »a posteriori«, bi bilo bolje, ko te tekme ne bi igral - s Stan-kovicem. V 55. minuti je Calderonijev poseg po strelu Di Narda rešil Triestino. Po dvajsetih minutah je prosti strel Princival-lija osamljeni Della Rocca z glavo preusmeril do še bolj osamljenega Colomba, ki je s spektakularnimi polškarjicami premagal Cana. Kaj so medtem delali branilci gostov je povsem umestno vprašanje. To je bila tudi edina akcija, ki jo je Triestina ustvarila v drugem polčasu, če izvzamemo protinapad Della Rocce (njegov strel je vratar odlično odbil), ko smo bili že v sodnikovem podaljšku. Tudi Padova ni bila nevarna, saj je Calderoni le dvakrat posegel, z razliko od gostov pa domača obramba ni naredila napak. In to je razlog, da so Tržačani odnesli domov tri točke, gostje pa niti ene. Top: Cottafava in Colombo sta strelca dveh golov Triestine, a prvi je bil brezhiben tudi med obrambnimi posegi, medtem ko je Colombo uspešno kril desni pas in stalno sodeloval pri napadih. Flop: Panija je trener zamenjal po samih 45 minutah, Testinija le nekaj minut kasneje: v obeh primerih je šlo za taktično izbiro. Iztok Furlanič FORMULA 1 Vettel tudi v Melbournu s prvega mesta MELBOURNE - Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) bo današnjo drugo dirko prvenstva formule 1 za veliko nagrado Avstralije začel s prvega startnega mesta. Drugi čas si je na kvalifikacijah privozil Vettlov moštveni kolega Mark Webber, tretji je bil Španec Fernando Alonso (Ferrari), zmagovalec uvodne dirke v Bahrajnu. Svetovni prvak Jenson Button (McLaren-Mercedes) je bil četrti. Sedemkratni svetovni prvak Nemec Michael Schumacher (Mercedes) je bil sedmi. Razočaranje je doživel Britanec Lewis Hamilton (McLaren-Mercedes). Nekdanji svetovni prvak in zmagovalec VN Avstralije pred dvema letoma je v kvalifikacijah zasedel le 11. mesto. Dirka se pričenja ob 8. uri. UMETNOSTNO DRSANJE Asada spet prva, Kostnerjeva šesta TURIN - Japonka Mao Asada (19 let) je na SP v umetnostnem drsanju med posameznicami ubranila naslov svetovne prvakinje iz Goeteborga 2008. Srebro je osovji-la Južnokorejka Yu Na Kim, tretja pa je bila Finka Laura Lepisto. »Azzurra« Carolina Kostner je po petem mestu v včerajšnjem dolgem programu končala na 6. mestu (in brez padcev) ter se tako oddolžila za slabo 16. mesto z OI v Vancouvru. DVOJNI DVOJČEK - Beno Udrih je v majici moštva NBA Sacramento Kings vpisal proti Bostonu nov dvojni dvojček, 16 točkam je dodal še 12 podaj, tri skoke in pet ukradenih žog. GORICI TOČKA - Izidi 1. nogometne lige: Nafta - Velenje 2:0, Interblock - Olim-pija 2:1, Drava - Domžale 2:1, Hit Gorica -Maribor 3:3; danes: Celje - Luka Koper. KOŠARKA - A1-liga: Montepaschi Siena - Avellino 91:74. PO KATALONIJI - Francoz Samuel Dumoulin je zmagovalec predzadnje, šeste etape kolesarske dirke po Kataloniji. Kolesar Cofidisa je na 162 kilometrov dolgi preizkušnji med El Vendrellom in Barcelono premagal moštvenega kolega, Estonca Rei-neja Taaramareja, in Španca Joaquima Ro-drigueza (Katjuša). Slednji je zadržal vodstvo v skupni razvrstitvi. ROKOMET Tržačani zmagali, v končnici s Pratom Mezzocorona - Pall. TS 27:30 (15:13) PALL. TS: Modrušan, Zaro; Radoj-kovič 6, Pernich 1, Ionescu 2, Fanelli, Nadoh 9, Carpanese 5, Lo Duca 3, Leone, Visintin 3, Sedmak 1. Trener: Bozzola. Tržačani so v zadnjem krogu v gosteh premagali Mezzocorono in tako izločili iz boja za naslov prav to ekipo. Po zmagi Prata in Bocna so namreč Tržačani osvojili končno prvo mesto v polfinalu končnice za naslov pa se bodo pomerili s Pratom (prva tekma bo v Trstu 10. aprila), ki je v zadnjem krogu prehitel tako Mezzocorono kot Brixen in se povzpel na tretje mesto. Prvi polčas je bil zelo izenačen, Trža-čani so v uvodnih minutah vodili vse do izida 7:5, ko je Mezzocorona z delnim izidom 5:0 prevzel vodstvo z 10:7. Po izenačenju 11:11 pa je bila domača ekipa v končnici prvega dela boljša in odšla na odmor z dvema goloma prednosti. Odločilno menjavo pa je trener Bozzola naredil trinajst minut pred koncem tekme, ko je vstopil vratar Zaro in z nekaj res vrhunskimi obrambami omogočil Tržačanom, da so z delnim izidom 4:0 (od 22:22 na 26:22) prevzeli odločilno pobudo in nato zdržali do konca tekme. Ostali izidi 22. in zadnjega kroga: In-tini Noci - Girgenti 23:22, Bocen - Brixen 30:221, Meran - Castenaso 33:31, Prato - Ro-magna 32:28; Končni vrstni red: Bocen 53, Pall. Ts 50, Prato in Brixen 41, Mezzocorona 39, Intini Noci 37, Pressano 30, Girgen-ti 29, Meran 27, Ambra 19, Romagna 14, Ca-stenaso 6. Polfinalni pari končnice za napredovanje: Bocen - Brixen, Pall. TS - Pra-to. / ŠPORT Nedelja, 28. marca 2010 29 ODBOJKA - Državna B2-liga V Sarmeoli tokrat brez presenečenja Televita 2010 pa je pokazala boljšo igro kot v zadnjih krogih Vergati Sarmeola - Televita Ts Volley 2010 3:0 (25:21, 25:18, 25:23) TELEVITA TS VOLLEY 2010: Bassi 3, Corazza 19, Kante 9, Mari 9, Ri-gonat 1, Slavec 7, Ambrož Peterlin (libero 1), Matevž Peterlin, Riolino 0, Špa-capan 0, Veljak. Trener Franko Drasič Sarmeola se je Televiti pošteno oddolžila za nepričakovani poraz iz prvega dela prvenstva. Tokrat si domači igralci spodrsljaja prav gotovo niso mogli