N GLASNIK
GLASILO DELAVCEV S INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA S LJUBLJANA
FEBRUAR 1978	LETO XII.	IZREDNA ŠTEVILKA
v delovni organizaciji »Promont« Ljubljana, s.sol.o.
je namenjeno predhodni javni obravnavi. Obravnavo začenjamo na zborih delavcev.
Osnutki samoupravnih sporazumov in splošnih aktov (statutov) so predlagani za delovno organizacijo »Promont« Ljubljana, n.sol.o., za delovno skupnost in združeni temeljni organizaciji Ogrevanje vodovod Ljubljana ter Montaža Koper.
Opozorilo!
Osnutek statuta temeljne organizacije je izrecno prirejen za TOZD Ogrevanje vodovod. Ta osnutek se predlaga v obravnavo zbora delavcev TOZD Montaža Koper s tem, da se spremenijo določbe, ki urejajo vprašanja imena, sedeža, dejavnosti, registriranja, notranje organizacije, sestave števila delegatov v delavski svet TOZD, DO, ter področje organiziranega delegatskega sistema pri opravljanju funkcij skupščin družbeno političnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Ostale določbe osnutka se lahko smiselno uporabljajo za statut TOZD Montaža Koper ter tudi za statut delovne skupnosti strokovnih služb.
Predhodna javna obravnava poteka in se zaključi tako, kot je predvideno v osnutku statuta TOZD.
Pismene pripombe na objavljene osnutke samoupravnih sporazumov in statutov naslovite na naslove kadrovskih sektorjev TOZD, da bo komisija za samoupravno organiziranost imela možnost pravočasne uskladitve.
Pripominjamo, da bomo na referendumu odločali o naslednjih samoupravnih splošnih aktih:
1.	Statut TOZD
2.	Statut DO
3.	Statut DSSS
4.	SS o združevanju dela delavcev v delovno skupnost strokovnih služb.
Z osebnim izjavljanjem;
5.	SS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenih temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije Promont.
6.	SS o pravicah obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD — uporabniki samskih domov in delavci delovne enote samski domovi.
KOMISIJA
ZA SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANOST
DO »PROMONT!
LJUBLJANA
____________________________________________________________J
OSNUTEK
STATUT DELOVNE ORGANIZACIJE »PROMONT«
Delavci, ki so združili svoje delo v temeljnih organizacijah združenega dela
1.	OGREVANJE — VODOVOD n.sol.o. Ljubljana
2.	PROJEKT — MONTAŽA n.sol.o. Koper
3.	DELOVNA SKUPNOST za opravljanje del skupnega pomena,
so na podlagi Samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo PROMONT in sklado z določbo 374. in 463. člena Zakona združenega dela na referendumu, opravljenem dne_sprejeli naslednji
STATUT
DELOVNE ORGANIZACIJE »PROMONT«
I.	TEMELJNE DOLOČBE L člen
S tem statutom delavci temeljnih organizacij, združenih v delovni organizaciji »PROMONT«, urejajo določbe, ki so pomembne za organiziranje, za delo in poslovanje, za uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, ter tudi dopolnjujejo splošne določbe v samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno organizacijo.
2.	člen
Delovna organizacija je samostojna, samoupravna organizacija združenega dela, ki ima lastnost pravne / 'osebe-v pogledu pravic in obveznosti, določenih z usta-f 'č vo, ž&koni in samoupravnim sporazumom o združevanju
{?i.j^d?!ovi?o or8anizacij°-
3.	člen
Notranja organizacija delovne organizacije temelji na temeljnih organizacijah združenega dela, v katerih delavci samostojno uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti.
V delovni organizaciji kot celoti se opravljajo le tisti posli, ki so skupnega pomena za vse temeljne organizacije in delovno skupnost.
II.	STATUSNE DOLOČBE
A.	PODATKI
O DELOVNI ORGANIZACIJI
4.	člen
Delovna organizacija je sestavljena iz temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v okviru enotnega družbeno političnega sistema SFRJ.
5.	člen
Delovna organizacija je bila ustanovljena s sprejemom samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo »PROMONT« Ljubljana n.sol.o. na referendumu dne 26. 12. 1977.
6.	člen
Delovna organizacija je sestavljena iz:
a)	združenih temeljnih organizacij združenega dela:
—	TOZD Ogrevanje-vodovod, Ljubljana n.sol.o.
—	TOZD Projekt-montaža Koper, n.sol.o.
b)	delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena.
Delavci v delovni skupnosti so organizirani v delovno skupnost za opravljanje del skupnega pomena v smislu
31.	člena ustave SRS in 400. člena Zakona o združenega dela.
7.	člen
Naziv delovne organizacije je: »PROMONT« projektiranje in montaža Ljubljana, Titova 37, n.sol.o. . Skrajšana oznaka je PROMONT Ljubljana, n.sol.o.
V poslovanju s tretjimi osebami delovna organizacija pred navedbo svojega naziva obvezno uporablja skrajšani naziv SOZD IMP.
8.	člen
Sedež delovne organizacije je v Ljubljani, Titova 37, občina Ljubljana-Bežigrad.
9.	člen
Delovna organizacija je vpisana v register okrožnega
gospodarskega sodišča v Ljubljani pod številko.....z
dne..... 1978.
10.	člen
Delovna organizacija ima svoj pečat in njegova vsebina ima poleg osnovne oznake tudi naziv SOZD.
Oblika in vsebina pečata je:
Pečat delovne organizacije je pravokotne oblike, dimenzije ...
Polni naziv pečata je: IMP — PROMONT Ljubljana n.sol.o.
Število pečatov, način shranjevanja in uporabe se določi v pravilniku o notranji organizaciji delovne organizacije.
B.	DEJAVNOSTI DELOVNE ORGANIZACIJE IN TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA
11.	člen
Dejavnosti delovne organizacije:
1.	Glavna dejavnost:
napeljava in popravila gradbenih instalacij 050301.
2.	Stranske dejavnosti:
—	gradnja drugih objektov nizke gradnje 050209.
—	drugo projektiranje: 110403
—	stanovanjska dejavnost: 100200
12.	člen
Glavne dejavnosti združenih temeljnih organizacij združenega dela so:
1.	Temeljna organizacija združenega dela Ogreva-nje-vodovod:
—	napeljava in popravila gradbenih instalacij 050301
2.	Temeljna organizacija združenega dela Montaža Koper:
—	napeljava in popravila gradbenih instalacij 050301
Stranske dejavnosti združenih TOZD:
1.	Temeljna organizacija združenega dela Ogreva-nje-vodovod:
—	gradnja drugih objektov nizke gradnje;
—	montaža cevovodov 050209
Stranske dejavnosti, ki se opravljajo v delovni skupnosti:
—	drugo projektiranje 110403
—	stanovanjska dejavnost 100200
—	samoupravnimi sporazumi,
—	samoupravnimi splošnimi akti.
20.	člen
Z urejanjem skupnih odnosov in dela, se ne smejo omejevati in odtujiti samoupravne pravice temeljni organizaciji združenega dela.
21.	člen
Vsi splošni akti iz člena 19. tega statuta, se uporab-ljajoza urejanje in odločanje o delitvi dohodka in drugih bistvenih odločitev v skupnih odnosih.
Tako dogovorjeni samoupravni sporazumi se morajo odraziti v dohodkovnih odnosih pri razporejanju dohodka med temeljnimi organizacijami.
22.	člen
Gospodarjenje in dohodkovni odnosi morajo sloneti na produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti.
23.	člen
Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in nadomestil delavcem na račun materialnih stroškov, se enotno uporablja v vsaki TOZD in delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v delovni organizaciji.
24.	člen se
lavce delovne organizacije, na področju razvoja delovne organizacije, investicijskega vlaganja, združevanja sredstev, raziskovalnega dela, izobraževanja kadrov in drugo.
S posebnimi samoupravnimi sporazumi in dogovori, urejajo zlasti tista vprašanja, ki so bistvena za vse de-
C.	ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE DELOVNE ORGANIZACIJE
13.	člen
Delovno organizacijo zastopa in predstavlja ter sklepa pogodbe individualni poslovodni organ brez omejitve, vendar v skladu z zakonom.
14.	člen
opravlja njegov namestnik oziroma pomočnik ali vodilni delavec, katerega določi delavski svet, z vsemi pravicami in dolžnostmi.
V primerih, ko je individualni poslovodni organ odso-n ali zadržan pri opravljanju svoje funkcije, te funkcije
15.	člen
Individualni poslovodni organ lahko pooblasti tudi drugega delavca, vsebino in obsežnost pooblastil pa določi sam.
D.	PODPISOVANJE V DELOVNI ORGANIZACIJI
25.	člen
Samoupravne sporazume in druge splošne akte iz člena 19. tega statuta lahko predlagajo:
—	organi samoupravljanja,
—	družbeno politične organizacije,
—	individualni poslovodni organ.
Predloženi samoupravni sporazumi in drugi splošni akti morajo vsebovati take podatke in biti tako sestavljeni in obrazloženi, da so v javni razpravi razumljivi vsem članom delovne organizacije.
26.	člen
Dokončno vsklajene predloge samoupravnih sporazumov in splošnih aktov, sprejme zbor delavcev v temeljnih organizacijah in delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena.
27.	člen
Samoupravni sporazumi in splošni akti, ki se nanašajo na neodtujljive pravice delavcev v delovni organizaciji, so sprejeti in veljavni šele takrat, ko se je zanje odločila večina delavcev v delovni organizaciji.
16.	člen
Delovno organizacijo podpisuje individualni poslovodni organ, v slučaju odsotnosti ali zadržanosti pa delavec, ki ga zamenjuje.
17.	člen
V obsegu poslovanja določenega s tem statutom in samoupravnimi splošnimi akti so pooblaščeni podpisniki delovne organizacije:
—	namestnik oziroma pomočnik individualnega poslovodnega organa;
—	vodje služb in njihovi namestniki;
—	individualni poslovodni organi temeljne organizacije in njihovi namestniki.
