! XI. letnik. V Gorici, dno II. maj;i f 20 številka. Izhaja vsaki Četrtek ob U. uti dopoldne, j Rokopisi se nc vra-■ čajo. Nolrankovana pisma sc ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za in a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija štev. 7. * ** KM • . ^ ljudst lovonaKo Naročnino in naznanila sprejema upravniStvo v Gorici, Semeniška ulica š. 16 Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po ,-8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstili, in sicer: če sc "tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., tfikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. Liberalci in pspoJarsta orpizacija. Naša doba je doba gospodarske organizacije. Ljudstvo začelo seje zavzemali za zadružno misel, ker je spoznalo, da se more le s pomočjo gospodarskega združevanja osamosvojiti. Povsodi, kjer se je zadružništvo začelo razvijali, so so dogajali in se še dogajajo slučaji nerednosti, ki zadružnike uče, da je zadružništvo resna stvar, katera zahteva napornega dela. Te posamezne slučaje izkoriščajo naši revni liberalci, katerim je ljudska zadružna organizacija trn v peti, da udrihajo po gospodarski organizaciji, v kolikor ni v liberalnih rokah. Tudi ,.Soča" po-natiskuje iz „Slov. Narodau članke o klerikalni zadružni organizaciji. Seveda ne vpraša, koliko je resnice na vsej stvari. Z veliko slastjo je poročala „Soča" o falzificirani bilanci za I. 1901 „Hranil-nice in posojilnice v Poljanah", ker se v nekaterih postavkah ne vjema s prejšnim računom za 1. 1900. Ali kakor je pokazala pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani vršeča se kazenska preiskava, je ravno nasprotno. Prejšnji računski zaključki, med njimi ravno oni za I. 1900, pri katerega sestavi je „Narodov“ dopisnik sam sodeloval, niso bili pravilni, zato pa tudi ta zaključek ni mogel služiti za podlago ob sestavi računskega sklepa za 1. 1901. Da se torej nekatere postavke računskih sklepov ne vjemajo, je potem takem naravno in ni nikaka sleparija. Sedanje načelstvo je storilo le svojo dolžnost, da je s pomočjo »Gospodarske zveze11 sestavilo pravilen računski sklep za I. 1901. Vse te račune, ki so bili napačni, pa jo pomagal sestavljati mož, ki je sam osnoval konsumno društvo, ko je pa enkrat svoje društvo zavozil v dolgove in nered, je odstopil od društva in je postal liberalec. In laki poštenjaki sedaj kriče po liberalnih listih. Druga kost, ob kateri gloda „Soča", je „Kmetijsko društvo" v Vitanju na Štajerskem. V Vitanju so kmetje baje na svet duhovnikov poleg posojilnice, ki LISTEK. Gorske slike. Kako jc bil zajec resen smrti. Še eno zajčjo historijo vem. Veste, France je bil gozdni čuvaj, pa je zapazil nekega dn6 v grmu skopec, nastavljen za zajca. »Aha", pravi, „tu pa že nekdo hodi lovit. Le čakaj, jaz ti pokažem, ti zgaga tatinska ti .—" Celo noč ni spal nič in zjutraj je pobral že zgodaj svoje čuvajske kosti iz postelje, pa hajdi na tatove. Bil je prepozen, zajec je že romai s kom drugim, ki je bil hitrejši. „Strela ti, tu pa ni na pravem. Le čakaj spak, jutri mi ne uideš več. Hej toliko zajčkov si mi že poklatil, a jutri, jutri pravim, jutri bode dan sodbe, kakor se bere v svetem pismu, ali pri preroku Jeremiju, sam že ne vem več kje. O ti preklicani tat ti — ej pa jutri..." Hude, črne misli so se podile po glavi čuvaja Franceta. Drugi dan je bil že o polnoči za grmom. Kuka in gleda, pa vidi, da jo zajček vlovljen, za nogo ga je držalo. „Ahii, nocoj torej pridemo skupaj I*1 jc član „Zveze v Celju", osnovali tudi „Kmetijsko društvo", ki nikdar ni bilo član „Gospodarsko zveze". Ta kmetijska zadrogu, katere glavna in edina upnica je posojilnica v Vitanju, je prišla v plačilne zadrege, vsled katerih je končno prišlo nje načelstvo, nje zadnji poslovodja in dva