privoščiti, saj se borijo za nastop v play offu, pa tudi Televita je bila tokrat prav gotovo manj prodorna kot proti istemu nasprotniku v Trstu. Nastopa sicer ne gre oceniti kot popolnoma negativnega, saj je zaigrala bolje kot v zadnjih tekmah. »Žal igramo bolje proti močnejšim ekipam kot proti tistim, ki so v našem dometu«, je po tekmi dejal trener Franko Drasič. Televita je začela kar spodbudno, bila dober del prvega seta povsem enakovredna, na koncu pa so ji tri zaporedne napake, ki so jih domačini takoj »kaznovali«, preprečile, da bi dosegla kaj več. Drugi niz se je začel z vodstvom Sarmeole, ki je takoj povedla s petimi točkami. To prednost so potem domačini upravljali do konca, saj jeTeleviti kljub dobri igri ni uspelo nadoknaditi. V tretjem nizu so gostje bili lep čas v prednosti, povedli so s 16:12, ko se je lažje poškodoval Vasilij Kante, ki je tokrat začel v standardni postavi in se tudi dobro odrezal. Vasilij je moral zapustiti igrišče, nadomestil ga je veteran Riolino, a je bil njegov doprinos tako na mreži kot v polju manjši, kar je seveda Sarmeola spretno izkoristila. Kante je bil vsekakor eden boljših v vrstah Televite, kjer so soliden nastop opravili tudi Corazza, Slavec in Rigo-nat. Bolj agresivni so bili na servisu, še vedno pa je bil premalo učinkovit Mari, od katerega so pred začetkom prvenstva vsi pričakovali veliko več od tega, kar dejansko nudi ekipi. Kakorkoli že, poraz na tem gostovanju je bil vsekakor pričakovan, zdaj pa čakata Televito po velikonočnem premoru dve zaporedni vsaj na papirju lažji tekmi, na katerih mora absolutno zmagati, če želi obdržati vsaj enajsto mesto, ki ga trenutno zaseda in ki pušča upanje na ponovno vključitev v B ligo tudi v primeru izpada. (INKA) Ostali izidi: Biancade - Sisley 3:0, Trentino Volley - Metallsider 3:2, Mon-selice - Mestrino 2:3, VBU Vidme -Motta 1:3, Cles - Volley Rosa' 3:2, Danes Cordenons - Loreggia. »Žal igramo bolje proti močnejšim ekipam kot proti tistim, ki so v našem dometu«, je po tekmi dejal trener Franko Drasič kroma HOKEJ NA ROLERJIH - A1 -liga Nevaren spodrsljaj Prvi play-out dvoboj Empoliju Empoli - Polet ZKB Kwins 3:2 (1:0) POLETOVA STRELCA: Fabietti in Strašnik. POLET: Galessi, Viola; Strašnik, Samo Kokorovec, Battisti, D. Deiaco, Poloni, Jure Ferjanič, Fabietti, Monte-nesi, Corazza, trener Aci Ferjanič. »Take tekme še nisem videl. Mi smo oblegali nasprotnikova vrata, Empoli pa je neverjetno trikrat zadel v polno in na koncu nezasluženo zmagal,« je bil po tekmi besen Poletov kapetan Samo Kokorovec. V prvem polčasu je Empoli vodil z 1:0, čeprav so po-letovci vsaj dvajsetkrat streljali proti vratom. »Majhno igrišče nam je povzročalo veliko težav. Gostitelji so se lepo branili in mi smo s težavo našli manevrski prostor,« je dodal Kokorovec. V drugem polčasu je Empoli dal še drugi gol in nato je za Polet zmanjšal zaostanek Fabietti. Ferjaniče-vi varovanci so skušali na vse načine izenačiti. Stalno so držali vajeti igre v svojih rokah. Skupno so proti Empoli-jevim vratom streljali 48-krat. Domači vratar pa je ubranil vse strele. Ploščica enostavno ni hotela v vrata. Empoli je nato dal še tretji gol, pred koncem tekme pa je znova zmanjšal zaostanek Strašnik. Zdaj bo treba absolutno zmagati na Opčinah čez dva tedna in tako izsiliti tretjo tekmo. Kljub porazu smo dokazali, da smo boljša ekipa. Prihodnjič si ne smemo privoščiti spodrsljajev,« opozarja Ko-korovec. Z novim porazom bi Polet izpadel v A2-ligo. ODBOJKA - Slovenska šampiona na dveh frontah Mania v končnici slabo začel Černic v finalu pokala Challenge Končnica za naslov odbojkarskega prvaka se za Modeno Lorisa Maniaja ni pričela najboljše. v prvi tekmi četrtfinala je namreč ekipa števerjanskega odbojkarja na domačih tleh z 1:3 izgubila proti Macerati, to je proti ekipi, ki jo je v drugi fazi lige prvakov iz igre izločil blejski ACH Volley. Tekma je bila na splošno izenačena, vendar so gostje pokazali bolj homogeno igro, zelo razpoložena pa sta bila tudi oba centra. Pri Modeni je zatajil korektor Dennis, medtem ko je njegov alter ego pri Ma-cerati, Hrvat Omrčen, pokazal precej več. Mania je v statistiko vpisal 28 sprejemov servisa (s tremi napakami) in 46-odstotno učinkovitostjo. Koprčan Jasmin Čutuič, ki je v zadnjih tekmah rednega dela stalno igral, praktično odsedel tekmo na klopi, v tretjem setu je dosegel le en pravilen sprejem. Pri gostih - veteran Cisolla je le sedel na klopi - je bil zelo soliden velikokrat kritizirani mladi reprezentant Martino, pohvaliti pa je treba tudi podajalca Vermiglia. Druga tekma bo v sredo v Macerati (21.00, TV Rai Sat Piu'), igra se na tri dobljene tekme. Modena - Macerata 1:3 (23:25, 25:20, Loris Manià Matej Černic kroma 19:25, 23:25) MODENA: Esko 3, Diaz 17, Piscopo 4, Dennis 17, Casoli 9, Kooistra 7, Mania' (L), Biribanti 2, Kooy 5, Čuturič. MACERATA: Martino 16, Podraščain 6, Omrčen 20, Swiderski 10, Vermiglio 2, Corsano (L), Paparoni, Bartoletti 2, Cisolla. DANES: Sisley TV - Monza, Verona - Trentino (18.00 RiaSportPiu'), Cuneo - Pia-cenza bo 1. aprila. V Perugii pa se je pričel finalni četve-roboj evropskega pokala Challenge Cup. Perugia, ki je