IV. obcni zbor ,,Društva za zgradbo učiteljskega konvikta". 1. Predsednikov nagovor. ne 27. grudna m. 1. se je vršil ob veliki udeležbi četrti redni občni zbor ,,Društva za zgradbo učiteljskega konvikta". Društveni predsednik, gospod c. kr. okrajni šolski nadzornik Andrej Žumer, pozdravi v zbranih in navdušenih besedah vse zborovavce, povdarjajoč veliko važnost in korist drustva za učiteljstvo, posebno za učiteljstvo z dežele, kateremu bo s konviktom dana prilika, otroke svoje šolati brezplačno, ali pa s prav raalimi stroški in — kar je tudi velike važnosti: pod dobrim in zanesljivem nadzorstvora. Zato želi, da bi se vse učiteljstvo kar najtesneje oklenilo tega prekoristnega društva z letnimi doneski 1 gld. ter obenem pri vsaki priliki nabiralo prostovoljnih darov pri šolskih in učiteljskih prijateljih. V ta naraen naj učiteljstvo prireja veselice v korist konviktu, se poslužuje pridno nabiralnih pol, katerih ima odbor še mnog-o na razpolago ter prav pridno razpečava knjižice krajcarske podružnice. S čim večjim veseljem se borao lotili nabiranja doneskov, tera prej bo stal dovršen konvikt pred nami, ki bo živa priča naše stanovske zavednosti ter kazal, kaj vse se dožene z združenirni raoorai. ,Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača." (Odobravanje.) 2. TajnikoTO poročilo. Tajnik, g. Juraj Režek, je poročal o odborovein delovanju tako-le: Slavni zbor! Na lanskem občnern zboru, ki se je vršil tudi na Šentjanževo, ste bili poverili društveno vodstvo in vse njegovo poslovanje staremu odboru, ki si je svoje delo tudi razdelil kakor poprej : And. Žumer, predsednik; Fr. Gabršek, I. podpredsednik; Jožef Cepuder, II. podpredsednik; Juraj Režek, tajnik; Jakob Dimnik, blagajnik; in odborniki Fr. Črnagoj, Jakob Purlan, Engelbert Gangl in Janko Likar. Odborovo delovanje se je osredotočilo v letošnjem letu samo na nabiranje in pomnožitev zgradbenega kapitala. Nabiranje se je vršilo 1. po krajcarskih knjižicah, ki so donesle letos nad 500 K. Gisto so jih razprodali gospodične Alojzija in Bibiana Bisail v Trnovera, Marija Borovsky v Tržiču, Pavla Gotzl v Vel. Lašičah in gospodje Avgust Kleč v Ljubljani, Avgust Korbar v Šent Vidu pri Cerknici in Perdo Wigele v Starem Trgu pri Rakeku (vse z edenkrajc. znamkami). Nekateri so nara vrnili le na pol razprodane knjižice, nekaj pa je tudi takih tovarišev, ki se niso knjižic niti dotaknili, ampak nara jih nerazprodane vrnili. Hvala Bogu in stanovski zavednosti drugih tovarišev in tovarišic, da te nvrle ko- lege" lahko preštejemo na prste! Takim malomarnežem naj postavimo za zgled poleg drugih samo našega vrlega prijatelja g. Ivana Grudna, upokojenega davkarja na Vrhniki, ki nam piše: nPonudim se Varn kot poverjenik za nabiranje doneskov za uciteljski konvikt. Pošljite mi torej nekoliko knjižic. Pridržim si pa pravico, da bom vse na Vrhniki nabrane doneske do porabe naložil pri naši posojilnici in Vam položil vsako leto račun." In res nam je precej prvo leto naložil na posoj. knj. št. 4195 znesek 48 K. Tako delajo naši prijatelji in podporniki; rai pa, ki nam gre za lastno korist, naj malomarno držimo križem roke? Nihče naj ne izgubi poguma, ako mu ni bilo mogoče razprodati knjižice že precej v