člnna nadzorstva na zatožno klop. Obtoženi člani vitanjske „Kmetijske zadruge" so se izgovarjali s tem, da niso imeli potrebne izobrazbe za vspešno vodstvo zadruge, pri kateri so razni uslužbenci, večinoma liberalci, z nepoštenim ravnanjem in slabimi naročili provzročili primanjkljaj. Dasi zadruga ni bila član „Gospo-darske zveze", obrnili so se nanjo do revizorja. Revizor ^Gospodarske zveze", šel je v Vitanje, pregledal tam poslovanjo zadruge ter našel, da presezajo dolgovi premoženje za 8429 K 55 v. Revizor jim je pojasnil, da mora zadruga napovedati takoj konkurz. Tajnik Ant. Poklič pa je revizorju zatrdil, da bode načelstvo tir-jatev posojilnice pokrilo na ta način, da bodo člani načelstva podpisali posojilnici zadolžnico. Tako bode tirjatev posojilnice pokrita in „Kmetij8ko društvo" bo nastopilo pot likvidacije. Revizor Seliškar je na to napravil bilanco, ki odgovarja temu spremenjenemu stanju, pustil zadrugi v rokah nje tajnika Ant. Pokliča obe bilanci, prvo za slučaj, da se dolg pri posojilnici ne pokrije, drugo za slučaj, da se ta dolg pokrije ter odšel. Načol-ništvo zadruge pa navzlic vsemu dolga pri vitanjski posojilnici ni pokrilo, pa tudi konkurza ne napovedalo. Da je torej tako daleč prišlo, je krivda vodstva zadruge, ki je mislilo, da je s tem, ako zadruga obstoji, že vse storjeno, in da se potem lahko drže roke križem. Vsak, bodi kmet ali obrtnik, mora gospodarstveno propasti, ako se za svoja dela in podjetja ne briga in živi v veri, da bode vse šlo samo po sebi vspešno naprej. Provzročili so ta polom brezvestni liberalni uslužbenci, ki so brezbrižnost odborovo izkoriščujoč z nepoštenim ravnanjem in slabimi naročili provzročili primanjkljaj. Pa čaka in čaka. Mraz mu je že bilo, ker je pihal hladen veter preko Kapulc. „Ej, da bi te hudir, danes pa no prideš, ti klevsa klevsasta. Huj, hudič te vzemi, krava zaspana". Zašumi nekaj......... „Zdaj pa zdaj". France se hitro pripravi in oboroži, kakor pravi narodna pesem: Puško na ramo, Sablo za pas, Tri kugelce v aržet, Čaka, češ, kedo je? Koraki vedno bliže, tihi pozorni koraki. France je zrl le v zajca in ni videl, kako ga je oni od zadaj opazil ter se zaničljivo nasmehnil. Zopet tiho stopicanje in na piano stopi — kmet Jakob izpod Kapalc. „Aha, ti si toraj tisti, ki cesarsko zajce loviš", pravi Franee na tihem, „ej zdaj si pa dober, zdaj pa zdaj. Od danes naprej boš v kriminal, jaz le spravim tja, višjaz", in skoroda ni skočil po koncu ter se pokazal v vsej svoji čuvajski mogočnosti. Sedaj pa liberalni listi kriče na vse prologe ter zvračajo krivdo na liste, ki so baje nasvetovali nstanovitev kmet. zadruge v Vilanji. S lakim kričanjem hočejo ustaviti zadružno delo med našim ljudstvom, pa so molijo. Zadružno misli ne bode ustavila niti interpelacija dr. Tavčarja o klerikalni gospodarski organizaciji, katero je tudi „Soča" ponatisnila. Pozabila pa je dostavili imena onih, ki so interpelacijo podpisali. Poleg zaščitnika poštenosti, notarja Planlana in člana konsumnega društva dr. Ferjančiča so podpisana imena konsuinarjev: socijalnega demokrata Brei-terja in Klofača, Freslna, dr. Kosa in Sehnala. Zanimiva družba. Tako smo nekoliko osvetlili skrb liberalcev za gospodarsko osamosvojo ljudstva. Njim pač ni mar, če vse hudič vzame, samo da njihova obvelja. In takim ^prijateljem" naj ljudstvo sledi ? Politični pregled. Nai avstrijski državni zbor. — Dne 6. t. m. je pododsek tiskovnega odseka razpravljal o tem, ako naj se razžaljenje časti po časopisju izloči od porotnih sodišč. Soglasno se je vsprejel predlog, da se razprave o razžaljenju privatnih oseb ne vrše pred porotniki, pač pa morajo priti pred porotnike vsa raz-žaljenja državnih javnih funkcijonarjev. Sprejet je bil tudi predlog poslanca Iv-čeviču, naj ta odločba velja