gostitelj sklepnega turnirja in za katero igra tudi Gabrc Matej Černic, je v vče- FAIR PLAY Podelili nagrade za leto 2009 V sejni dvorani šole Nordio je tržaški odbor združenja Fair play podelil priznanja za leto 2009. Za najbolj športno potezo leta je priznanje prejel 11-letni nogometaš nogometnega društva Pon-ziana Davide Benci. Med tekmo cicibanov proti San Giovanniju je sam od sebe prepričal sodnika, naj ob prekršku namesto njegovi ekipi dodeli prosti strel nasprotni. Priznanje osebnost leta je za delo na socialnem področju prejel duhovnik Mario Vatta, za kariero pa dolgoletni predsednik Ginnastiche Triestine in visoki predstavnik Združenja Azzurri d'Italia Matteo Bartoli. Na področju umetnost fait playa so priznanje podlei-li umetnikom Claudii Raza, Gastoneju Bianchiju, Enzu Marsiju. Srečanja so se udeležili številni predstavniki oblasti. TEK - S startom pred cerkvijo v Bazovici ob 9.30 bo danes 1. etape X. trofeje pokrajine Trst v teku, 6. trofeje Running world. Organizator je društvo Running World ob sodelovanju Združenja Societa' podistiche riunite Trieste. U Î3 ¿Ai t v M* Mattia Rožič se je izkazal na tekmi učiteljev V Kranjski gori poteka sklepni posezonski seminar učiteljev smučanja, ki ga prireja ZUTS pri Slovenski smučarski zvezi. Uvod je včeraj pomenilo Državno tekmovanje vseh učiteljev smučanja. Vpisanih je bilo 258 učiteljev in med temi je bilo kar 13 učiteljev smučanja, ki pripadajo Osnovni organizaciji zamejskih učiteljev smučanja (OOZUS). Ekipno so dosegli res lep uspeh, saj so se uvrstili na končno 7.mesto med 45-imi sorodnimi organizacijami iz celotne Slovenije, Mattia Rožič (levo) pa je med člani (letnik 1980 in mlajši) dosegel drugo mesto in za zmagovalcem zaostal le za tri stotinke sekunde. Matija se je spustil v dežju, med drugim je v drugi polovici proge tudi izgubil palčko. kroma rajšnjem polfinalu z gladkim 3:0 premagal nemškega prvoligaša Berlina, ki ga trenira Slovenec Andrej Urnaut. V današnjem finalu (ob 16. uri se bo Perugia pomerila z zagrebško Mladostjo, ki je v drugem polfina-lu s 3:0 (25:18, 25:21, 25:20) premagala češko Duklo iz Libereca. Perugia - Berlin 3:0 (25:14, 25:21, 26:24) BERLIN: Va de Loo 3, Hoischen 5, Fuchs 2, Galandi 4, Krystof (L), Spirowski 13, Skach 1, Smedins, Hidalgo Oliva 12. PERUGIA: Hubner 7, Pippi (L), Čer-nic 12, Bovolenta 6, Sintini 3, Savani 13, Ogurčak, Botti 1, Stokr 16, Nemec 1. NOGOMET - Mladinci Kras se je iz Gorice vrnil s točko Pro Gorizia - Kras 2:2 (1:1) KRASOVA STRELCA: Martini v 2. in 64. min. KRAS: Dedenaro, Latin, Dolliani (Moroso), Paravan, Kovacic, Marino (Pettirosso), Candotti, Pečar, Martini, Jankovic, Mosca (Andrejic, Kuret). Trener: Kragelj. V zaostalem krogu deželnega prvenstva mladincev je Kras na goriških Rojcah igral neodločeno proti Pro Go-rizii, ki je imela več priložnosti za gol kot ekipa repenskega društva. Kraglje-vi varovanci so sicer prvi povedli z Mar-tinijem, ki je z lepim volejem poslal žogo v mrežo. Pro Gorizia je izenačila v 25. minuti. V drugem delu so gostje znova povedli z Martinijem. Ko je vse kazalo, da bo Kras, ki tokrat ni igral dobro, odnesel domov vse tri točke, je goriška ekipa v prvi minuti podaljška izenačila. Ostali izidi: Opicina - Monfal-cone 2:1, San Giovanni - Muggia 3:3 (en gol je za Muggio dal Jan Čok), San Lui-gi - Aquileia 5:0. SMUČANJE D. Simonettig v slalomu 12. med člani Devinov smučar Danijel Simonettig (letnik 1989) je na včerajšnjem slalomu, na državni fazi tekem FISI v kategorijah mladincev in članov na Žlebeh, osvojil skupno 28. mesto (čas 1:43,86). Zmagal je Fa-bio Guidoreni (1:20,32). V članski kategoriji je Simonettig osvojil 12. mesto. Nastopilo je 55 smučarjev. V petek se je Simo-nettig pri članih v veleslalomu uvrstil na odlično 6. mesto. »Razmere niso bile najboljše, čeprav so organizatorji dobro pripravili progo. V prvem spustu sem dobro smučal, ker mi je bila proga pisana na kožo. Žal pa sem pri predzadnjih vratcih za-vozil količek in izgubil nekaj sekund. Pri teh vratcih je veliko tekmovalcev odstopilo. V drugem spustu smo imeli vsi precej težav, saj je bil sneg moker. Vseeno sem prismu-čal v s 6. najboljšim časom in sem prehitel kar tri tekmovalce,« je dejal Simonettig. Treba je povedati, da na tekmah državne faze FISI na Žlebeh niso nastopili tekmovalci iz vseh dežel. SKOKI V VODO DP v Trstu: naslova Dellapejevi in Chiarabiniju Drugi dan državnega dvoranskega prvenstva v skokih v vodo v tržaškem bazenu Bianchi je bil v znamenju ženske preizkušnje s trimetrske deske in moške tekme s stolpa. Med dekleti je naslov zimske prvakinje osvojila Francesca »Dellape' (287,70) pred Tanio Cagnotto (277,20) in Mario Marconi (262,75). Slovenska tekmovalka tržaškega društva Trieste Tuffi Sofia Carciotti je na jutranjih kvalifikacijah pristala na 22. mestu (132,60), njena najboljša disciplina pa je stolp, ki bo na sporedu danes. Kvalifikacije se bodo začele ob 9.00. Finalni del bo ob 15.00. Med moškimi je naslov prvaka s stolpa osvojil Andrea Chia-rabini (430,10) pred Francescom Dell'Uo-mo (387,55) in Ludovicom Maurijem. V moških sinhronih skokih sta naslov osvojila Tommaso in Nicola Marconi. NOGOMET - 49. turnir dežel, mladinci: FJK - Abruzzo 0:1; 5:5: Abruzzo - FJK 5:5; naraščajniki: FJK - Abruzzo 2:0 (Tur-ri, Manzato); najmlajši: FJK - Abruzzo 2:1 (Bavcar, Bidoggia); ženske: FJK - Abruzzo 0:0 (Erika Ridolfi ni igrala). Ü] Obvestila SK DEVIN prireja Skiending, trodnevni smučarski izlet v Toblach od 4. do 6. aprila 2010. Informacije in vpisovanja do 29.marca na: info@skdevin.it, ali na 340 2232538. 