E.	STATUSNE SPREMEMBE V DELOVNI ORGANIZACIJI IN TOZD (Samoupravna organiziranost)
18.	člen
Določbe statusnih sprememb so vnešene v 13. poglavju Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in sicer od člena 84. do člena 88.
IV.	NAČELA ORGANIZACIJE DELA
28.	člen
Notranja organizacija delovne organizacije, temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb, temelji na enotnih načelih, ki omogočajo enoten sistem planiranja in ugotavljanja rezultatov dela; določanje standardov, stroškov, naprav, materiala in drugih skupnih elementov, kar vse sodi k večanju produktivnosti dela, racionalnemu in učinkovitemu izkoriščanju družbenih sredstev pri delu in poslovanju ter zmanjšanju materialnih in drugih poslovnih stroškov temeljnih organizacij, ki so udeležene v dogovorjeni delitvi dela in uveljavljanja skupnih ciljev.
29.	člen
Delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena, opravlja posebne naloge za uveljavitev ciljev, postavljenih v prejšnjem členu, s tem, da strokovno ugotavlja probleme in jih razrešuje s predlogi delavskih svetov temeljnih organizacij in delavskim svetom delovne organizacije.
III.	UREJEVANJE ODNOSOV MED TOZD
19.	člen
Vsi odnosi, ki nastopajo med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo se urejajo z:
—	medsebojnimi dogovori,
—	plani,
30.	člen
Zaradi smotrne delitve dela so temeljne organizacije prevzele opravljanje dejavnosti, kot je to razvidno iz opisa dejavnosti v statutu združenih TOZD.
31.	člen
Da bi dogovorjena delitev dela potekala uspešno, so delavci združenih temeljnih organizacij postavili na-
slednje organizacijske enote v delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena:
1.	Delovna enota — sektor administrativno strokovnih opravil;
a)	finančno računovodska služba,
b)	služba za planiranje, analitike, statistiko in poslovno organizacijo,
c)	splošno pravna — kadrovska služba,
2.	Delovna enota — sektor prodaje in projektiranje;
a)	prodajno projektivna služba,
b)	služba za projektiranje
3.	Delovna enota — samski domovi.
32.	člen
Vodilni delavci v delovni organizaciji:
1.	Individualni poslovodni organ delovne organizacije
2.	Pomočnik individualnega poslovodnega organa delovne organizacije
3.	Direktor finančno računovodske službe
4.	Direktor prodajno projektivnega sektorja
5.	Direktor plansko analitske službe
6.	Direktor splošno pravne — kadrovske službe
7.	Individualni poslovodni organ temeljne organizacije združenega dela
8.	Tehnični direktor temeljne organizacije združenega dela.
V.	SAMOUPRAVLJANJE V DELOVNI ORGANIZACIJI
33.	člen
V samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno organizacijo so opredeljeni organi samoupravljanja, način njihove izvolitve in pristojnosti. S tem statutom se določajo način dela organov, postopki in njihova odgovornost.
I.	PRIPRAVA ODLOČITEV 3**. člen
Kadar je treba sprejeti samoupravni splošni ali posamični akt, o katerem delavci v temeljnih organizacijah odločajo z osebnim izjavljanjem, pripravi delavski svet delovne organizacije besedilo, ki se bo obravnavalo ter ustrezno obrazložitev in vse to posreduje delavskim svetom temeljnih organizacij in delovne Skupnosti skupnih služb, ki zavzamejo o tem stališče in nato začno predhodno obravnavo, skladno z določbami lastnega statuta.
35.	člen
Ko je v temeljnih organizacijah opravljena predhodna obravnava, delavski sveti temeljnih organizacij prevzamejo razpravo in oblikujejo stališča s predlogi za spremembo in dopolnitve ter vse to posredujejo delavskemu svetu delovne organizacije.
Če obstajajo nasprotja med stališči temeljnih organizacij, se na delavskem svetu delovne organizacije vskla-dijo z navadno večino glasov vseh članov. Dokončni predlog se posreduje preko delavskih svetov temeljnih organizacij v odločanje z osebnim izjavljanjem delavcem temeljnih organizacij.
36.	člen
Delavski svet delovne organizacije pripravi gradivo za predhodno obravnavo med delavci temeljnih organizacij o naslednjih zadevah:
—	sklenitev kreditne pogodbe za investicijska vlaganja, ter drugih pogodb samoupravnih sporazumov, s katerimi se pridobivajo večja sredstva za razširitev materialne osnove dela;
—	združitev sredstev lastne akumulacije za dolgoročnejša vlaganja v lastnih organizacijah združenega dela;
— združitev sredstev za uresničevanje drugih skupnih ciljev v skupnem delu in v skupnem doseganju dohodka o skupnem riziku.
V teh primerih ne more delegacija temeljne organizacije odločati drugače, kakor je sklenil njen delavski svet.
37.	člen
Kadar delavski svet delovne organizacije, predlaga sprejem samoupravnih splošnih ali posamičnih aktov s področja skupnega prihodka, skupnega dohodka in sploh združevanja sredstev in dela ali se sprejemajo druge materialne obveznosti za delavce temeljnih organizacij ali se odloča o začasni delitvi skupnega prihodka in skupnega dohodka, o skupnih rezervnih sredstvih, skupnem riziku in skupni odgovornosti, pošlje gradivo delavskim svetom temeljnih organizacij in delegatom delavcev temeljnih organizacij.
Gradivo je treba dostaviti pravočasno, tako, da lahko delavski sveti temeljnih organizacij ob uveljavljenem delegatskem sistemu zavzemajo o teh vprašanjih stališča.
Ta stališča delegati temeljne organizacije zastopajo v delavskem svetu delovne organizacije.
gana se izvolijo za dve leti, iste osebe pa so lahko izvoljene le dvakrat zapored.
V izvršilni organ ne smejo biti izvoljeni delavci, ki ne smejo biti izvoljeni v delavski svet.
Na prvi seji si izvršilni organ izvoli svojega predsednika.
38.	člen
V primerih, ko delavski svet delovne organizacije ne odloča o neodtujljivih pravicah delavcev temeljnih organizacij, se gradivo prav tako dostavlja delavskim svetom temeljnih organizacij in delegatom delavcev temeljnih organizacij, Vendar so lahko roki daljši.
39.	člen
Delavski svet delovne organizacije mora zahtevati od poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo, da vse predloge, o katerih bo odločal, ne glede na postopek, pravilno obrazložijo, ter, da so opremljeni v primerih iz drugega odstavka 144. člena tudi s kazalci iz 140. člena Zakona združenega dela.
II.	POTEK SEJE IN ODLOČANJE
40.	člen
Na seji delavskega sveta delovne organizacije najprej predlagatelj obrazloži predlog, za tem eden izmed delegatov vsake temeljne organizacije obrazloži stališče delavcev oziroma delavskega sveta temeljne organizacije. Če je stališče vseh delegatov temeljnih organizacij o vprašanjih, o katerih se odloča, ob soglasju enotno, je sklep sprejet.
Če stališča delavcev temeljnih organizacij oziroma njihovih delavskih svetov niso enotna, se oblikuje nov predlog, ki ga oblikujejo delegati v delavskem svetu z navadno večino glasov, pfi čemer upoštevajo skupne in splošne družbene interese. V tem primeru se celoten postopek ponovi. O vprašanjih, kjer ni potrebno soglasje, delavski svet odloča z navadno večino glasov vseh članov, vendar se tudi v tem primeru vsklajujejo stališča, ob spoštovanju načela iz drugega odstavka tega člena.
41.	člen
Na sejah delavskega sveta se odloča z javnim glasovanjem. Delegati lahko sklenejo, da bodo glasovali tajno, če odločajo o vprašanjih zaupanja posameznih delavcev ali organov.
42.	člen
Vsak sklep delavskega sveta mora jasno opredeliti vsebino odločitve, osebe oziroma organe in službe, ki so ga dolžne izvesti ter rok izvedbe.
Vsak sklep se objavi na način kakor je opredeljen v statutu temeljne organizacije in se posreduje tudi organu samoupravne delavske kontrole.
43.	člen
Predsednik delavskega sveta delovne organizacije mora sklicati sejo, če zahteva:
—	katerikoli delavski svet temeljne organizacije;
—	organ samoupravne delavske kontrole ali sindikalna organizacija;
—	ena tretjina delegatov delavskega sveta;
—	poslovodni organ delovne organizacije (IPO);
—	poslovodni organ temeljne organizacije (IPO), če gre za probleme vsklajevanja delovnega procesa ali izvrševanja planskih obveznosti.
44.	člen
Posamezne delegate v delavskem svetu ali celotno delegacijo odpokličejo delavci temeljne organizacije, kadar:
—	sprejema odločitve, ki pomenijo oškodovanje interesov delovne ali temeljne organizacije in družbene skupnosti;
—	če odloča o neodtujljivih pravicah delavcev temeljne organizacije v nasprotju s stališči, ki so jih sprejeli;
—	če ne poroča delavskemu svetu delovne organizacije predlogov, mnenj, pobud in smernic, ki so jih delavci sprejeli;
—	če se ne udeleži neopravičeno sej vsaj trikrat zaporedoma;
—	če je bil opominjan zaradi hujše kršitve delovne obveznosti.
IV.	ODGOVORNOST ČLANOV IZVRŠILNIH ORGANOV	'
45.	člen
Sklep o oblikovanju izvršilnega organa in število njegovih članov sprejme delavski svet. Člani izvršilnega or-
46.	člen
Člani izvršilnega organa delavskega sveta delovne organizacije opravljajo iste funkcije in jih zavezuje ista odgovornost, kot člane izvršilnega organa delavskega sveta v temeljni organizaciji.
47.	člen
Poslovodni organ delovne organizacije odgovarja za svoje delo delavskemu svetu delovne organizacije, delavskim svetom temeljnih organizacij in delavcem teh organizacij ter družbeno politični skupnosti.