tudi za poslance, občinske odbornike, delegate itd. Tretji iiiijenvstrljskl katoliški mIiimI. — V nedeljo predpoludne seje vršilo ustanovno zborovanje tretjega nižjeav-slrijskega katoliškega shoda. Predsednikom je bil izvoljen grof Kuefstein. Cesarju in papežu sli bili odposlani udanostni brzojavki. Na slavnostnem zborovanju, ki so je vršilo zvečer, so bili navzoči mej drugimi: nuncij Taliani, škof Marschall, župan, mnogo poslancev in členov visokega plemstva in duhovščine. Pozdravna govora sta imela dr. Lueger in škof Mar-schal. Delavec Konschak je imel preda- In glej spaka, kaj dela. Jakob si je vrezal tenko šibico, stopil je k zajcu ter ga začel švigati po hrbtu. „Ti golazen ti, ali sem zato deteljo sejal lam doli na dolgi njivi, zato misliš, da mi jo ti poješ. Nocoj si mi prišel prav, nocoj. Sedaj ti pokažem, ked6 je gospodar ali jaz ali ti. Spaka zajčja, pa sama si vsej, pa žri polem kolikor hočeš Ni, n&, pa še enkrat le morem švigniti, da bodeš vedel, da Jakob ni sejal detelje za zajce". Sedaj ga odveže iz zanjke in — izpusti. „Nii", pa še eno po vrhu — in zajec je že prhnil mimo strmečega Franceta v gozd. Jakob je šel sedaj domov. „Uj ti hudič ti zvit," rohnel je France; „ali me je videl, ali kaj! Hej, pa modra glavica si res, ti Jakob, da znaš tako zajcem ukazovati, res modra. Pa zlodej naj te vzame, ker sem te zastonj čakal in zmrzoval tu v grmu. Veš sam zelen prmojdunaj naj pride potč, da bi bil to zgago zajčjo nesel domov, koj jutri bi bil že v kriminal, prav gotovo, a tako ni nič, čisto nič. Še povedati ne smem, vanje o kulturnem pomenu socijalnega dviganja delavskega stanu, a princ Lich-tenstein je predaval o važnosti katoliškega vseučilišča v Avstriji, ki naj bi bilo v izgled za državne zavode. Dogodki na Hrvaškem. — Hrvaški narod nadaljuje boj za samostojnost. Ban Hederwary je se svojim postopanjem napravil vendar nekaj dobrega, hrvaški narod je pripravil do spoznanja, kakega človeka ima v svoji sredi, in sedaj ta narod zahteva, da pobere ta ban svoja kopita. Po Zagrebu vsak čas zadoni po ulicah hrvaška himna „Liepa naša domovina", in vsaki, ki pride mimo pevajoče množice, hočeš nočeš, mora se odkriti. Po vsej hrvaški kraljevini vre vedno bolj. Narod zahteva svobode in pravice. Po vsej kraljevini so razširjeni listki z ostrimi pozivi na nastop proti mažarom. Okolu Velikega Trgovišta je narod zapalil kresove in na tisoče kmetov iz celega Zagorja je prihitelo v Vel. Tr-govište, ker je bila razširjena vest, da bodo mažaroni na občinski hiši razobesili mažaronsko zastavo. — Ob železniški progi od Podsuseda do Savskega Marofa so razbiti na vseh železniških postajah mažarski napisi. — Tudi v hrvaškem Primorju se je začelo ljudstvo gibati. Na Sušaku so bile demonstracije jako resne. Z Reke ste prišli dve stotniji vojakov orožnikom na pomoč. — Nad križevskim okrajem je proglašena nagla sodba. Ljudstvo se je deloma pomirilo. — V Siseku so bili v noči od 9. na 10. maja veliki nemiri, posebno proti Židom. Iz Ljubljane je odšel jeden batalijon 27. pešpolka na Hrvaško. Ostalo vojaštvo je pripravljeno na odhod. — Ko se je v soboto ponoči ban pripeljal iz Budimpešte in se je vozil v 3vojo bansko palačo, obdajalo je njegovo kočijo 300 konjenikov, da ni mogel noben demonstrantov blizu. — V nedeljo so bili večji igredi v Dugomseln, v Lokvah, Revnu, Samoboru. V Brodu na Savi so demonstrantje bili oboroženi s puškami in revolverji. Demonstrantje so streljali. Kulturni boj na Francoskem. — Te dni se je francoskim vladnim ker se mi bo vse smejalo. — Puh pa mraz je, mraz; domov bo treba, če ne se mi bodo še zajci režali". Udaril jo je proti domu, kjer je dobil pri vratih tisto Jakobovo tenko šibico. „Hnj", še naredil mi je ta hudir, naredil, da bom moral umreti. In nič nimam doma, ne