30 Nedelja, 28. marca 2010 KOŠARKA / DEŽELNA C-LIGA - Premagali ekipo Roraigrande Brežani odlično igrali v prvem delu V drugem delu sodnik dosodil številne osebne napake Breg - Roraigrande 77:62 (27:12, 51:27, 67:46) BREG: Bozic 7 (-, 2:3, 1:5), Klarica 26 (10:14, 5:7, 2:6), Lokatos 9 (-, 0:1, 3:4), Buttignon 8 (-, 4:6, -), Jevnikar 10 (1:2, 3:5, -), Zeriali 7 (1:2, 3:3, 0:2), Sechet 10 (-, 2:3, 2:5), Nadlišek (-, -, 0:1), Bandi 3 (-, 0:1, 1:2). Trener: Krašovec. PON: Buttignon v 24., Sechet in Bozic v 34. ter Zeriali v 35. min.; SON: 30. Brežani so povsem zasluženo premagali trdoživega nasprotnika in ostajajo v boju za uvrstitev v play-off. Krašov-čevi varovanci so tekmo začeli zelo zbrano, tako v obrambi kot v napadu. V realizaciji so bili skoraj stoodstotni. Tudi v drugi četrtini so Brežani držali vajeti igre v svojih rokah in po prvem polčasu so celo vodili z 51:27. Gostitelji so več pričakovali od nasprotnikovega režiserja igre Colombisa, ki sinoči ni dal običajnega doprinosa. »V drugem polčasu pa je sodnik popolnoma spremenil kriterij sojenja. But-tignon je moral zaradi pete osebne napake že v 24. minuti zapustiti igrišče, nato pa sta sodnika dosodila kar tri tehnične napake v nasprotnikovo korist. Tekma je postala vse bolj živčna in Roraigrande je zmanjšal zaostanek,« je dejal Bregov spremljevalec Denis Salvi. Zadnji del je bil precej živčen in pri Bregu so imeli velike težave z osebnimi napakami, kar pa nasprotnik ni izkoristil. Dve minuti pred koncem tekme je trojka Bandija pokopa- Elvis Klarica je bil tudi tokrat najboljši Bregov strelec kroma la upe gostov, da bi lahko ogrozili Brego-vo zmago. Tokrat sta zelo dobro igrala Sandi Zeriali in Elvis Klarica. Zeriali se je dobro boril pod košema, pri metu za dve točki je bil stoodstoten in zbral je tudi eno podajo. Ostali izidi: Alba - Servolana 77:88, Galetti - Bor Radenska 65:58 (v petek), Santos - Goriziana 70:66, Venezia Giulia - Cbu 81:92, Ronchi - Collinare Basket 94:84. B-LIGA AMATERJEV: Falconstar Tržič - Calligaris 75:64. DRŽAVNA C-LIGA Jadran Qubik Caffe mora danes na Opčinah reagirati Jadran Qubik Caffe bo danes ob 18. uri na Opčinah, v 26. krogu državne C-li-ge, gostil tretjeuvrščeno ekipo Gemini iz Benetk. Varovanci trenerja Petra Brumna morajo reagirati, saj postaja položaj na lestvici vse bolj kočljiv. Včerajšnji izidi: Montebelluna - Virtus Udine 79:72, Codroipo - Rovigo 68:83, Broetto Padova - Spilimbergo več. tekma. MOŠKA D-LIGA Kontovel v končnici! Proti Sbrindelli 37 točk Boruta Bana Kontovel - Sbrindella 82:77 (29:17, 43:40, 68:60) KONTOVEL: Švab 12 (0:1, 3:7, 2:4), Ban 37 (16:19, 3:4, 5:8), Paoletič 9 (0:2, 0:1, 3:6), Lisjak 1 (1:2, 0:1, 0:1), Godnič 9 (3:4, 3:8, 0:4), Zaccaria n.v., Starc (-, 0:1, -), Regent 8 (2:5, 3:8, -), Bu-kavec, Vodopivec, Gantar 6 (-, 3:6, -), trener Gerjevič. SON: 32; PON: Švab (38), Paoletič (39). Po težkem, izenačenem in v zadnjih minutah izredno razbuljivem boju so Kontovelci zasluženo premagali videmsko ekipo Sbrindelle in se krog pred koncem uvrstili v končnico tega prvenstva. Če je za zmago zaslužna vsa ekipa, pa je treba predvsem omeniti izredno igro mladega Boruta Bana, ki je bil daleč najboljši na igrišču. Dosegel je kar 37 točk in predvsem vodil ekipo kot izkušeni "veteran", še posebno ko je Gerjevičevo moštvo v zadnjih dveh minutah ostalo brez svojih dveh strelcev Švaba in Paoletiča. Oba sta morala na klop zaradi petih osebnih napak. Tekma se je pred polno telovadnico pri Briščikih začela zelo ugodno za gostitelje, ki so že v 4. minuti povedli za 9 točk (14:5) in sklenili prvo četrtino z visoko prednostjo 12 točk. Gostje, ki so igrali zelo trdo in stalno ugovarjali sodnikoma, tako da so si na kon- cu prislužili kar tri tehnične napake, so s consko obrambo v drugi četrtini spravili v težave Kontovelce. Nadoknadili so skoraj ves zaostanek, tako da so gostitelji ob koncu polčasa vodili le za tri točke. V tem delu se je poleg Bana izkazal tudi Gregor Regent, ki se je požrtvovalno boril v obrambi, v napadu pa je dosegel nekaj lepih košev. V tretji četrtini so gostje prvič stanje izenačili v drugi minuti (45:45), toda Ban je s trojko in prostima metoma povedel svoje moštvo na 50:54. Gostje so si zaradi protestov spet prislužili tehnično napako, igrali živčno in Kontovel je v hipu povedel za 12 točk (64:52). Sbrindella je v obrambi spet ubrala consko razvrsitev in zmanjšala zaostanek na osem točk. Zadnja četrtina je bila zelo razburljiva. Kontovel je v 4. minuti vodil le z dvema točkama (68:66), v 7. pa celo samo z eno točko razlike (72:71). Tedaj je stopil v ospredje mladi Borut Ban, ki je skoraj sam v dramatični končnici popeljal svojo ekipo do zasluženega slavja. Veselje igralcev in gledalcev je bilo po