48.	člen
Individualni poslovodni organ delovne organizacije opravlja poleg poslov, ki jih določa samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo (člen 47) tudi:
—	odloča o vseh zadevah za katere je pooblaščen z zakonom, s predpisi, s statutom in samoupravnimi splošnimi akti;
—	daje glavne smernice o operativnem poslovanju delovne Organizacije;
—- usmerja poslovanje tako, kot ga je začrtal delavski svet delovne organizacije;
—	predlaga samoupravnim organom ukrepe za izboljšanje organizacije dela in ukrepe za pospešeno poslovanje, da bi se dosegla čim višja stopnja produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. Predlagani ukrepi morajo biti podani v variantah;
—	poroča samoupravnim organom o gospodarjenju delovne organizacije;
—	opravlja tudi tiste naloge, ki mu jih določi v njegovo pristojnost delavski svet;
—	odloča o koriščenju deviznih sredstev samostojno do zneska...;
—	vodi in organizira prirpave za ljudsko obrambo;
—	organizira in koordinira dela delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena.
49.	člen
Za individualnega poslovodnega organa delovne organizacije je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev predpisanih v 51L členu Zakona o združenem delu, izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	šolska izobrazba:
visoka izobrazba tehnične, ekonomske ali pravne smeri;
—	delovne izkušnje:
5-letno uspešno delo pri vodilnih delovnih opravilih v gospodarstvu;
—	znanje tujih jezikov:
aktivno obvladanje enega ali dveh svetovnih jezikov;
—	drugi pogoji:
ustrezne moralno politične vrline, ki se izražajo v odnosu do samoupravne socialistične družbene ureditve, sposobnost za razvijanje samoupravnih odnosov, razviti čut odgovornosti do dela in delovnih ljudi in osebna poštenost.
50.	člen
Razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega organa delovne organizacije imenuje delavski svet delovne organizacije.
Razpisno komisijo sestavljajo enako število predstavnikov delovne organizacije, sindikata in družbenopolitične skupnosti.
Sestav razpisne komisije iz drugega odstavka tega člena je:
L Predstavnik temeljne organizacije ogrevanje-vo-dovod,
2.	Predstavnik sindikata TOZD ogrevanje- vodovod,
3.	Predstavnik družbenopolitične skupnosti Ljublja-na-Bežigrad
L Predstavnik TOZD Montaža-Koper,
2.	Predstavnik sindikata TOZD Montaža-Koper,
3.	Predstavnik družbenopolitične skupnosti Koper
L Predstavnik delovne skupnosti,
2.	Predstavnik sindikata delovne skupnosti,
3.	Predstavnik družbenopolitične skupnosti Ljublja-na-Bežigrad.
Predstavnike sindikata določijo izvršni odbori sindikatov v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti.
Razpisna komisija šteje 9 članov.
51.	člen
Imenovanje individualnega poslovodnega organa delovne organizacije je skladno z določili postopka, ki je v statutu temeljne organizacije za imenovanje individualnega poslovodnega organa v temeljni organizaciji.
52.	člen
Individualni poslovodni organ delovne organizacije je lahko razrešen še pred potekom časa, za katerega je bil imenovan v smislu določil 520. člena Zakona o združenem delu, postopek razrešitve pa je isti kot ga določa statut temeljne organizacije za razrešitev individualnega poslovodnega organa TOZD.
VI.	DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTJO
53.	člen
Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostjo so:
—	pomočnik individualnega poslovodnega organa delovne organizacije,
—	vodja prodajno projektivne službe,
—	vodja finančno računovodske službe.
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostjo (izobrazba, izkušnje, posebna znanja, moralno politične kvalitete in drugo), so natančno opredeljeni v statutu delovne skupnosti, za opravljanje del skupnega pomena.
VIL SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
54.	člen
Komisija samoupravne delavske kontrole se v smislu zakona voli v temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti.
55.	člen
Svet samoupravne delavske kontrole v delovni organizaciji je delegatsko sestavljen iz članov komisij samoupravne delavske kontrole združenih temeljnih organizacij in delovne skupnosti.
56.	člen
Svet samoupravne delavske kontrole šteje najmanj 9 članov. Sestavljajo ga po trije delegati iz vsake, od združenih temeljnih organizacij in delovne skupnosti.
57.	člen
Delovanje sveta samoupravne delavske kontrole je predvsem preventivno, da bi se odpravile in preprečile kršitve samoupravnih pravic delegatov, ki jih določa zakon, samoupravni sporazumi, samoupravni splošni akti in statuti združenih temeljnih organizacij in delovne skupnosti.
Način delovanja, funkcije, pravice in obveznosti pri delavskem nadzoru so natančno opredeljene v statutih združenih temeljnih organizacij in delovne skupnosti ter v pravilnikih.
VIII. DELEGACIJE V DRUŽBENO POLITIČNIH SKUPNOSTIH IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH
58.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev, ter zaradi organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih ta statut določa oblikovanje, volitve in delovanje posebnih in združenih delegacij za vse skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori družbeno političnih skupnostih na območju občine Ljubljana-Beži-grad.
59.	člen
V	združenih temeljnih organizacijah, delovni skupnosti in delovni organizaciji se oblikuje naslednje:
Posebne delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti:
—	za vzgojo in izobraževanje — najmanj 5 članov
—	za področje zdravstva — najmanj 5 članov
—	za raziskovalno dejavnost — najmanj 5 članov
—	za področje kulture — najmanj 5 članov
—	za področje telesne kulture — najmanj 5 članov
—	za področje stanovanjskega gospodarstva — najmanj 5 članov.
V	združenih temeljnih organizacijah, delovni skupnosti in delovni organizaciji, se oblikujeta naslednji:
Združeni delegaciji za samoupravne interesne skupnosti:
—	za področje otroškega varstva in socialnega skrbstva najmanj 10 članov,
— za področje invalidsko pokojninskega zavarovanja in zaposlovanja najmanj 10 članov.
60.	člen
V združenih temeljnih organizacijah, delovni skupnosti in delovni organizaciji se oblikuje:
Temeljna delegacija za skupščine družbeno političnih skupnosti. Delegacija šteje najmanj 10 članov.
61.	člen
Kandidiranje in volilni postopek se izvede v skladu z zakonom o volitvah in delegiranju v skupščine.
62.	člen
Nadomestne volitve za delegacije se morajo izvesti v primeru, kadar se število članov delegacij zniža pod minimum, ki ga določa zakon v 46. členu.
63. člen
Delegacija mora biti v stalni povezavi z delavci temeljnih organizacij, delovne skupnosti in delovne organizacije.
Delegacije morajo vsa pomembnejša vprašanja predložiti v obravnavo zboru delavcev, ki sprejema stališča o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. O sprejetih stališčih delavcev so delegacije dolžne informirati konferenco
delegacij in preko te, skupščine samoupravne interesne skupnosti.
64.	člen
Administrativna, tehnična in strokovna opravila za delegacije opravlja ustrezna služba v združenih temeljnih organizacijah oziroma v delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena.
65.	člen
Natančnejše delovanje delegacij se uredi s poslovnikom o organizaciji in delu delegacij.
66.	člen
Delegate za skupščine drugih samoupravnih skupnosti, določa delavski svet ali drug ustrezen organ, skupaj s sindikatom.
67.	člen
Oblikovanje in delovanje posebnih, združenih ter temeljnih delegacij za TOZD »Montaža« Koper ureja statut temeljne organizacije »Montaža« Koper.
IX. DELEGIRANJE V SESTAVLJENO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA
68.	člen
Organ upravljanja SOZD je skupščina.
Skupščino sestavljajo delegacije vseh temeljnih organizacij in delovnih skupnosti.
Delegacija šteje tri člane.
Sestavo, izvolitev in odpokolic delegatov skupščine določa statut sestavljene organizacije združenega dela.
VI. POSLOVANJE DELOVNE ORGANIZACIJE
I.	PLANIRANJE
69.	člen
Poslovanje delovne organizacije temelji predvsem na realizaciji skupno dogovorjenih ciljev in nalog, ki izhajajo iz samoupravnih planov in programov.
V delovni organizaciji se sprejemajo dolgoročni, srednjeročni, letni in operativni plani.
70.	člen
Z dolgoročnim planom, ki se sprejema za obdobje desetih let, se določa splošna usmeritev za razvoj delovne organizacije, spremembe v strukturi proizvajalnih sil in razvoj samoupravnih socialističnih produkcijskih odnosov, ki jih je treba uveljaviti v obdobju za katerega se sprejema dolgoročni plan.
71.	člen
S srednjeročnim planom, ki obsega pet letno obdobje, se zlasti urejajo:
—	skupni razvojni, gospodarski, socialni, kulturni in drugi interesi, cilji in naloge ter skupna ekonomska in socialna politika ter ukrepi za njihovo uresničevanje;
pogoji in oblike združevanja dela in sredstev zlasti z vidika dogovorjene delitve dela, glede na skupno dejavnost;
—	medsebojni ekonomski in drugi odnosi oziroma pravice in obveznosti temeljnih organizacij, skladno z
predvidevanji družbenega planiranja v družbeno politični skupnosti;
—	ukrepi in aktivnost delavcev temeljnih organizacij, ki so nujni, da se dogovorjeni cilji uresničijo in smernice ter okviri za organizacijske ukrepe, ki so potrebni za uresničevanje skupnih, v planu določenih ciljev, nalog in interesov.
72.	člen
Plan delovne organizacije zagotavlja temeljnim organizacijam na podlagi samoupravnih sporazumov o osnovah plana:
■— povezovanje in uresničevanje svojih skupnih interesov pri delu in drugih skupnih interesih,
—	stabilnost svojega dela in poslovanja,
—	skupno doseganje in razporejanje dohodka,
—	ustvarjanje pogojev za razširitev materialne osnove dela,
—	uresničevanje pravice dela in drugih samoupravnih pravic,
—	zadovoljevanje skupnih interesov in potreb delavcev.