svetogorskega ožepka, ne pa-terskega „žegna"; oj to bo huda noč nocoj, hudobec lehko še pride po me, ker še ne bo dan tako hitro. — Uh, nikoli več te ne grem lovit, zgaga ti tatinska 1" In oprezno je stopil preko praga in zlezel potem na posteljo. V sanjah je videl celo tropo zajcev, v sredi med njimi pa ‘je stal Jakob in mu zažugal s tisio šibico. „Da bi te zgaga, huj proč, poberi se! Uh, naredil mi je, naredil", zagodrnjal je še v snu, pa se je obrnil smrčaje na drugo stran. Gorski. Zatravnikar. Omenil sem ga že večkrat, a sedaj podajam celotno sliko. Videl je že Abrahama in lasje njegovi so posiveli. Sicer pa se nosi precej organom posrečilo iztirati s silo iz samostana du Pont 23 kartuzijancev. Vlomili so šestero vrat ter zgrabili v kapeli pri molitvi zbrane redovnike. Pred samostanom se je postavilo kakih 1000 ljudi, katero je vojaštvo razgnalo. Vsakega redovnika je prijel po en orožnik tor ga odvedel v neko zasebno hišo, kjer se je vršilo zasliševanje. Polkovnik Gombertin je prosil za nmirovljenje, ker ni hotel iti z vojaki na uboge redovnike. Kapucini v Marzilji so dovolili, da se iz samostana umakne civilna straža; sami so pa izjavili da se umaknejo le Rili. Nemški cesar pri papežu. — Viljem II. bil je minule dni v Rimu. Z vsem sijajem podal se je v Vatikan, da obišče poglavarja katoliške cerkve. Seboj jo peljal tudi dva svoja sina, katera je predstavil sv. očetu. Rusija v Mandžuriji. — V Nju-čuang je to dni dospelo več ruskih topov. Med Port-Arturjem in reko Liao, je utaborjenih 14 000 mož ruske vojske. Močan oddelek čet pa se je odposlal zasest mesto Tječuting. Rusi so baje zgradili ob obali in blizu mesta Ljaogong mnogo utrb, ki zapirajo pol od Port Arturja do reke Liao. Dlaccdouski dogodki. — V Mo-nastiru se gode strašne reči. Mori in požiga se tam na vseh koncih in krajih. Bojev se udeležujejo celo ženske. Albanci še vedno prete z ustajo, ako se uvedejo reforme, ter so nekatera mesta popolnoma zaprli vsakemu prometu. — Ustaši so imeli boje s Turki pri Malešu, pri Kundini, Sokolorazu, Smiljani, Rib-nizu, Nevkoropu. Mnogo vstaševje padlo v teh bojih. V Monastiru se je dogodila velikanska eksplozija, spremljana s pod zemeljskim bobnenjem, kar kaže, da so vstaši kakor v Solunu, tudi tu izkopali podzemeljsko rov, kamor so položili dinamit in ga potem zažgali. V okolici Mitroviče so Turki v neki kristijanski vasi poklali vse prebivalce. Po atentatih v Mitroviči so turški vojaki po mestu lovili Bolgare in jih morili. — Posebno hudi so Turki na Bolgare. Veliki vezir dela z vso silo na to, da bi Turčija na povedala Bolgariji vojno. Na raznih mestih ob bolgarski meji so pričeli Turki graditi stražnice. Kakor poročajo listi, je 79. pešpolk z Reke odšel v Bosno. Dopisi. Od kranjske meje, 27. aprila 1908. P. Hartman je spravil tudi mene v Ljubljano po dolgem času. Oceno oratorija „sv. Frančišek" so že časniki po svoje pisali. — Ljubljana pa ni „bela’‘ ampak nemška! Skrajni čas je v?.eti v roke Gabrščekov „pasji bič“ in pognati iz Ljubljane p. t. slovenske Nemce! S slovenskim govorom skoraj ne more človek dobiti za svoj groš postrežbo po gostilnah. Vse je nemško — izjem malo! Kdo sili gostilničarje v nemštvo? Inteligenca, pa ne narodna ampak „Narodova!u Tej resnici mora pritrditi tudi dr. Tuma sam, ako se spomni s kom je bil v družbi pri „Elelantu-‘. Ljubljanska „Narodova“ inteligenca hodi k „Elefaritu“ v gostilno — kjer pošten Slovenec ne dobi nobene postrežbe, ako slovensko govori. Še hlapci ne znajo slovenske besedice! Zgodilo se je tako, v resnici! Ileil! Fijaker mi je po konci in stopa še vedno jako možato, posebno če ga ima malo pod klobukom. Obleko nosi rujavo iz „hudičevega suknja", črevlje debele, podkovane trikrat okoli in okoli in na glavi rujav klobuk s ka-tornovim peresom, katero