zmagi nepopisno. »Zadovoljen sem seveda za zmago in uvrstitev v končnico, predvsem pa zato, ker so fantje zdržali pritisk do konca. Borut Ban pa je zares igral odlično,« je po tekmi dejal Kontovelov trener Gerjevič. (lako) / ODBOJKA Nedelja, 28. marca 2010 31 MOŠKA C-LIGA - V Repnu proti Olympii Slogi izenačeni derbi Lepa zmaga Soče ZBDS Z njo dosegli obstanke in Valu omogočili, da še lahko upa na uvrstitev v končnico Sloga - Olympia Fer Style 3:2 (25:22, 18:25, 15:25, 26:24, 15:3) SLOGA: Bertali 4, Cettolo 10, Ilic 11, Kante 15, Romano 12, Rožac 15, Taučer (libero), Dussich 3, Pertot. Trener Ivan Pe-terlin OLYMPIA FER STYLE: Komjanc 17, Terčič 17, Valentinčič 18, Persolja 8, Pavlovič 4, Hlede 11, Capparelli (libero), Brotto 0, Ca-prara, Gatta, Polesel 0, Sancin 1. Trener Zoran Jerončič Podobno kot v prvem delu prvenstva se je tudi tokrat derbi zaključil po petih se-tih v korist Sloge. Dve točki sta za Slogaše zlata vredni, saj so se z njima povzpeli na že skoraj varno mesto na lestvici, Olympia pa se bo morala v preostalih tekmah še močno truditi, čeprav je bil včerajšnji nastop spodbuden in daje upanje na dobro nadaljevanje. Slogin trener Peterlin je moral v tej pomembni tekmi spremeniti postavo, saj sta bila odsotna kar dva standardna igralca, po-dajač Devetak in libero Privileggi. Slednjega je nadomestil Ervin Taučer, ki se po dveh tekmah odsotnosti zaradi poškodbe vrača v ekipo, v režiji pa je zaigral Bertali, katerega letos pri Slogi sploh še niso imeli, je bil pa lani eden od glavnih akterjev v Slogini zmagoviti sezoni. Po enoletni odsotnosti je zaigral zelo dobro in se v bistvu sploh ni poznalo, da je z ekipo opravil le nekaj treningov. Tekma je bila polna preobratov. V prvem setu so bili stalno v rahlem vodstvu Slogaši, ki pa so jim gostje grenili pot do zmage vse do konca. V drugem je Sloga po-vedla s 6:2 in vse je dalo misliti, da bo tekma enosmerna, a je Olympia takoj dokazala, da cilja na zmago: najprej je izenačila, nato pa zaigrala izredno samozavestno, kar je spravilo s tira domačo ekipo, ki je začela grešiti kot za stavo. Podobna slika se je nadaljevala v tretjem nizu, v katerem je Sloga odpovedala na vsej črti, še zlasti v sprejemu in je Olympia veliko točk dosegla direktno na servisu, kjer je bil še posebno učinkovit Filip Hlede. Četrti niz je bil najbolj dramatičen: Sloga je vodila že s 20:16, ko so gostje z zelo odločno in učinkovito igro izenačili pri 21:21, nato imeli na razpolago zaključno žogo, vendar so Slogaši le strnili svoje vrste in zaključili niz v svojo korist. Neuspeh je Olympio spravil tako s tira, da v zadnjem nizu ni nudila več nobenega odpora. Olympiin trener Zoran Jerončič po tekmi ni skrival razočaranja: «V Trst smo prišli po zmago, vendar nam je spodletelo. V četrtem setu smo bili zelo blizu uspehu, a nismo izkoristili set žoge, naredili nekaj napak v končnici, nato pa v tie breaku povsem popustili. Naš cilj je bil, da onesposobimo Sloginega najboljšega napadalca Cettola, kar nam je tudi z blokom in obrambo uspelo, nismo pa si pričakovali tako učinkovite Sloge na centru tako v napadu kot v bloku. Naši centralni igralci pa so še preveč neizkušeni, da bi lahko enakovredno kljubovali.« Slogin trener Ivan Peterlin: »Najprej moram pohvaliti Davida Cettola, ki bi danes moral odpotovati na Irsko na šolski izlet, a je izbral, da ostane na pomembni tek- V Repnu tesno kot v Gorici kroma mi in se bo sošolcem pridružil jutri, saj bo ponoči odpotoval v Milan in od tam naprej. Zmago si je resnično zaslužil! O tekmi sami bi dejal, da z naše strani ni šlo za nobeno podcenjevanje, vendar so igralci zelo občutili pritisk pred važno tekmo in se nikakor niso znali sprostiti vse do konca. Dobro, čeprav ne najbolje, so zaigrali v prvem setu, v drugem in zlasti v tretjem so bili povsem pasivni, v četrtem, ko je šlo za biti ali ne biti so še ob pravem času značajno reagirali in tudi izkoristili vsako napako Olym-pie, ki je potem v zadnjem setu popolnoma odpovedala. Mimo rezultata samega pa je zelo pozitivno to, da imata tako Sloga kot Olympia v svojih vrstah več mladih dobrih igralcev, kar pomeni, da je bodočnost vsekakor na strani obeh društev.« (INKA) Porcia - Val Imsa 1:3 (23:25, 21:25, 26:24, 16:25) VAL IMSA: D. Faganel 13, Ombrato 19, S. Faganel 9, Nanut 6, Masi 9, Gagliar-di 2, Plesničar (L), Florenin, Corva, Povšič. Trener Robert Makuc. Proti skromni Porcii so se valovci na- mučili, a le iztržili celoten izkupiček. Domača šesterka je že v preteklosti dokazala, da zaradi svoje značilne igre ni med najbolj ugodnimi nasprotniki za Val. Porcio sestavljajo sami izkušeni igralci, ki malo grešijo in v glavnem čakajo na nasprotnikove napake, nevarni pa so zlasti takrat, ko se prilagodiš njihovemu počasnemu ritmu. Prvi trije seti so si bili precej podobni. Valovci so bili stalno v rahli prednosti, a domača ekipa ni nikoli popustila. V prvih dveh nizih so Makučevi varovanci le uspeli ohraniti nekaj točk prednosti, v tretjem setu pa so pri vodstvu 15:9 popustili prepričani, da je gladka zmaga pred vrati. To pa je bila usodna napaka, ki se v četrtem setu ni ponovila. Va-lovci so zadnji set začeli koncentrirano, takoj