73.	člen
Plan delovne organizacije vsebuje zlasti določanje medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev temeljnih organizacij, ki se nanašajo:
—	na združevanje dela in sredstev družbene reprodukcije v delovni organizaciji,
—	na program in organiziranje proizvodnje ter poslovanja; poslovne stroške in realizacijo proizvodov ter storitev v medsebojni odvisnosti temeljnih organizacij; izvoz in uvoz; raziskovanje in uvajanje nove tehnike in tehnologije; organizacijo dela in izrabo delovnega časa; produktivnost dela in učinkovitost poslovanja,
—	za pridobivanje skupnega dohodka in skupnega prihodka ter njegovo razporejanje glede na udeležbo delavcev temeljnih organizacij; temeljne elemente za oblikovanje cen nasproti tretjim; najemanje kreditov in kreditiranje; združevanje dela in sredstev z drugimi organizacijami združenega dela za skupno doseganje dohodka; osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev; združevanje sredstev za razširitev materialne osnove dela; za rezerve; skupni riziko;
—	skupne programe izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja; za opravljanje proizvodnih in samou-pravljalskih funkcij za zaposlenost in poslovanje, razvoj in usposabljanje kadrov;
—	za zagotavljanje skupnih proizvodnih programov (zagotavljanj^-razširjanje in izkoriščanje zmogljivosti), zagotavljanje v ta namen skupnih obratnih sredstev, ekonomičnosti in smotrnosti pri uporabi sredstev za družbeno reprodukcijo;
—	na določanje osnov in meril svobodne menjave dela delavcev temeljnih organizacij z delovno skupnostjo skupnih služb;
—	na skupno reševanje stanovanjskih vprašanj, družbeno prehrano, zdravstveno varstvo, otroško varstvo, počitek, rekreacijo ter druge življenjske in delovne potrebe, za osebno in skupno porabo, ki se uresničujejo po načelih solidarnosti v delovni organizaciji;
—	na obveznosti do drugih organizacij ali skupnosti^ katerimi je delovna organizacija povezana za skupno doseganje dohodka oziroma zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb in interesov v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in družbeno političnih skupnostih;
—	na zagotavljanje skupnih sredstev in drugih možnosti za uresničevanje nalog in aktivnosti na področju samozaščite in ljudske obrambe;
—	na zagotavljanje varstva in izboljševanje življenjskega okolja;
—	na skupno pospeševanje socialističnih samoupravnih odnosov, izpopolnjevanje dela skupnih organov in informiranja delavcev.
74. člen
Po predlogu poslovodnega organa delovne organizacije, se na seji delavskega sveta delovne organizacije, opredelijo osnove plana delovne organizacije z elementi iz prejšnjega člena ter o tem razpravljajo delavci temeljnih organizacij in delavci delovne skupnosti strokovnih služb, ki vnašajo skupne elemente tudi v osnove lastnih planov.
Po vskladitvi osnov planov temeljnih organizacij zlasti v delih, ki se nanašajo na realizacijo ciljev in združevanje sredstev za razširitev materialne osnove dela, se sprejmejo samoupravni sporazumi o osnovah plana delovne organizacije. Te osnove plana delovne organizacije so sestavni del planov temeljnih organizacij.
75.	člen
Na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o osnovah plana delovne organizacije, sprejme delavski svet ob soglasju delavskih svetov temeljnih organizacij, plan delovne organizacije z vsemi podrobnimi elementi.
76.	člen
Po sprejemu planov, ne morejo delavci ene temeljne organizacije enostransko spremeniti medsebojnih obveznosti, ki izvirajo iz plana. Delavci temeljne organizacije ali njihovi samoupravni organi lahko predlagajo spremembo plana, če so se bistveno spremenile okoliščine, zakar se šteje:
—	izjemni naravni dogodki, ki vplivajo na potek proizvodnje,
—	državni ukrepi, kakor je prepoved ali omejitev uvoza in izvoza ali druge omejitve v prometu blaga,
—	spremembe v sistemu cen, standardov ali izjemno velik skok ali padec cen.
V takem primeru delavski svet delovne organizacije ob soglasju vseh delegacij temeljnih organizacij, lahko začne postopek za spremembo plana.
77.	člen
• Za zagotovitev pravilnega delovanja storitev in proizvodnje, sprejme izvršilni organ delavskega sveta, ki je odgovoren za gospodarjenje, operativni plan za vsak mesec posebej. Z operativni plani se:
—	predpisuje konkretne planske naloge po temeljnih organizacijah in delih delovnega procesa,
—	zagotavlja pravilno in izenačeno obremenitev zmogljivosti temeljnih organizacij,
—	omogoča pravočasno intervencijo za odpravo škode, ki bi lahko nastala.
Poslovodni organ v sodelovanju s poslovodnimi organi temeljnih organizacij po potrebi podrobneje razdela operativni plan in sprejme ukrepe za odpravo zastojev ali drugih nepravilnosti.
78.	člen
V samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, se po določbi 404. člena Zakona združenega dela natančneje opredelijo dela in naloge ustreznega dela delovne skupnosti, skupnih služb, v zvezi z izvajanjem operativnega planiranja.
II.	SKUPNI RIZIKO
79.	člen
S skupnim rizikom se razrešuje poostrena skupna odgovornost za skupno sprejete odločitve in postopke, ki vplivajo na dohodkovna razmerja iz skupnega prihodka ali skupnega dohodka. Kot skupen riziko se ne štejejo primeri, ki nastanejo zradi lastne nemarnosti delavcev posamezne temeljne organizacije ali delovne skupnosti, le škodo, ki nastane s skupnim ravnanjem ali opustitvijo, trpijo vsi udeleženci v skupnem prihodku ali skupnem dohodku.
Skupni riziko nastaja zlsti v naslednjih primerih:
—	če se ne uresničuje planirani promet, storitev v fizični in vrednostni obliki,
—	če se ne plačujejo ali se delno oziroma nepravočasno plačujejo terjatve iz skupnega poslovanja,
—	če nastajajo nepredvidene monetarne in valutne spremembe, ki bistveno vplivajo na materialni položaj udeležencev,
—	če pride do visokega porasta cen repromateriala, surovin, energije in storitev, ki bistveno vplivajo na ceno,
—	pri izpadu energije ali drugih dohodkih, ki pomenijo višjo silo,
—	pri izgubi oziroma premalo ustvarjenem dohodku, ki nastane zaradi neustrezno ali napačno postavljenih planov prodajnih pogojev in plasmajev.
80.	člen
V letnem planu delovne organizacije se delavci temeljnih organizacij sporazumejo o oblikovanju rizičnega sklada. Rizični sklad se oblikuje s prispevkom posameznih temeljnih organizacij v sorazmerju z udeležbo pri skupnem prihodku ali skupnem dohodku in sicer tako, da se od celotnega prihodka ustrezen del odvaja v rizični sklad.
Mesečno je potrebno organom samoupravljanja in delavcem temeljnih organizacij posebej izkazovati sredstva rizičnega sklada po temeljnih organizacijah.
III.	STANDARDI STROŠKOV
81.	člen
Zaradi pravilnega ugotavljanja deleža živega in minulega dela delavcev temeljnih organizacij se določajo
standardi materialnih in drugih stroškov po vsakem skupnem poslu.
Standardizirajo se:
stroški osnovnega materiala, koriščenje zmogljivosti, predvideni kalo, normativi časa, postopki in drugi elementi, ki jih narekujejo razmere pri delu.
Zaradi zagotavljanja enakih pogojev v udeležbi pri skupnem prihodku se dogovorijo tudi stopnje amortizacije.
Standardi se delijo na tehnične in samoupravno dogovorjene.
82.	člen
Tehnične standarde, ki so strokovno in znanstveno ugotovljeni ali celo predpisani, opredeljuje izvršilni organ delavskega sveta delovne organizacije. Na tako odločitev lahko poda v osmih dneh ugovor delavski svet delovne organizacije, vsekakor pa pred sporočitvijo tržne cene poslovnim partnerjem. Ugovor razrešuje delavski svet delovne organizacije po pravilih, ki veljajo za sprejemanje materialnih obveznosti.
Normativi dela, ki vplivajo na udeležbo pri delitvi sredstev za osebne dohodke se določijo na podlagi metodologije, ki so jo sprejeli delavci z osebnim izjavljanjem. V tej metodologiji mora biti tudi določeno, kdaj se normativi obvezno spremenijo.
83.	člen
Na podlagi metodologije, ki so jo sprejeli delavci z osebnim izjavljanjem, sprejme delavski svet delovne organizacije konkretne normative v obliki samoupravnega splošnega akta. Predlog takega akta se daje v predhodno obravnavo delavcem temeljnih organizacij in se sprejema ob soglasju vseh temeljnih organizacij na delavskem svetu.
84.	člen
Ob soglasju vseh delegacij temeljnih organizacij in predhodnem stališču njihovih delavskih svetov, se lahko udeležba določene temeljne organizacije v skupnem prihodku ali skupnem dohodku spremeni glede na dogovorjena merila, izražena s standardi. To se lahko odloči, če je podan skupen interes v delovni organizaciji, da se tej temeljni organizaciji poveča akumulacija zaradi dogovorjenih ciljev oziroma da delavci glede na nizko strukturo osnovnih sredstev in s tem manjšo sposobnostjo za pridobivanje dohodka, ustvarijo potrebna sredstva za delitev osebnih dohodkov v dogovorjeni višini
IV.	USTVARJANJE POGOJEV ZA VEČJO PRODUKTIVNOST
85.	člen
Za doseganje večje produktivnosti dela, manjših proizvodnih stroškov in boljšega skupnega proizvoda ali boljše skupne storitve, se temeljne organizacije v letnem planu dogovorijo o združevanju sredstev za delovanje lastnega razvojnega oddelka ali za financiranje raziskav v ustreznih institutih.
Temeljne organizacije združujejo tudi svoja sredstva za pridobitev pravic industrijske lasnine in avtorske pravice.
V.	POKRIVANJE IZGUB
86.	člen
Delavci v temeljni organizaciji, ki je v zaključnem računu izkazala nekrito izgubo, morajo ob sprejetju zaključnega računa, sprejeti sklep o začetku sanacijskega postopka.
Sklep iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati elemente in podatke, ki jih določa zakon.
87.	člen
Temeljna organizacija, ki dela z izgubo, dobi sredstva za kritje poslovne izgube.
O sanacijskem programu odloči delavski svet delovne organizacije, na predlog delavskega sveta temeljne organizacije.