mu najbolj pristoja, kakor pravi sam. Seveda ne smemo pozabiti pipe. Pravzaprav ima dve, česar pa ne pove vsacemu, le meni je na tihem zaupal; jedno ima za vsaki dan, drugo pa redko kedaj. Pokadi dnevno „enga za štiriu in zraven porabi za novec žveplenk. V svojem zasebnem življenju je strugar. Izdeluje razne stvari, kakor valjarje, kroglje, razne držaje, stožče za kegljanje in drugo, kar ravno kdo hoče. Sicer se peča s tem le malo, kajti to mu je le postranska stvar, ki ni skoro vredna, da bi se človek dosti trudil ž njo. Poglejmo ga v javnosti! Po letu navadno ni — nič, a v času lova je: poljski čuvaj in varuh divjačine in ob enem lovec, kakor ravno nanese, pri nekem bogatem gospodu. Sedaj pa sedaj. Ves je kakor na zmeteh, vedno lazi okolu, plaši zajce ali pa oni njega in kedar je lov, Btrelja tudi on; seveda ni gotovo, ali gre strel mimo ali morda za- rekel na uho: „Gaspud k „Slon“ hodijo iblanski sloni11. Mož je najbržo prav imel (dobro je da nisem sam Ljubljančan) jaz bi lo omenil, da mesto „iblansk“ bi se boljo reklo „naprodni‘‘. Velika gospoda, ki se štuli s prijateljstvom Stros-smajerja, framasona Podlipny-ja itd. je tudi poklicana obvarovati značaj s I o-venske Ljubljane! no pa biti „narodna propalica“ (prosto po „Soči“!) S takim naprednim postopanjem,kakoršno je sedaj v mestu, se Ljubljana nikakor ne more priporočati slovanskim bratom za obiskovanje! Kdo je zakrivil? Oni, ki mirno slone v objemu z baronom Schvvegl-jem. Zavedni Slovenci! Delajte kontra znani kliki! resnobni so dnovi! Rešite centralo! Novice. Monslgnor Janez Abram bo v pondeljek dne 18. 1. m. dopolnil svoje 90. leto. Zdaj jo že poldrugo leto v postelji, a je kljubu temu vedrega in veselega duha. Rojen je bil dne 18. maja 1818 v Kobiljiglavi na Krasu. I3it je 2 leti kaplan ranjkega Lušina, potem 20 let stQlni vikar v Gorici, 4 leta dvorni kaplan nadvojvode Karola Ludvika in zdaj že 87 let stolni kanonik. On je najstarši med vsemi duhovniki v goriški nadškofiji, pa tudi v ljubljanski, tržaški, poreški in krški škofiji. Blagi gospod pozdravlja vse svoje znance in prijatelje ter želi vsem. naj bi dočakali Njegova leta. Ob priliki svoje 90-letnice je izročil 90 K »šolskemu Domu« in 90 K »Alojzijevišču«. Bog ohrani še mnogo let vrlega starčka! Umrl je dne 11. t. m. v Gorici g. Franc Zakrajšek, zasebni učitelj, ki je bil znan tudi kot pisatelj. V zadnjem času je bil zelo zanemarjen. Ururl je previden se sv. sakramenti. R. i. p. | Imenovanje. — Nadzornikom kaz-nilničnih straž v Gradišču je bil imenovan g. J. Malalan iz Trsta. Osebna vest. — Slavbinski adjunkt g. B. K o t h e je iz Gorice prestavljen k c. kr. železniškemu stavbinskemu uradu na Jesenicah. Za slovensko slrotiščc v Gorici oziroma za „Kat. društvo detoljubov11 so darovali: P. n. Katarina Gabršček 3 K, Josip Jug v Prlju nabral v veseli družbi 2 K, Andrej Matejurc v Leobnu na Štajerskem 5 K, Štefanija Volk 1 K. Za Alojzijevišče: Preč. g. Ant. Batagelj 6 K, g. Jos. Jug nabral v nekem društvu v Pulju 3 K, neimenovana gospica 5 K. Bog plati 1 Zrelostni izpiti na tukajšnjih srednjih šolali. — Pismeni zrelosti izpiti na tukajšnji gimnaziji in na realki se prično 25. t. m. Dopolnilne mestne volitve v Gorici. — Dopolnilne mestne volitve v Gorici se bodo vršile dne 26., 26. in 27 t. m. Porotniki za prihodnje porotno zasedanje. — Za prihodnje porotno zasedanje so bili izžrebani ti le porotniki in sicer: Ferrario Ivan iz Gorice, Bratina France iz Ajdovščine, Berbuč Anton iz dene kakega psa. Gospoda ima rada Zatravnikarja na lovu, ker je jako zabaven in jim krajša dolgi čas, kajti tudi drugi niso navadno boljši lovci od njega. Postave in take stvari nosi pri sebi vedno in rad jih pokaže, a le bolj študiranim, kajti navadni ljudje ne vedo ceniti njegove mogočnosti. Že se samim glavarjem je govoril, sodniku je puško posodil, ko je ta svojo potrl in cesarska pisanja pod pazduho nosi in na roki cesarsko znamenje, in potem naj bi se on mešal z vsakim? A, kaj še .... „He, he, Vi ki ste šoiani že lahko berete, vi, a drufji ne sme videti mojih postav41, dejal mi je enkrat, ko sva sedela skupaj v senci pred našo hišo. „Vi, ki boste kedaj sodnik, ali Bog ve še kaj, he, he“.