prvera letu; hvaležni rau bomo, in plemenito delo bode storil, kdor nam jih razproda v dveh, treh in četudi več letih. Saj je sedaj gotovo, da ne bomo zidali konvikta še v teh letih, torej se tudi tako ne hiti. Ako pa razprodamo vse knjižice v nekolikih letih, imamo skupaj erez 12.000 gld. dohodkov, in to je vsota, ob kateri bo že lahko prav pošteno in trdno stal en vogel našega konvikta. Zato le pogumno in z veseljem na razprodajo knjižic, ker le z delom in požrtvovalnostjo nam bo mogoče doseči kaj uspešnega! 2. Na poverjeniške pole smo dobili do 100 K, pogrešamo pa na njih še mnogo takih, ki še niso niti členi našega društva. Prosirno čestite svoje poverjenike, da nam jih pridobe v svojem okraju, ker bi bilo v resnici le čudno, da se nahaja še kdo raed učiteljstvotn, ki ui člen tega prepotrebnega društva in to ob neznatni členarini letnega goldinarja. 3. Veselice so priredili našernu društvu v korist: slavno šolsko vodstvo v Šturiji s 50 K, slavna viško-glinška čitalnica s 17 K 16 h in naši najmlajši tovariši in tovarišice, ljubljanski abiturijenti so nam priredili jubilejski koncert, ki se je ne le povsem častno izvršil, ampak donesel tudi našemu društvu lep znesek 230 K. Hvala in slava jim! 4. Največ pa nam je prinesel naš ,,gospodarski prograra", zaradi katerega so nam p. n. gospodje trgovci Ijubljanski, pri katerih je odjemavalo med letom učiteljstvo svoje potrebščine, podarili lep znesek nad 1500 K. Kolika vsota, pa kako raalo stane! Ničesar drugega, kakor da vsakdo ob nakupovanju stopi k blagajničarici s prošnjo, naj zakupljeni znesek zabeleži našernu društvu v korist. In koliko jih je, ki tega niso storili ali iz brezbrižnosti sploh ali iz pozabljivosti, ali pa so še celo hodili k trgovcem, ki niti niso naši prijatelji \n podporniki. Kdorkoli je tako postopal v minulem letu, naj to vprihodnje popravi, pa se natanko drži našega ,,gospodarskega programa"; saj bo to le nam in našira sirotam v korist! Svetovali smo že lansko leto, da bi se ta naš ^program" lahko izvrševal tudi izven Ljubljane — iz Vel. Doline smo dobili tak prispevek! — posebno pa po večjih krajih, le resne volje in začeti bi bilo treba! Zal, da sta ta naš nasvet in prošnja ostala dosedaj brezuspešna, upamo pa, da se bodo gospodje tovariši in tovarišice v prihodnjem letu ravnali po njem in ga upeljali povsod, kar bo tem lažje mogoče, ker irnamo povsod po deželi rned trgovci dovolj dobrih in odkritih prijateljev. Zato prav nujno prosimo vse tovariše in tovarišice: Ganite se in vedno le »svoji k svojim" ! Na tak način bi imeli lahko samo pod to rubriko 2—3000 K letnih dohodkov. Poleg tega vsega pa so še nabirali in skladali mnogi naši tovariši in tovarišice ter drugi prijatelji naši ob raznih veselih in žalostnih prilikah ter nam poslali prav lepe vsote. Iskrena jirn hvala! S hvaležnostjo in posebnim veseljem narn je še omeniti, da nam je novi prevzvišeni knezoskof ljubljanski, ki je vrl in iskren prijatelj slovenskemu učiteljstvu, naklonil 100 K. Za trdno smo se pa nadejali tudi, da se vendar že enkrat ganejo naša okrajna učiteljska društva in pristopijo kot pokrovitelji k našemu društvu, toda vse naše dosedanje prigovarjanje in prošnje so bile zaman. Ako jirn je