prevzeli pobudo in vodili z 9:2, prednost pa so do konca seta celo povečali. Valovci tako še naprej upajo na četrto mesto, čeprav se trener Makuc zaveda, da naloga ne bo lahka; vsekakor bodo morali bolje trenirati, ker se zadnje čase pozna manjšo prisotnost med tednom in posledično večje število napak na tekmah. Soča Zadružna banka Doberdob Sovod-nje - PAV Natisonia 3:1 (18:25, 25:21, 25:19, 25:21) SOČA: Testen 27, I. Černic 11, Brai-ni 8, J. Černic 5, Juren 1, M. Devetak 10, Škorjanc 6, I. Devetak n.v., Butkovič n.v., M. Černic n.v., trener Battisti. Prvi set sočani niso igrali najboljše, nato pa so se le zbrali in zasluženo premagali nasprotnika, ki se poteguje za uvrstitev v končnico prvenstva, z zmago pa so si tudi zagotovili obstanke, ki sicer ni bil nikoli sporen. V drugem setu je trener Luciano Bat-tisti poslal na igrišče Davida Škorjanca in Soča je le igrala boljše. Gostje so že vodili 21:16, nato pa so Battistijevi varovanci z delnim izidom 9:0 poskrbeli za preobrat. Razigrala sta se Gregor Testen in na servisu Jan Černic. Gostitelji so dobro igrali tudi v tretjem in četrtem setu ter tako zasluženo zmagali. Bor Breg Kmečka banka - Sloga List 0:3 (24:26, 21:25, 18:25) BOR BREG KMEČKA BANKA: Flego 9, Gruden 4, Della Mea 4, Vodopi-vec 11, Grgič 7, Pučnik 6, Faimann (L), Žer-jul 0, Sancin, Spetič, Sadlowski. Trener Saša Smotlak. SLOGA LIST: Babudri 12, Fazarinc 17, Ciocchi 3, Cvelbar 6, Crissani 3, Spa-gno 11, Gantar (L), Gregori, A. Spangaro, Starec. Trener Peter De Walderstein. Ženski derbi C-lige v dvorano Bojana Pavletiča na stadionu 1. maja ni privabil veliko gledalcev, bil pa je borben in dokaj zanimiv. Na koncu so po setih gladko (po igri nekoliko manj, pa vendar) prevladale slogašice, ki jim točke v boju za obstanek pridejo še kako prav, medtem ko je bil položaj združene ekipe Bora in Brega že pred tekmo skoraj izgubljen. Kljub temu so se gostiteljice trudile po svojih najboljših močeh, da bi presenetile svoje nasprotnice, ki pa so le pokazale, da so boljše. Tekma je bila ves čas izenačena, čeprav je Sloga dlje časa vodila. V prvem se-tu je Bor Breg dvakrat ujel nasprotnice, najprej pri 13. (po vodstvu Sloge s 6:10), nato pri 24. točki (po vodstvu Sloge z 22:18), zadnji dve točki pa je v napadu dosegla Ba-budrijeva. Po številu točk v napadu in po napakah se učinek ekip v tem setu ni razlikoval, Sloga pa je dosegla tri bloke, na koncu najbrž je bilo to odločilno. Drugi set je bil še bolj negotov, nekajkrat pa je tokrat povedel tudi Bor Breg, a največ za dve točki in nazadnje pri izidu 14:12, zadnjič pa je bilo izenačeno pri izidu 15:15, ko je Sloga z blokom in točko na servisu pridobila rahlo prednost, ki jo je na to še povečala, a le v končnici. Tretji set se vse do izida 15:15 ni ra- zlikoval od drugega, nakar so slogašice spet pritisnile na plin in dosegle pomenljiv delni izid 10:3. Največ zaslug je pri tem imela Chiara Fazarinc, ki je v tem setu dosegla v napadu kar 10 od svojih 17 točk. Zmaga igralk trenerja de Waldersteina je povsem zaslužena. Ekipi sta si bili po številu napak, v sprejemu in servisu in po dinamičnosti v polju, kjer je Sloga letos slabša kot je bila v preteklih letih, enakovredni, toda slogašice so bile močnejše v bloku, tako aktivnem kot pasivnem, z njim so tudi precej boljše ščitile polje, ne nazadnje pa je bil tudi njihov napad bolj prodoren. (ak) ŽENSKA D-LIGA Govolley Kmečka banka - Cordenons 0:3 (16:25, 13:25, 21:25) GOVOLLEY: Petejan 4, Mania 5, Bressan 7, Zonch 1, Danielis 8, Cella 7, Hauschild (L), Facchin n.v. Trener: Petejan. Govolley je tokrat igral proti ekipi, ki se bori za uvrstitev v končnico za napredovanje. Razlika na igrišču je bila očitna, čeprav so se Petejanove varovanke predvsem na začetku setov uspešno upirale gostjam. Slednje so bile v končnicah bolj zbrane in bolj učinkovite. Rizzi - Kontovel 3:2 (25:22, 21:25, 25:13, 18:25, 15:7) KONTOVEL: Versa 10, Žužič 0, Mi-cussi 7, Casanelli 7, Starc 7, Bukavec 19, Pertot 3, Balzano 8, Antognolli 0, Milič n.v., Kapun (L). Trener: Cerne. Kontovelke so se z videmskega gostovanja vrnile s točko. Varovankam trenerke Tanie Cerne so moči zmanjkale v »tie-breaku«, potem ko jim je uspelo izenačiti 2:2. Chiara Fazarinc (v belem dresu) neustavljiva v tretjem setu kroma) V prvem setu so Kontovelke igrale nezbrano in naredile precej napak v napadu. V drugem delu so igrale bolj koncentrirano in stalno vodile vse do 25. točke. Tretji set je bil izenačen do 10 točke in nato se je gostjam nekaj zataknilo. Videmska ekipa je igrala dobro v obrambi. Četrti set so znova osvojile Kontovelke, ki so bile tokrat boljše na mreži. Odločilni peti set je minil v znamenju gostiteljic, ki so z ostrimi servisi in natančnimi napadu pospravile zmago pod streho. Tudi sinoči zaradi težav z gležnjem še ni igrala Martina Lisjak. Včerajšnja tekma pa je bila zadnja v letošnji sezoni za Meto Starc, ki se bo zaradi službenih obveznosti za nekaj časa odselila v Rim. ODBOJKA - D-liga Premagali so tekmeca v boju za končnico Naš Prapor - Altura 3:2 (28:26, 13:25, 25:22, 11:25, 15:13) NAŠ PRAPOR: Kustrin 16, Braione 8, Juretič 6, Fogari 1, Brotto 9, Boschini 