------------- Bilo je v času lova. Sedeli smo zopet enkrat doma za pečjo. Bil je Jugrovec, Dolinčer, Tonče s Hriba in še nekaj drugih. Pili smo ga ravno dobro, ko je prišel Zatravnikar. Obraz se mu je smejal kakor polna luna in puško je obesil na zid, kakor je videl oroinike, ki so hodili včasi k nam. Sv. Križa, Budin Ivan iz Zalošč pri Dorn-betgu, Marinig Avgust pok. Jakoba i/. Ločnika, pl. Bortolomei Henrik iz Gorice, Batistič Ivan iz Vrtojbe, Ulaga Ivan iz Kanala, Marzini France iz Gorice, Šlrukeij Martin iz Šempasa, Sepenhofer Karol iz Gorice, Porlelli Anton pok. Alojzija iz Rude, Jakončič Josip iz Kozane, pl. Lo-catelli Franco iz Vrtojbe, Bozzini Alfred iz Gorice, Weber Matej iz Tržiča, Lenard baron Bianchi iz Rubij, Batistig Anton iz Gorice, Mozetič Anton iz Solkana, Sirk Anton pok. Jožefa iz Višnjevika, Nigris Emil iz Gorice, Rallaben Alojzij iz Gradišča, Kodermac Josip iz Sovodenj, Prinčič Štefan iz Vipolž, Bradaschia Ivan iz červinjana, Lutman Andrej iz Št. An-dreža h. št. 12, Frantz Artur iz Gorice, Prešel Rajmund iz Tolmina h. št. 69, Pallich Franc iz Gorice, Pintar Štefan iz Št. Ferjana 118, Klanjšček Anton iz Št. Ferjana 106, Doliac Karol vilez iz Gorice, Pečenko Anton iz Brjij (Rihen berg), Scalettari Ivan iz Mirna, Marvin Jožef iz Gorice. Namestniki so: Venuti Peter, Lutman Anton, Pincherle Josip, Malnig Anton, Doerfles Ermin, Bolaffio Hijeronim, Borghes Ludovik, Ludovik grof Thurn in Mansutti Franc, vsi iz Gorice. Kuhinjska šola, ki jo je ustanovila gčna. Marija Grebenc, v Gorici v ulici Vetturini 9, izvrstno napreduj«. Do-sedaj je šolo obiskovalo 105 gojenk. Dekleta, ki želijo vstopili, naj se oglasijo pri voditeljici. Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da se v kuhinjski šoli dobiva obed in večerja po najnižjih cenah. Priporočamo jo najtopleje. Za vodo v Gorici. — Kakor piše tukajšnji „Corriereu, nameravajo izvrtati na živinskem trgu globoko jamo, vzdigniti i/, nje vodo, ki se tam steka od raznih studencev ter jo spraviti v kronberški vodovod. Govori se, da je dokazano, da močno puščajo cevi kromberškega vodovod.i in da se vsled tega izgubi vse polno vode. Kako je vendar to mogoče, da ne pride na um mestni upravi, da bi to preiskala in nadomestila pokvarjene cevi z dobrimi? Kakor je znano, pelje kromberški vodovod mimo novega goriškega poko pališča, ki plava skoro vedno na vodi. Ta voda se s pokopališča odteka v Korenj, v katerem perice perejo perilo. Kako to, da ne pomisli naša mestna uprava na usodepolne posledice, ki bi lahko nastale v zdravstvenem oziru za mestno prebivalstvo, ako se pere perilo v vodi, ki se odteka izpod mrliških trupel. Dalje, ali je popolnoma izključeno, da se ne pomeša nekoliko to vode tudi s pitno vodo, ako so cevi vodovoda, ki pelje mimo pokopališča, pokvarjene in razbite? Če že voda iz njih pušča, zakaj bi ne bilo mogoče, da bi ne prišlo lahko nekoliko vode s pokopališča vanje, posebno ob deževnem času, ko se napravi v blžiini pokopališča celo jezero in se voda iz jarkov pomeša z ono, ki so steka s pokopališča. „Soča“ in župnik Periufič. — O žalostnem činu odstavljenega župnika Porinčiča poročalaje „S.