bilo niogoče vplačati pokroviteljnino pri Ciril-Metodovi družbi, kar je vse pohvale vredno, jim bode to gotovo lahko tudi pri našem društvu s 100 gld. v 1—4 letih. Treba je le nekoliko dobre volje pri dotičnih odborih, in, gospoda, saj smo konono vendarle saini sebi najbližji! Računamo na stanovsko zavednost naših okrajnih učiteljskih društev, da ne ostane ta naša prošnja zopet brezuspešna do prihodnjega leta. Prosimo! V pomnožitev zgradbenega kapitala pa smo se obrnili po deputaciji do slavnega vodstva kranjske hranilnice, da še enkrat pojasnimo ondi namen našega društva, ki se je zamenjavalo z nekim drugim, ter dobili obljubljeno gotovo podporo. Obrnili smo se dalje tudi do nekaterih znanih podpornikov ubogih sirot, naj bi se ob cesarjevi petdesetletnici spomnili tudi naših sirot, ter dobili tudi tam zagotovilo gotove podpore. Radi bi bili tudi, kakor srao poročali že lansko leto, izdali s pomočjo slovenskih pesnikov, pisateljev in glasbenikov ^Almanah", toda ob naših klavrnih knjigotržnih razmerah in drugih neprilikah se nisrao upali tega; saj vidimo, kako slabo napreduje razprodaja naših ,,Zabavnih listov", da jih je razpečanih komaj 100 izvodov in to ob ceni bornih 40 novč. Da, gospoda, ali res ni mogoče ob sestavi šolskih proračunov postaviti za šolarsko knjižnico toliko, da bi se mogla nabaviti taka knjižica? In dokler se ne razproda prvi zvezek, ne moremo dati v tisk drugega zvezka, dasi imarao na razpolago dovolj prav lepega gradiva. Za trdno pričakujemo, da se bodo šolska vodstva oglasila sedaj v novem letu z naročili, saj nudirao s tera le zdravega beriva naši mladini in podpiramo tako svoje društvo in ž njim saini sebe. Zato zgddi se tako povsod! Društvo se je po deputaciji poklonilo deželnemu predsedniku dne 19. kimovca, da izrazi ob nesrečni smrti preblage cesarice svojo globoko žalost in dne 2. t. ra., da ob cesarjevem zlatera vladarskem jubileju izreče svoje srčne čestitke, vdanost in zvestobo do prejasne osebe niilega vladarja. Končno izrekamo vsem dobrim in blagim prijateljem, ki so nas na kakoršenkoli način podpirali v našem plemenitem prizadevanju, tem potern presrono in iskreno zahvalo. Bog plati in povrni stotero! Naše društvo šteje sedaj: 4 pokrovitelje, 2 ustanovnika, 150 rednih členov in 225 podpornikov. Gospoda! Znano Vam je, da se je naše društvo pred 4 leti ustanovilo povodom bližajooega se zlatega vladarskega jubileja našega presvetlega cesarja z namenom, da bi to društvo v irajen spomin na ta redki, pa veseli dogodek v življenju ljubljenega vladarja postavilo naslednikom našim krasno zgradbo in prekoristni zavod — učiteljski konvikt. Ta veseli dan zlatega vladarjevega jubileja srao srečno učakali in praznovali na prav slovesen način, dostojen slovenskega uciteljstva. Ali kdo zna, doživimo li tudi, da se nam uresničijo naše srčne želje in doseže oni blagi namen, ki smo si ga zastavili ob ustanovitvi našega društva? Pa naj tudi prej ležerao k večnerau počitku, eno zavest bomo imeli gotovo ob svoji skrajni uri: da za svoje sirote in naslednike svoje nismo držali križem rok, marveč delali v njih blagor po vzvišenem geslu predobrega in preskrbnega vladarja svojega: »Viribus unitisl" (Odobravanje.) (Konec prih.) ^