Če sodelujejo pri saniranju temeljne organizacije združenega dela druge temeljne organizacije s svojimi sredstvi, potem odločajo o sanacijskem programu za znesek, ki presega znesek sredstev, ki se dajejo iz skupnega rezervnega sklada tudi delavski sveti teh temeljnih organizacij.
88.	člen
Če se ob zaključnem računu temeljne organizacije ugotovi poslovna izguba, mora delavski svet temeljne organizacije začeti postopek, da se ugotovi odgovornost vodje temeljne organizacije in drugih odgovornih delavcev.
Delavski svet delovne organizacije lahko zahteva v primeru negativnega poslovanja temeljne organizacije, da se zbor delovnih ljudi temeljne organizacije izreče o zaupnici delavskemu svetu in vodjem temeljne organizacije.
Če se temeljna organizacija zaradi interesov delovne organizacije loti določenih poslov ali nalog, za katere se naprej predvideva poslovna izguba, morajo vse temeljne organizacije povrniti to izgubo, o čemer določi delavski svet delovne organizacije ob soglasju delavskih svetov temeljnih organizacij.
89. člen
Če se ugotovi, da je vzrok za poslovno izgubo iz prejšnjega člena v dejavnosti druge temeljne organizacije, se postopek za ugotovitev odgovornosti za poslovno izgubo razširi tudi na temeljno organizacijo združenega dela, ki je povzročila izgubo.
Temeljna organizacija, ki je povzročila poslovno izgubo iz prejšnjega odstavka, mora plačati oškodovani temeljni organizaciji materialno odškodnino v celoti.
Če se temeljne organizacije iz prejšnjih odstavkov ne morejo sporazumeti o višini in povračilu škode, ki je povzročila poslovno izgubo, potem odloči o tem skupna notranja arbitraža.
VI. KNJIGOVODSTVO
predlog tega poročila osebno izreče večina delavcev temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti.
Če informacije in poročila o rezultatih dela in poslovanja za določeno obračunsko razdobje ne sprejme večina delavcev vsake temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti, se šteje, da sta predlog informacije in poročilo zavrnjena, zaradi česar ju je potrebno takoj vskladiti, upoštevati pripombe in odpraviti pomanjkljivosti, na katere so opozorili delavci, potem pa informacijo in poročilo vnovič predložiti v obravnavo in sprejetje delavcem temeljnih organizacij oziroma delovne skupnosti.
94.	člen
Za vsako temeljno organizacijo in delovno skupnost se vodita ločeno knjigovodstvo in evidenca, ki je pomembna za delo in odločanje delavcev v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti. Vodi ga, po določbah tega statuta v delovni enoti — sektorju administrativno strokovnih opravil finančno računovodska služba, ki je v sestavi delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena.
Knjigovodstvo iz prejšnjega člena se vodi skladno z zakonskimi predpisi in samoupravnimi splošnimi akti temeljne organizacije in delovne skupnosti.
90.	člen
Za vsako temeljno organizacijo združenega dela se vodi knjigovodstvo po določilih tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktih, ter zakonskih predpisih.
Za vsako delovno skupnost se vodi knjigovodstvo po določbah in samoupravnih splošnih aktih ter zakonitih predpisih.
91.	člen
periodične obračune in zaključni aračun.
Na podlagi knjigovodstvenih podatkov in evidence se sestavita za delovno skupnost periodični obračun in zaključni račun.
Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena, sprejme delavski svet delovne organizacije zbirno in konsolidirano bilanco.
Delovna skupnost sestavi za vsako temeljno organ iza-o na podlagi knjigovodstvenih podatkov in evidenc,
92.	člen
V	zbirni bilanci se izkažeta seštevek in struktura celotnega prihodka in dohodka, ki ju dosežejo temeljne organizacije.
V	konsolidirani bilanci se izkažeta seštevek in struktura celotnega prihodka, ki ju dosežejo temeljne organizacije, zmanjšana za zneske, ki se ponavljajo v obračunu internega prometa med temeljnimi organizacijami.
Zbirna bilanca in konsolidirana bilanca se sestavljata za vsako poslovno leto in sicer na obrazcu zbirna bilanca uspeha oziroma na obrazcu konsolidirana bilanca uspeha, ki ju predpiše zvezni izvršni svet.
Delovna organizacija pošlje zbirno bilanco in konsolidirano bilanco službi družbenega knjigovodstva, ki deluje na območju sedeža delovne organizacije v zakonskem roku.
Za pravilno in zakonito sestavljanje zbirne bilance in konsolidirane bilance, kot tudi za pravočasno predložitev službi družbenega knjigovodstva, odgovarjata direktor finančno-računovodske službe in individualni poslovodni organ delovne organizacije.
93.	člen
Preden se določita periodični obračun oziroma zaključni račun, obravnavajo in ocenjujejo delavci temeljne organizacije na svojem zboru rezultate svojega dela in poslovanje temeljne organizacije na podlagi poročila, ki ga sestavi in predloži individualni poslovni organ temeljne organizacije z direktorjem finančno-računovodske službe delovne organizacije.
Na podlagi informacije in poročila iz prvega odstavka tega člena, skaterimi se ugotavljajo rezultati dela in poslovanja, odločijo delavci o začasni delitvi v temeljni organizaciji ustvarjenega dohodka.
Na podlagi poročila o rezultatih poslovanja temeljne organizacije na koncu poslovnega leta, odločijo delavci z osebnim izrekanjem, o končni delitvi ustvarjenega dohodka.
Na podlagi informacije in poročila o rezultatih poslovanja iz drugega odstavka tega člena, določi delavski svet temeljne organizacije periodične obračune in zaključni račun.
Šteje se, da so delavci sprejeli poročilo o rezultatih svojega dela in poslovanja, v duhu tega člena, če se za
95.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela dosegajo celotni prihodek in razpolagajo s sredstvi, ki jih upravljajo prek žiro računa temeljne organizacije.
Delavci v delovnih skupnostih dosegajo skupen prihodek oziroma dohodek, s katerim razpolagajo v skladu z zakonskimi predpisi in samoupravnimi splošnimi, prek svojega žiro računa.
Žiro račun temeljne organizacije in delovne skupnosti so pri pristojni službi družbenega knjigovodstva.
VII.	OBVEŠČENOST DELAVCEV
96.	člen
Delavci v delovni organizaciji imajo pravico in dolžnost, zahtevati, da so obveščeni o celotnem gospodarjenju, poslovanju, upravljanju in samoupravljanju na vseh področjih v katere so združili svoje delo in sredstva.
97.	člen
Informacijski center delovne organizacije mora skrbeti za redno, razumljivo, pravočasno in točno informiranje delavcev z biltenom, v sestavljeni organizaciji združenega dela pa z glasnikom.
Uporabiti mora tudi druge oblike obveščanja, kot so oglasne deske in kratki izvlečki širših dokumentacij, sporazumov in drugih splošnih aktov.
98.	člen
Informacijski center mora skrbeti za zbiranje vseh zapisnikov in sklepov organov samoupravljanja in zborov delavcev ter vse druge dokumentacije, referendumi, volitve itd. ter to dokumentacijo ažurno voditi in arhivirati.
99.	člen
Informacijski center je zadolžen za stalno koordinacijo informiranja med združenimi TOZD in delovno skupnostjo. Vsa gradiva, Ki jih delavci prejmejo v predhodni obravnavi, mora informacijski center pripraviti s postopkom predvidene obravnave, ki je določena v statutih temeljnih organizacij in delovne skupnosti.
100.	člen
Obveščanje delavcev v delobni organizaciji je podrobneje urejeno v XVI. poglavju samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v temeljno organizacijo. Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo za vse delavce v delovni organizaciji.
VIII.	POSLOVNA TAJNOST
101.	člen
Za poslovno tajnost se štejejo podatki in listine:
—	ki jih delavski svet delovne organizacije, na predlog poslovodnega organa in skladno z zakonom pristojni organ zunaj delovne organizacije določi za poslovno tajnost;
—	ki jih kot zaupne sporoči delovna organizacija, pristojni organ ali druga organizacija združenega dela;
—	ki so v zvezi z ljudsko obrambo ali posli z JLA;
—	ki vsebujejo ponudbo poslovnim partnerjem ali za razpise ali javni natečaj, do objave rezultatov natečaja ali javnega razpisa;
—	o določenih ukrepih splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki jih pristojni organ določi kot tajnost;
—	ki so posebnega družbenoekonomskega pomena.
102.	člen
Poslovodni in drugi odgovorni delavci morajo varovati kot zaupne listine in podatke, do katerih pridejo pri opravljanju zadev z drugo organizacijo združenega dela.
103.	člen
Dokumente in podatke, ki se štejejo za poslovno tajnost, morajo varovati vsi delavci delovne organizacije, ne glede na to, kako so zvedeli za te podatke ali listine. Obvezno varovanje poslovne tajnosti je obvezno za delavce tudi, ko jim preneha lastnost delavca.
104.	člen
Poslovodni organ lahko podatke, ki se štejejo po tem statutu za poslovno tajnost, da je pooblaščenim organom ali organizacijam, katerim se smejo dajati na podlagi predpisov ali pooblastil, ki izvirajo iz funkcije, ki jo opravljajo ti organi ali organizacije.
105.	člen
Varovanje tajnih listin, podatkov in gradiva se podrobneje uredi v posebnem samoupravnem splošnem aktu (pravilniku).
IX.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
106.	člen
Po predhodni obravnavi in vsklajenih stališčih v temeljni organizaciji in delovni skupnosti, se z referendumom delavci delovne organizacije odločajo o naslednjih sporazumih in splošnih aktih:
—	samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela;
—	samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo;
—	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenih temeljnih organizacij in delovne skupnosti (člen 404. ZZD),
—	samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in nadomestil delavcem na račun materialnih stroškov;
—	samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev v druge oblike združenega dela (poslovne skupnosti, trgovina, banke idr.);
—	o drugih samoupravnih sporazumih, če je to z zakonom določeno;
—	o statutu sestavljene organizacije združenega dela,
—	o statutu delovne organizacije.