“ na tako nesramen in pohujšliv način, kakor more le najne-sramnojši list. Nam ni mar, da je poročala o dejanju, a zgražamo se nad načinom, na kateri je poročala. Lastnik „SočeJ je A. Gabršček, sorodnik Perinčičev, ki je že pred časom v večji družbi zatrjeval, da njegov sorodnik Perinčič ni normalen, t. j. ni pri čisli pameti. Sedaj pa „Soča“’ obžalovanja vredna dejanja sorodnika njenega lastnika, ki ga jo sam proglašal za umobolnega, slika kot „žrtev celibata11, Katoliško društvo slovenskih učiteljic na Primorskem je imelo dne 29. malega travna prvo slovesno zborovanje na čast petindvajsetletnice sv. Očeta Leona XIII. Otvorilo se je lepo zborovanje s papeževo himno. Na to je imel dohovni voditelj, preč. gosp. župnik Ivan Kokošar, slavnostni govor. Sledili sto krasni deklamaciji Prelesnikov »Silvestrov večer11 in Gregorčičev „Naš čolnič ot-mimo“, dalje prelepi točki: Mendelssohnov dvospev „Večerna pesem11 in Schubertov samospev „Vera v spomlad11. — Predsednica je prebrala svojo novelo „Jelena“. — Slavnost se je završila se zborom „Regina cooli“. Dne 13. maja je predsednica predavala o didaktiki ob 5. pop., 17. maja bo predavala pa o metodiki. Prihodnje občno zborovanje bodo dno 27. maja ob 5. uri pop. M. H. W. Pripravljalnica za jcdnolctuc prostovoljce. — V Gorici se nstanovi pripravljalnica za jednolelno prostovoljce in sicer v ulici sv Klare v hiši, ki je bila nekdaj lastnina Levijevih dedičev in katero je kupila mestna uprava od nekega Chiurlotta. Vojaški pogreb. — V potok je umrl na svojem stanovanju na Franc Jožefovem tekališčn feldmnršallajtnand Anton vitez Mayer - Monte Arabico v 79. svoje dobe. V nedeljo popoludno pa se jo vršil vojaški pogreb. Udeležila sla se pogreba dva batalijona pešpolka štov. 47. in jedna baterija topničarjev z vojaško godbo. Zi križem, katerega jo no3il vojak, peljali so s črnim suknom pogrnjenega konja. Za krsto, katoro so peljali štirje vranci, pa je jahal jezdec v železju. — Pogreba se je udeležilo vse nolno čast-ništva in druge civilne gospodo. Na Go-riščeku se je pa streljalo iz pušk in topov. Ker je bila nedelja, se je pri pogrebu gledalcev kar trlo, čeravno je cel čas lil še precej močan dež. V Korenj je hotela skočiti 45-lelna udova Dziewulsky iz Kopališke ulice. V bližini nahajajoči se ljudje so jo zgrabili ter jo pridržali. Izvozni trg v Gorici. — Izvozni trg za sadje, vrtnarino in drugo zelenjad, se otvori 17. t. m. na prostoru, nahajajočem se, kakor tudi druga leta, nasproti pokritemu sadnemu trgu. Trg bode odprt vsako jutro ob 3. urah. Pogajanje pa se ne bo smelo pričeti pred 5. uro zjutraj. Ostro prepovedano je voziti sadje, vrtnarino in drugo zelenjad, kam drugam, kakor n. pr. na privatna dvorišča, ali pa na dvorišča raznih krčem in gostilnic. Tfttviua. — V sredo ponoči so se prikradli tatovi v podstrešje hiše štev. 7. Podturnom, ter odnesli jedno srebrno uro, par zlatih uhanov, par zlatih zaponk in dva dežnika. Te ukradeno reči vredne so kakih 62 K. Zidarski delodajalci in delavci. — V četrtek zvečer so je zbralo v hotelu »Central'* kakih 300 zidarskih delodajalcev in delavcev. Med njimi je prišlo do tega-lo sporazumljenja: Delavnik se jo določil za mesece april, maj, junij, julij, avgust, september in oktober na 91/., ur. Za mesece november, december, januvar, fe- „He, he, dans pej, dans! Dans sm pej ustrlu, he, he“.-------------- Vsedel se je za miza. „Tok ’n malu pet mi bste uondr dali, ho, he. Samu an kančk he, he.u — Seveda ga ni potegnil en kančk, ampak tudi dva ali tri. Piti, oh to je bil njegov osmi naglavni greh. Če ga je le dobil vipavca, ga je smuknil in prav rad ga je. „No“, pravijo nekatori, „kaj si toraj ubil danes ?“ „He, he, sevede sm, sevede, he, he14 ... „Kje pa imaš?’1 „Nič nimam, ubil sem, a ušlo mi je“. Vsi so se mu zakroholali. „Kej se smejete, he, he, kabi vi drugi vedli kaku mi je šlu, bi se drgač pogledali, he, he“.