13, Bajt 0, Fajt, Fran-dolič (L). Trener: Sandro Leghissa. Naš Prapor je v tekmi preobratov le premagal tekmeca v boju za končnico. Alturo so premagali po petih nizih, Brici pa so v igri zelo nihali. Tekmo so dobro začeli; za prvi set so že mislili, da je na varnem, ko so vodili 24:20. Altura pa je dosegla štiri zaporedne točke, tako da so se morali Kustrin in soigralci potruditi, da so le osvojili uvodni niz. V drugem setu je bila le ena ekipa na igrišču, v tretjem setu pa je znova zaigral pravi Naš Prapor, posebno po vstopu Bajta. Morda so Brici mislili, da bo nasprotnik popustil, v resnici pa je prišlo do novega padca koncentracije Leghissovih varovancev in do še enega enosmernega seta v korist gostov. Tie break je bil znova zelo izenačen, a Brici so si z nekaj učinkovitimi napadi ustvarili prednost štirih točk (14:10), Altu-ri pa tokrat ni uspelo nadoknaditi zaostanka. Domači šport ŽENSKA C-LIGA - Borbeni povratni derbi v Trstu Sloga List zasluženo Bor Breg se ji je solidno upiral - D-liga: v direktnem dvoboju v Vidmu le točka za Kontovelke - Cordenons premočen za Govolley Danes Nedelja, 28. marca 2010 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 na Opčinah: Jadran Qubik - Pool Venezia UNDER 17 DRŽAVNI - 16.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Aviano ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA - 11.00 na Opčinah: Sloga -Volley club 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 15.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Bor ZKB UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, Volta: Triestina - Sokol; 11.00 v Tržiču: Fincantieri - Soča UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Nabrežini: Sokol -Triestina; 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor - Coselli NOGOMET NARAŠČAJNIKI - 10.00 v Dolini: Pomlad - Domio NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Pomlad -Sant'Andrea San Vito RITMIČNA GIMNASTIKA SREČANJE LJUBITELJEV ESTETSKEGA GIBA -15.00 v Trstu, dvorana Bojana Pavletiča: prireja ŠZ Bor Jutri Ponedeljek, 29. marca 2010 KOŠARKA UNDER 19 DRŽAVNI - 21.15 v Trstu. 1. maj: Bor ZKB - Calligaris UNDER 19 DEŽELNI - 19.15 v Štarancanu: Falconstar - Jadran ZKB ODBOJKA UNDER 14 ŽENSKE - 17.30 na Proseku: Sloga - Virtus NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Juventina ZAČETNIKI - 17.00 na Rojcah: Pro Gorizia B - Juventina U12 - 18.00 v Novi Gorici, Športni park: Hit Gorica U11 - Adria Mladost Sovodnje Mamelli, trobojnice in stegovanje desnic Po tekmi med ekipama Rizzi in Kontovelom, kot so nam povedali v Kon-tovelovem taboru, je bilo v videmski telovadnici precej živčno in napeto. Domači navijači so potegnili na dan italijanske trobojnice, na ves glas peli italijansko himno in tudi stegovali desnice. To zato - tako so predstavnikom Kontovela očitali v Vidmu - ker so na tekmi prvega dela prvenstva Kontovelke po zmagi zapele po slovensko. Res je, zapele so priljubljeno Bela snežinka. ŠPORTEL Emili se bo v studio pripeljal z motorjem Jutri bo v studiu koprskega Športela (ob 22.30) smrdelo (ali dišalo) po bencinskih hlapih. Tržaški motociklist Mitja Emili se bo pred kamere pripeljal kar s svojim jeklenim konjičkom, yamaho R6. Z Mitjo bo v studiu tudi brat Peter, ki mu pomaga pri organizaciji prvenstva. Športelovi sodelavci bodo pripravili prispevke o odbojkarskih derbijih v moški in ženski C-ligi med Slogo in Olympio ter med Borom Bregom in Slogo, o Borovi ritmični gimnastiki, o Jadranovi košarkarski tekmi ter o goriškem čez-mejnem smučarskem prvenstvu. Na koncu oddaje bo na sporedu še nagradna igra Poglej me v oči. 32 Nedelja, 28. marca 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Danes bodo od severa nad severno Italijo dotekali suhi a v visokogorju hladni tokovi, zaradi katerih bo popoldne nestanovirno vreme. V ponedeljek bodo spet dotekali jugozahodni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.28 Dolžina dneva 12.35 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 17.48 in zatone ob 5.40 Nad Skandinavijo je obsežno ciklonsko območje. Nad zahodnim Sredozemljem je šibko območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi priteka k nam sorazmerno hladen in postopno bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo danes še imeli z vremenom pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Priporočamo dosledno upoštevanje morebitnih predpisanih diet in odmerkov zdravil ter večjo previdnost. -/^T-^ MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 11 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.18 najnižje -45 cm, ob 10.13 najvišje 45 cm, ob 16.19 najnižje -56 cm, ob 22.37 najvišje 58 cm. Jutri: ob 4.49 najnižje -49 cm, ob 10.48 najvišje 44 cm, ob 15.48 najnižje -51 cm, ob 23.04 najvišje 58 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................300 Vogel.................150 Kranjska Gora.........40 Krvavec..............130 Cerkno...............100 Rogla.................140 Mariborsko Pohorje . .50 Civetta...............165 Piancavallo..........140 Forni di Sopra.........75 Zoncolan..............65 Trbiž...................60 Na Žlebeh ...........185 Mokrine...............80 Podklošter ............95 Bad Kleinkirchheim . . 