—	pravilnik o uporabi sredstev za reklamo in reprezentanco,
—	pravilnik o notranji organizaciji delovne organizacije,
—	poslovnik o delu samoupravnih organov v delovni organizaciji,
—	poslovnik o notranji arbitraži,
—	poslovnik o organizaciji in delu delegacij,
109.	člen
Vsi samoupravni sporazumi in samoupravni splošni akti (pravilniki, poslovniki) v delovni organizaciji, začnejo veljati osmi dan po objavi.
Za vse spremembe samoupravnih sporazumov in samoupravnih splošnih aktov velja enak postopek, kot za njihov sprejem.
107.	člen
Delavci delovne organizacije se odločajo z osebnim izjavljanjem o svobodni menjavi dela in sredstev, o samoupravnih sporazumih samoupravnih interesnih skupnostih in družbenih dogovorih z družbenopolitičnimi skupnostmi, zainteresiranimi organizacijami združenega dela, zbornicami, krajevnimi skupnostmi, sindikati in drugimi.
108.	člen
Delavski svet delovne organizacije sprejme po usklajevanju in sprejetju v temeljnih organizacijah v delovni skupnosti naslednje pravilnike:
—	pravilnik o delovnih razmerjih,
—	pravilnik o varstvu pri delu,
—	pravilnik o splošnem ljudskem odporu,
—	pravilnik o organizaciji in izvajanju družbene samozaščite,
—	pravilnik o delavski kontroli,
—	pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah,
—	pravilnik o knjigovodstvu,
—	pravilnik o poslovni tajnosti,
—	pravilnik o štipendiranju, pripravnikih in izobraževanje delavcev,
—	pravilnik o načinu oblikovanja cen, proizvodov in storitev ter o prodajnih pogojih,
—	pravilnik o minulem delu delavcev,
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
110.	člen
Samoupravni splošni akti iz 108. člena tega statuta,ki jih delavski svet doslej ni sprejel, morajo biti sprejeti v 10 mesecih od uveljavitve tega statuta, če zakon ne določa drugačnega roka za posamezne samoupravne splošne akte.
111.	člen
Samoupravni splošni akti, ki so v nasprotju s tem statutom, morajo biti vsklajeni v roku 6 mesecev po sprejemu statuta.
112.	člen
Ta statut prične veljati osmi dan po objavi v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb.
OSNUTEK SKLEPA O OBJAVI Delavski svet delovne organizacije... je na seji dne ... po tem ko je podala poročilo komisija za izvedbo referenduma o sprejetju tega statuta, ugotovil, da je bil statut sprejet z večino glasov vseh delavcev temeljnih organizacij in ga zato objavlja.
OSNUTEK
STATUT TEMELJNE ORGANIZACIJE 0GREVANJE-V0D0V0D LJUBLJANA V SESTAVI DELOVNE ORGANIZACIJE PR0M0NT LJUBLJANA
Na podlagi 337. in 11. člena Zakona o združenem delu, so delavci temeljne organizacije Ogrevanje — vodovod Ljubljana n. sol. o. v sestavi delovne organizacije PROMONT Ljubljana, n. sol. o., na predlog delavskega sveta temeljne organizacije na referendumu dne ... 1978 sprejeli
STATUT
TEMELJNE ORGANIZACIJE OGREVANJE — VODOVOD LJUBLJANA
v sestavi delovne organizacije PROMONT Ljubljana
I.	TEMELJNE DOLOČBE L člen
S tem statutom urejajo delavci temeljne organizacije zlasti naslednja vprašanja:
—	o imenu, sedežu in dejavnosti temeljne organizacije;
—	o sestavi, volitvah oz. imenovanju, odpoklicu oz. razrešitvi in pristojnosti delavskega sveta, njegovega izvršilnega organa in poslovodnega organa ter o njihovi odgovornosti;
—	o vprašanjih, o katerih se delavci osebno izjavljajo in o načinu osebnega izjavljanja in odločanja;
—	o obveznostih samoupravnih in drugih organov do sindikata;
—	o načinu volitev in odpoklica delegacij in delegatov v temeljni organizaciji ter o njihovih pravicah in dolžnostih in odgovornostih;
—	o zastopanju in predstavljanju temeljne organizacije;
—	o uporabi produkcijskih sredstev in drugih sredstev ter o razpolaganju z njimi;
—	o sestavljanju in sprejemanju planov;
—	o uresničevanju samoupravne delavske kontrole in organa samoupravne delavske kontrole;
—	o vsebini, načinu in rokih obveščanja delavcev;
—	o splošni ljudski obrambi in o družbeni samozašči-
ti;
—	o poslovni tajnosti;
—	o sklepih delavcev in kolegijskih organov;
—	o načinu sprejemanja, spreminjanja in dopolnjevanja statuta ter o sprejemanju drugih samoupravnih splošnih aktov temeljne organizacije.
2.	člen
Statut in samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo morata biti usklajena tako, da vsak na svojem področju urejata razmerja brez nadrejenosti.
Posamezna vprašanja, ki jih ureja ta statut, se lahko natančneje urejajo tudi z drugimi samoupravnimi splošnimi akti temeljne organizacije (pravilniki, poslovniki).
Samoupravni splošni akti iz drugega odstavka tega člena morajo biti v skladu s tem statutom.
3.	člen
Temeljna organizacija Ogrevanja — vodovod je nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih predpisuje zakon za temeljno organizacijo združenega dela.
L IME, SEDEŽ IN DEJAVNOST
4.	člen
Ime temeljne organizacije je: Temeljna organizacija združenega dela, Ogrevanje — vodovod, n. sol. o., Ljubljana. Sedež temeljne organizacije je: Ljubljana, Titova 37.
Skrajšano ime temeljne organizacije se glasi: OV in se uporablja samo v internem poslovanju.
V poslovanju s tretjimi temeljna organizacija posluje pod imenom IMP — PROMONT — TOZD Ogrevanje — vodovod n. sol. o. Ljubljana.
5.	člen
Temeljna organizacija ima svoj pečat in njegova vsebina ima poleg osnovne oznake tudi naziv delovne orga-
nizacije in sestavljene organizacije združenega dela.
Oblika in vsebina pečata temeljne organizacije je:
6.	člen
Osnovna organizacija je vpisana kot pravna oseba v register pri gospodarskem sodišču v Ljubljani pod registrsko številko ... izdano s sklepom št. ... leto 1978.
7.	člen
Temeljna organizacija združenega dela opravlja finančno poslovanje prek svojega žiro računa.
8.	člen
Predmet poslovanja — dejavnost temeljne organizacije je glavna dejavnost in stranska dejavnost.
a)	Glavna dejavnost temeljne organizacije je:
—	napeljava in popravila gradbenih inštalacij 050301
Glavna dejavnost obsega:
Izvajanje inštalacij vodovodnih in sanitarnih naprav za vse vrste objektov, montaža ogrevalnih naprav, plinskih inštalacij s pripadajočimi napravami, montaža kotlov in industrijskih naprav, montaža avtomatizacijskih naprav na področju toplotne tehnike (regulacije, merilna tehnika).
b)	Stranska dejavnost
—	gradnja drugih objektov nizke gradnje 050209
Stranska dejavnost obsega:
Montaža cevovodov, naftovodov in parovodov za vse vrste pritiskov, montaža zunanjih vodovodov in kanalizacije.
c)	Neregistrirana dejavnost
—	se opravlja za realizacijo prevzetih del registriranih dejavnosti.
Neregistrirana dejavnost obsega:
—	transportne storitve, kontrola zvarov (defekto-skopija), proizvodnja montažnih elementov, servisna služba za registrirane dejavnosti in izvajanje vseh vrst izolacij.
2.	ZASTOPANJE, PREDSTAVLJANJE IN PODPISOVANJE
9.	člen
Temeljno organizacijo zastopa in predstavlja individualni poslovodni organ.
Individualni poslovodni organ je pooblaščen sklepati pogodbe o: nabavi repromateriala, orodja, drobnega materiala in pogodbe s kooperanti.
Individualni poslovodni organ je pooblaščen sklepati pogodbe o nakupu in prodaji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe v okviru plana in pogodbenih obveznosti posamično do zneska 10,000.000 ND, prek tega zneska pa samo na podlagi odločitve delavskega sveta.
Individualni poslovodni organ lahko poblasti druge osebe za zastopanje v določenih zadevah, in sicer v mejah svojih poblastil.
10.	člen
Poleg individualnega poslovodnega organa so za zastopanje temeljne organizacije pooblaščeni:
L Tehnični direktor TOZD
vsak v mejah poslov, ki jih opravlja. Za sklepanje pogodb pa v mejah določenih za individualni poslovodni organ.
11.	člen
Med začasno odsotnostjo nadomešča individualnega poslovodnega organa tehnični direktor s pooblastili v zastopanju, ki jih ima individualni poslovodni organ.
12.	člen
Temeljno organizacijo podpisujejo delavci, ki so pooblaščeni za zastopanje, vsi v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravljajo.
V odnosih z bankami in službo družbenega knjigovodstva podpisujejo temeljno organizacijo individualni poslovodni organ, tehnični direktor, računovodja, ki opravlja posle za TOZD in direktor finančne računovodske službe DO.
S sklepom delavskega sveta temeljne organizacije se določijo delavci, ki so pooblaščeni, da podpisujejo temeljno organizacijo v odnosih, ki niso navedeni v 9., 10. in 11. členu tega statuta.
II. NOTRANJA ORGANIZACIJA
13.	člen
Skladno z zahtevami tehnološkega procesa, načelom učinkovitosti in ekonomičnosti poslovanja ter zaključenim delovnim procesom v temeljni organizaciji je delo organizirano v okviru delov delovnega procesa:
—	delovna enota ogrevanje
—	delovna enota cevovodi
—	delovna enota vodovod
—	delovna enota izolacij
—	delovna enota proizvodnja montažnih elementov
—	delovna enota tehnične službe: priprava dela, nabava, regulacije in meritve, defektoskopija, skladišče, avto park in druge službe.