--------------- „No kaj pa?u Začel je praviti. Zjutraj jo šel na lov. Hodil je dolgo tam doli po rebri in dol proti Slokarjem. Nič ni videl, ne ptiča ne druge živali. Puško je imel nabasano in rad bi bil kaj „pecnilu, ali ni bilo. Bilo je že proti poldnevu. Lezel je preko nekega skalovja in zopet gledal. „Morda mi bo danes sveti Evstahij milostljiv, ta naš ljubi varuh11, mislil si je, „da vendar kaj zadenem. Ali se bom držal potem, in še nagrado dobim. Da bi le bila lisica in bi jo dobro zadel-. Gleda po grmovju in leze dalje.... „Glej jo tam le ! Kako lepa rujava“... Hitro se napravi, prekriža se v naglici in pomeri. nPumf-1 — — — Gleda, a kaj vidi: Lisica je prestreljena na dvoje, a oba kosa dirjata dalje vsak na svojo stran in kmalu mu izginita iz pred očij. — „Ti lažeš, ti krava ferdamanau, pravi Dolinčer. „Kaj misliš, da smo mi tako prismuknjeni-. „Nič ne lažem, vse je res, vse“. — In še večkrat je zatrdil svojo do-godbo. — Tudi meni jo je pravil potem še enkrat ravno tako, a na zadnje je tiho pristavil: „Veste, tu je bil gotovo ta črni sam, ali pa sem se ga bil morda kje preveč nalezel he, he“. — — — 1 meni se zadnje dozdeva. Gorski, bruvar in maroc pa na 7. ur. Plačo pa ho so zvišale približno na 20"/,,. V pozimskom času plačevalo so bodo lo po razmerju ur, kol ho bode delalo, — Ta dogovor stopi v veljavo prihodnji ponedeljek in bode veljaven do krnica oktobru 1904. Poročilo „rstna v to stroko spadajoča dela po poštenih cenah. Sadjarsko in vinarsko društvo za J3rda v (gorici Prodaja naravne in prstne briške pridelke po zmernih cenah. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DESERTNA VINA. Sedež društva je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20. Zahvala. Podpisana, popolnoma zadovoljna za tako hitro in točno izplačilo zavarovane glavnice po svojem soprogu Ivanu Josipu Gavess-u, strojevodju (mašinistu) c. kr. drž. železnic, kateri je bii zavarovan od marcu 1002 ler umrl v marcu tega leta, torej komaj eno leto zavarovanja, siljena sem javno izraziti svojo zalivalo čislani zavarovalnici za življenji' ..Junuh** r,a Dunaju, ter imenovano zavarovalnico toplo priporočali. Kozana pri Gorici. Alojzija Gavess. Podružnica v Trstu, Corso Stadion it. lfi. Okrajno zastopstvo v Gorici, Scineuiika ulica it. 3. Odlikovana delavnica! ANT. KRUSIČ, krojaški mojster v vrtni ulici 26. Priporoča se sl. občinstva v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — ima bogato zalogo blaga vsako vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo sveže pomladansko blago, lasi ni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene prav solidne! Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča častili duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porlo-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfh j istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po 7« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v 11. Bistrici. Zveplenke družbe . sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. PETER C0TIC čevljarski mojster v Gorici, Gosposka ulica št. 14. priporoča svojo delavnico. j Teodor Slabanja, K a sreorar, n ^ v Gorici, ulica Moreli 12, ^ ■ ■ priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in M orodja. Pripravo cerkvenega o- fyi rodia olaišuie revnim cerkvam Op. Naznanja si', da JAVNA DRAŽBA zastavil I. četrtleta t. j. mesecev januvarja, februvarja in marca 1902. začne v ponedeljek 8. junija 1903. ler se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavljalnice in }. njo združene hranilnice. V Gorici, 6. maja 1903 Naznanilo! 1 Podpisani krojaški mojster naznanjam slav. občinstvu, da sem odprl novo delavnico v 1 lastni hiši na Kol eh ah Sl. 205 \pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ler imam v K4 zalogi raznega sukna, tkanine in izgotovljenih srajc. A. Mavrič, krojač. i v ♦ i e*s®is©s»2®©®ise«s©<ž©®®®i©