50 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 3/18 CELOVEC O 2/16 TOLMEČ O 2/15 VIDEM O 318 O PORDENON 4/17 TRBIŽ O -1/14 O -1/12 KRANJSKA G. 0 1/16-/-S. GRADEC ČEDAD O ^Mk, 4/17 GORICA O 6/18 O N. GORICA 4/18 O TRŽIČ -1/17 _ O KRANJ O LJUBLJANA 3/18 POSTOJNA O 1/15 KOČEVJE -X0 CELJE 1/18 O MARIBOR o 2/16 PTUJ O M. SOBOTA 01/18 ¿SF 3/18 N. MESTO 3/18 O ZAGREB 3/18¿ O c ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo povsod po deželi jasno; po nižinah se bo lahko pojavila megla. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi. Popoldne bo spremenljivo, v Predalpah bodo lahko nastale kakšne krajevne plohe. Zvečer se bo lahko po nižinah pojavila megla. Danes bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Pojavljale se bodo posamezne plohe.Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, v alpskih dolinah okoli -2, najvišje dnevne od 11 do 16, na Primorskem do 18 stopinj C. TOLMEČ O 2/14 TRBIŽ O 2/13 o -1/12 KRANJSKA G. CELOVEC O 2/16 O TRŽIČ -1/17 O GRADEC 3/18 o 1/16-/- S. GRADEC VIDEM O 5/17 O PORDENON 6/16 ČEDAD O 6/16 GORICA O 8/17 O N. GORICA 4/18 O KRANJ o LJUBLJANA 3/18 POSTOJNA O 1/15 KOČEVJE CELJE 1/18 O MARIBOR O 2/16 PTUJ O M. SOBOTA 01/18 N. MESTO 3/18 O ZAGREB^ 3/18 Povsod po deželi bo zmerno oblačno do spremenljivo, pojavljali se bodo visoki in tudi kar gosti koprenasti oblaki, ki bodo predvsem dopoldne v celoti prekrivali sonce. Ponoči in dopoldne se bo po nižinah lahko pojavila megla. Popoldne se bo v Karniji lahko pojavil rahel dež. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi. (NAPOVED ZAJUTRI Jutri bo delno jasno, več oblačnosti bo na zahodu Slovenije. Popoldne bo pričel pihati jugozahodni veter. Dopis iz pariza - Francozi predsedniku obrnili hrbet SarK. O. Že nekaj časa so raziskave javnega mnenja kazale, da popularnost francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja pada, toda nekateri so menili, da gre le za statistično nihanje. Regionalne volitve pa so pokazale, da ne gre le za številke: v 22 regijah (od 25) je zmagala levica. Od kod in zakaj ta preobrat? V času predsedniških volitev leta 2007 je »Sarko« šarmi-ral in osvojil večino Francozov: aktiven, ambiciozen, medijski, tako različen od predhodnikov, poln obljub o delovnih mestih, varnosti... Prava oseba na pravem mestu ob pravem času! Toda medenega tedna je bilo konec, ko je Sarkozy vstopil v Eli-zej. Kaj kmalu je prišlo na dan favoriziranje bogatih krogov. Ne samo, predsednik tega ni nič skrival in ravnal, kot da mu je vse dovoljeno. Francozom seveda to ni bilo všeč: država je tu smatrana kot mati, ki mora skrbeti za svoje otroke. Pika na i je bila kandidatura predsednikovega sina za vodstvo EPAD (Javna organizacija za razvoj La Defense), srce francoske ekonomije. In vendar bi vse to nekako spregledali, ko bi predsednik uresničil obljube. »Travailler plus pour gagner plus« (več delati več zaslužiti) se je izkazal za volilni moto, saj edino kar je naraslo je bila brezposelnost. Dalje tematika varnosti, ki jo je Sarkozy postavljal za prioritetno: ukrepi so bili skrajno neučinkoviti, kriminal je narasel, določene periferije so še vedno »no man's land« in močno se je povečal strah ljudi. Zadnje čase je Sarkozy odprl še debato o burki in nacionalni identiteti. Rezultat? Še večja oddaljitev ljudi: v času ekonomske krize burka ni ravno prioriteta in nacionalna identiteta je Francozom draga, vendar je zaradi spreminjanja sestave prebivalstva skrajno občutljiva tematika. Kljub porazu na regionalnih volitvah ostaja Sarkozy »maniakalno pozitiven«: ker je regionalne volitve zaznamovala nizka udeležba, predsednik meni, da niso barometer njegove vlade. Dalje je izjavil, da ga Francozi morda ne ljubijo, vendar ga podpirajo in da so za padec njegove popularnosti krivi predvsem mediji. To Sar-kozyjevo trmo so nekateri označili za »pred- Francoski predsednik Nicolas Sarkozy ansa sedniški avtizem«. Po mnenju mnogih je nizka udeležba indikator nezadovoljstva, saj volilci desnice ne bodo kar tako zamenjali brega in ker z vodilnim UMP (ljudska stranka) niso zadovoljni, se volitev enostavno ne udeležijo; po drugi strani je na teh volitvah močno zrasel »Front National« (nacionalna stranka) Jean Marie Le Pen-na, kar verjetno pomeni, da so se nekateri raje obrnili k ekstremni desnici. Torej šarm super-predsednika ne deluje več? Če ljudje nimajo radi imobilizma, prav tako ne marajo hiperaktiv-nosti, predvsem ko ne obrodi pričakovanih sadov. Predsednik je pred dvema tednoma (oziroma pred regionalnimi volitvami) izjavil, da gre za lokalne realnosti in da torej rezultati ne bodo vplivali na odločitve vlade. Prav pred dnevi je popustil glede predloga nepopularnega davka na ogljikov dioksid. Nasprotovanje temu davku ne pomeni, da Francozi nimajo ekološke zavesti, ampak da so njihove denarnice vedno bolj prazne. Po volitvah so mediji pisali o predsednikovem porazu na politični, osebni in strateški ravni. Pisali pa so tudi, da je Sarkozy »politična zver« ter karizmatični retorik in bo morda ponovno šarmiral Francoze. Morda. Jana Radovič