14.	člen
Podrobno organizacijo dela v temeljni organizaciji določi delavski svet v samoupravnem splošnem aktu — pravilnik o notranji organizaciji TOZD. Poleg določenih enot združenega dela se lahko s samoupravnim splošnim aktom ustanovijo tudi druge enote združenega dela.
III.	SAMOUPRAVLJANJE DELAVCEV V TEMELJNI ORGANIZACIJI
15.	člen
V uresničevanju svojih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic, delavci odločajo z osebnim izjavljanjem in prek delegatov.
16.	člen
Vsi delavci temeljne organizacije imajo pravico in dolžnost odgovorno izvrševati svoje samoupravijavske funkcije, zlasti pa se aktivno udeleževati prehodne obravnave in odgovorno odločati v skladu s samoupravnimi akti temeljne organizacije, delovne organizacije in sestavljene organizacije ter v skladu s širšimi družbenimi interesi.
17.	člen
V uresničevanju svojih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic uveljavljajo delavci temeljne organizacije pravice in izpolnjujejo svoje dolžnosti:
1.	z odločanjem;
2.	s kontrolo, tako kot je določeno v tem statutu.
18.	člen
O neodtujivih pravicah delavcev odločajo delavci z osebnim izjavljanjem:
—	na referendumu;
—	na zboru delavcev;
—	s podpisovanjem posebnih izjav.
O vseh vprašanjih, o katerih delavci odločajo z osebnim izjavljanjem na enega izmed načinov, določenih v prvem odstavku, je treba pred odločanjem organizirati predhodno obravnavo.
1. PREDHODNA OBRAVNAVA
Kadar delavci sprejemajo z osebnim izjavljanjem samoupravne splošne akte, je treba istočasno objaviti bistveni povzetek tega akta.
22.	člen
Za pravilni potek predhodne obravnave so odgovorni delavci, ki so predlog pripravili in obrazložili, dolžni so obdelati vse pripombe, predloge in jih predložiti pristojnemu organu v odločitev, s tem, da do njih zavzamejo stališča glede na temeljne določbe o ekonomski in družbeni smotrnosti odločitev.
Predsednik zbora oziroma delavec, ki vodi predhodno obravnavo, zagotovi pismeni zapis o razpravi.
23.	člen
Preden delavci odločajo z osebnim izjavljanjem, morajo biti seznanjeni z dokončno oblikovanim predlogom, s tem pa tudi o stališčih, ki jih je delavski svet zavzel do njihovih pripomb in predlogov.
24.	člen
Da bi delavci povedali mnenje, se organizira predhodna obravnava v zvezi z odločanjem v naslednjih primerih:
1.	Pri pridobitvi sredstev za vlaganja in vlaganja lastnih sredstev v znesku, ki je večji kot 10,000.000 ND;
2.	Pri združevanju ali drugih oblikah vlaganja sredstev lastne akumulacije za pridobitev dohodka ali skupnega dohodka, če gre za sredstva, večja kot 10,000.000 ND;
3.	Pri vlaganju ali združevanju za vlaganje sredstev skupne porabe v objekte družbenega standarda, če skupna vlaganja presegajo znesek 8,000.000 ND.
Predlog o zadevah iz prvega odstavka tega člena je treba poslati osnovni sindikalni organizaciji.
Če o vprašanjih iz prvega odstavka ni organizirana in izvedena predhodna obravnava, delavski svet ne more o teh zadevah odločati.
25.	člen
Predhodna obravnava mora biti organizirana in izpeljana tudi:
—	v zadevah, za katere je predpisan referendum;
—	pred sprejemom periodičnega oz. zaključnega računa;
—	pred odločitvijo o začasni delitvi dohodka (periodični obračun) oziroma o končni delitvi ustvarjenega dohodka;
—	o planu in programu razvoja in planu investicij;
—	o vseh samoupravnih splošnih aktih, ki jih sprejema delavski svet temeljne ali delovne organizacije.
26.	člen
Na zahtevo Izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije mora delavski svet organizirati in izepljati predhodno obravnavo tudi o drugih zadevah, o katerih odloča delavski svet temeljne organizacije, ali delavski svet delovne organizacije.
2. DAJANJE PISMENIH IZJAV
19.	člen
Zbor delavcev skliče za predhodno obravnavo delavski svet temeljne organizacije, v mejah svoje pristojnosti pa tudi odbor samoupravne delavske kontrole ali sindikat.
O organiziranju predhodne obravnave mora delavski svet obvestiti sindikalno organizacijo.
V vseh primerih kadar se organizira predhodna obravnava po sklepu delavskega sveta, mora predlog vprašanj in njihovo obrazložitev pripraviti individualni poslovodni organ ali člani komisije, ki jih v ta namen imenuje. V sestavi komisije pa so vodje služb, oddelkov, vodje montaž, ki jim je priprava predloga naložena.
20.	člen
Za predhodno obravnavo je treba delavcem posredovati kazalce, s katerimi izkazujejo rezultate dela in poslovanja temeljne organizacije združenega dela, kakor jih predpisuje 140. člen Zakona o združenem delu.
21.	člen
Predhodna obravnava se organizira praviloma v delih delovnega procesa, kadar pa to ni mogoče zaradi velike oddaljenosti delavcev od sedeža TOZD, se organizira po montažnih skupinah, tako da je vsem delavcem omogočeno aktivno sodelovanje in proučevanje gradiva.
Kadar poteka predhodna obravnava o zadevah iz prejšnjega člena je treba delavcem na primeren način posredovati podatke z objavo v internem glasilu, na oglasnih deskah ali z osebnim vročanjem gradiva.
27.	člen
S pismenimi izjavami odločajo delavci temeljne organizacije o sprejetju:
— samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo.
3.	ODLOČANJE DELAVCEV Z REFERENDUMOM
28.	člen
Delavci temeljne organizacije odločajo z referendumom:
—	o sklenitvi samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo;
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo, sestavljeno organizacijo in poslovno skupnost;
—	o sprejetju statuta temeljne organizacije, delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela;
—	o spremembah v organiziranju temeljne organizacije, delovne organizacije in sestavljene organizacije;
—	o osnovah plana temeljne organizacije in delovne organizacije;
—	samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in nadomestil delavcem na račun materialnih stroškov;
—	o drugih samoupravnih.sporazumih, če je to v zakonu določeno,
—	o sklepih, ki se nanašajo na odpoved pravice do povrnitve družbenih sredstev oziroma do nadomestila za gospodarjenje z družbenimi sredstvi;
—	pravilnik o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in nadomestil delavcem na račun materialnih stroškov.
Delavci lahko z referendumom odločajo tudi o drugih vprašanjih, o katerih se odloča z osebnim izjavljanjem, če tako odloči večina delavcev temeljne organizacije.
29.	člen
Referendum razpiše za celotno temeljno organizacijo delavski svet s sklepom, ki vsebuje:
—	ime temeljne organizacije
—	datum sklepa organa
—	vprašanje, o katerem bo odločano.
Sklep o razpisu referenduma se objavi na oglasnih deskah. Od razpisa referenduma ne sme poteči manj kakor petnajst dni in ne več kakor šestdeset dni.
30.	člen
Delavski svet imenuje tri člansko komisijo za sestavo volilnih imenikov.
Izvajanje referenduma vodi tričlanska volilna komisija, ki po potrebi imenuje vplilne odbore.
31.	člen
Vse ostale določbe za izvedbo referenduma so podane v Zakonu o referendumu in o drugih oblikah osebnega izvajanja (Uradni list SRS št. 23, december 1977 in sicer v členih 8. do 15. ter 23. do 26.).
4.	ZBOR DELAVCEV
(ZBOR DELAVCEV DELOVNE ENOTE, ZBOR DELAVCEV MONTAŽNIH SKUPIN)
32.	člen
Zbor delavcev sestavljajo vsi delavci, ki so sklenili delovno razmerje v temeljni organizaciji združenega dela.
33.	člen
Delavci na svojih zborih v skladu z zakonom, statutom in samoupravnim sporazumom obravnavajo vprašanja, ki se tičejo dela in razvoja temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, zavzamejo stališča, dajejo mnenja, pobude in predloge za reševanje posameznih vprašanj, določajo smernice za delo delegacij in delegatov ter neposredno odločanje o vprašanjih, za katera so pristojni po zakonu, statutu ali po samoupravnem sporazumu.
34.	člen
Delavci na zboru delavcev odločajo z glasovanjem:
1.	O razporejanju dohodka po periodičnem obračunu in končno po zaključnem računu.
2.	O določitvi kandidatov za izvolitev v delavski svet temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije.
3.	O določitvi kandidatov za izvolitev delegatov v delegacije družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti.
4.	O začetku postopka za odpoklic članov delavskega sveta in delegatov v družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti.
5.	O svobodni menjavi dela in sredstev s samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
6.	O sprejemanju plana in programa razvoja oziroma plana investicij.
7.	O pravilniku delovnih razmerij.
8.	Pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb in kreditiranju stanovanjske izgradnje delavcev TOZD.
35.	člen
Na zboru delavcev delavci razpravljajo o vseh vprašanjih, za katera se po tem statutu predvideva poprešnja obravnava.
36.	člen
Zbor delavcev se sestane po potrebi, da reši vprašanja iz pristojnosti zbora. Zbor skliče predsednik, če pa je ta odsoten, njegov namestnik.
37.	člen
Predsednik skliče zbor delavcev po lastni pobudi, mora pa ga sklicati, če to predlaga delavski svet, samoupravna delavska kontrola, zbor delavcev vsaj ene delovne enote, individualni poslovodni organ, družbenopolitična organizacija ali najmanj četrtina delavcev.
Če predsednik ne skliče zbora ali tega ne stori njegov namestnik, skliče zbor poblaščeni predstavnik tistih, na zahtevo katerega naj bi bil sklican zbor.
38. člen
Zbor delavcev lahko odloča, če je na zboru navzoča več kot polovica vseh delavcev temeljne organizacije.
Odločitev zbora delavcev je veljavna, če se za njo izreče večina vseh delavcev temeljne organizacije.
39.	člen
Glasovanje na zboru delavcev je javno z dviganjem rok. Zbor delavcev lahko odloči, da glasuje tajno.
Rezultate javnega glasovanja ugotovi predsednik zbora, rezultate tajnega glasovanja pa tričlanska komisija, izvoljena na zboru samem.
40.	člen
Predsednik zbora in njegov namestnik se izvolita za čas dveh let, ista oseba pa je lahko izvoljena največ dvakrat zaporedoma. Individualni poslovodni organ ne more biti predsednik niti namestnik predsednika zbora delavcev.
41.	člen
Delo zbora delavcev podrobneje ureja poslovnik o delu organov upravljanja.
5.	DELAVSKI SVET
42.	člen
Delavski svet temeljne organizacije je pristojen, da:
—	določi predlog statuta temeljne organizacije in predloge samoupravnih splošnih aktov, ki jih sprejemajo delavci temeljne organizacije;
—	sprejema druge samoupravne splošne akte, ki urejajo razmerja v delovni organizaciji in temeljni organizaciji, če jih ne sprejmejo delavci z osebnim izjavljanjem;
—	določa predlog smernic za izdelavo plana (letnega, srednjeročnega in razvojnega) temeljne organizacije;
—	določi predlog elementov za sklenitev samoupravnih sporazumov o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti in o sklenitvi dogovora o osnovah planov družbenopolitičnih skupnosti;
—	določa poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje;
—	sprejema plane temeljne organizacije in spremlja njihovo izpolnjevanje ter v mejah tega odloča o potrebnih ukrepih in akcijah;
—	odloča o prodaji osnovnih sredstev ter o oddaji oziroma prevzemu v zakup osnovnih sredstev;
—	odloča o vlaganjih v osnovna sredstva nad ... din;
—	odloča o odpisu sredstev;
—	odloča o najetju sredstev banke in drugih uporabnikov družbenih sredstev ter interesnih skupnosti;
—	obravnava primanjkljaje in presežke ter sumljive in neizterljive terjatve ter konkretno odloča o rešitvi teh vprašanj;
—	odloča na predlog individualnega poslovodnega organa o organizacijsko-tehničnih vprašanjih v zvezi s poslovanjem in izkoriščanjem delovnih sredstev, da bi tako dosegli večjo produktivnost in zmanjšali stroške poslovanja;
—	določa periodični obračun in zaključni račun;
—	imenuje in razrešuje individualni poslovodni organ ali člane kolegijskega poslovodnega organa in člane izvršnega organa;
—	odloča o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja delavcev;
— obravnava poročilo o delu individualnega poslovodnega organa in ugotavlja ali je izpolnil postavljene naloge;
—	daje smernice in navodila poslovodnemu organu in kontrolira njegovo delo;
—	dovoli uvedbo podaljšanega dela;
—	odloča o zavarovanju družbenih sredstev;
—	odloča o višini stroškov za reklamo, propagando in reprezentanco;
—	podaja zboru delavcev poročilo o svojem delu in skrbi za obveščanje delavcev;
—	odloča o najetju posojil;
—	določa program ukrepov, ki izvirajo iz programa splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ter skrbi za način njihovega izvajanja;
—	razpisuje volitve in glasovanje za odpoklic članov delavskega sveta;
—	odloča o drugih vprašanjih, ki jih določajo zakon on samoupravni splošni akti;
—	rešuje pritožbe delavcev (varstvo pravic delavcev) na drugi stopnji;
—	imenuje stalne in začasne komisije (delovna razmerja, osebni dohodki, stanovanjsko kreditiranje in drugo);
—	odobrava službena potovanja delavcev v tujino nad ... dni;
-1- sprejema odločitve o najemanju kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih kreditov za osnovna in obratna sredstva.
43.	člen
Delavski svet ima najmanj devetnajst članov — delegatov. Volijo se na dve leti. Število delegatov delovnega procesa se določi tako, da se na trideset delavcev izvoli en delegat, vsak tak del mora imeti najmanj enega delegata.
Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zapored za člana delavskega sveta.
44.	člen
Delegati v delavski svet se volijo enotno za vso temeljno organizacijo na podlagi kandidature v posameznih delih delovnega procesa, vendar z enotno kandidatno listo.
V delavskem svetu morajo biti zastopani delavci vseh delovnih enot v sorazmerju s številom delavcev vsakega dela delovnega procesa.
45.	člen
Sklep o razpisu volitev za delegate delavskega sveta vsebuje: dan volitev, število članov — delegatov, ki se volijo v vsaki enoti.
Z istim sklepom se imenuje volilna komisija treh članov in treh namestnikov ter tričlanska komisija za pripravo volilnega seznama, ki ga mora sestaviti v osmih dneh.
46.	člen
Najmanj osem dni pred volitvami mora volilna komisija določiti število volilnih mest, katere delovne enote glasujejo na posameznih glasovalnih mestih, imenovati pa mora tudi odbor za vsako volilno mesto.
Volilni odbor ima predsednika in dva člana ter prav toliko namestnikov.
A.) Kandidiranje delegatov v delavski svet
47.	člen
V delavski svet ne morejo biti izvoljeni individualni poslovodni organ in ne delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostjo in sicer:
— tehnični direktor TOZD.
48.	člen
Kandidiranje za volitve članov delavskega sveta se opravi na kandidacijski konferenci delovne enote oziroma dela delovnega procesa v temeljni organizaciji.
Postopek za kandidiranje in določitev kandidatne liste opravi sindikat, ki predlaga kandidata skladno z dogovorjeno strukturo; predlog lahko podajo tudi delavci na zboru. Na kandidatno listo je sprejet kandidat, ki je bil sprejet z večino glasov delavcev na zboru.
Kandidacijske konference se morajo sklicati po razpisu volitev, opraviti pa najpozneje petnajst dni pred dnevom glasovanja.
49.	člen
Volitve morajo biti razpisane najkasneje trideset dni pred potekom mandatne dobe delegatov. Če delavski svet ne razpiše volitev v tem roku, razpiše volitve občinski organ, ki ga določi občinska skupščina.
50.	člen
Volitve delegatov v delavski svet so praviloma v začetku leta najkasneje pa v šestdesetih dneh od takrat, ko je ugotovljen zaključni račun temeljne organizacije združenega dela, če zakon ne določa drugače.
51.	člen
Kandidatna lista zbora delavcev mora vsebovati najmanj toliko delegatov, kolikor članov delavskega sveta se voli v delovni enoti. V kandidatni listi se kandidati razvrstijo po abecednem redu njihovih priimkov.
52.	člen
Kandidatne liste zbora se morajo predložiti v potrditev volilni komisiji osem dni pred volitvami.
Kandidatno listo, ki ni sestavljena skladno z določbami zakona in tega statuta o načinu sestavljanja kandidatne liste, če ni izročena v roku ali če predlagatelji liste ne odpravijo pomanjkljivosti, zaradi katerih jim je bila vrnjena, volilna komisija zavrne nepravilno oziroma kot prepozno predloženo skladno z republiškim zakonom.
53.	člen
Volilna komisija mora objaviti potrjene kandidatne liste najmanj pet dni pred volitvami na oglasnih deskah. Volilna komisija vnese vse kandidate z vseh kandi-
datnih list na glasovnico v tistem zaporedju, kakor jih je sprejela in potrdila.
Na glasovnici morajo biti označeni kandidati vsake delovne enote z označbo, koliko članov delavskega sveta se voli v posamezni delovni enoti.
54.	člen
Dan pred volitvami mora volilna komisija poslati volilnim odborom vse volilno gradivo (potrjeno kandidatno listo, volilni seznam za vsako volilno mesto, posebno skrinjico za glasovnice, potrebno število glasovnic, obrazce zapisnikov o delu volilnega odbora in drugo potrebno gradivo za volišče).
B.) Glasovanje
55.	člen
Glasovanje vodi volilni odbor. Volilni odbor vodi o svojem delu zapisnik, v katerega vnese vsa opravljena dejanja in rezultate glasovanja na volilnem mestu. Zapisnik podpišejo predsednik in dva člana volilnega odbora oziroma njihovi namestniki.
Zapisnik, glasovnice in vse drugo volilno gradivo pošlje volilni odbor takoj po končanem glasovanju volilni komisiji.
56.	člen
Glasuje se tajno z glasovnicami, tako da se obkroži številka pred imenom toliko kandidatov, kolikor jih volijo po vsakem delu delovnega procesa.
Glasovi, oddani za delavce, ki niso bili določeni kot kandidati, se ne upoštevajo.
57.	člen
Volilne rezultate ugotovi volilna komisija na podlagi rezultatov glasovanja na vseh volilnih mestih.
Volilna komisija mora objaviti rezultate glasovanja takoj po volitvah. Izvoljenim kandidatom izroči predsednik volilne komisije potrdilo o njihovi izvolitvi.
C.) Konstituiranje
58.	člen
V 15 dneh po volitvah mora biti seja, na kateri se konstituira delavski svet. Konstituiranje delavskega sveta se opravi tako, da se verificirajo mandati izvoljenih članov, izvolita predsednik sveta in njegov namestnik. Predsednik in namestnik sveta se volita za dve leti. Predsednik predstavlja delavski svet, vodi njegove seje in opravlja druge zadeve, ki jih določa ta statut ali samoupravni splošni akt.
59.	člen
Delavski svet lahko zamenja predsednika še pred potekom njegovega mandata, če zanemarja svoje dolžnosti ali se ne ravna po statutu in samoupravnih splošnih aktih in če zaradi tega izgubi zaupanje članov sveta.
Iz vpisanih razlogov se lahko glasuje o zaupnici predsednika delavskega sveta. Če ne dobi večine glasov članov sveta, mu preneha funkcija predsednika.
S prenehanjem funkcije predsednika ne preneha tudi mandat člana delavskega sveta.
Č.) Seje
Seje delavskega sveta sklicuje in jih vodi predsednik. Z vabilom na sejo se delegatom delavskega sveta pošlje predlog dnevnega reda in gradivo, ki ne nanaša na posamezne točke dnevnega reda.
Vabilo na sejo in gradivo iz prejšnjega odstavka morajo dobiti delegati delavskega sveta osem dni pred sejo, razen v nujnih primerih, kar določi predsednik delavskega sveta.
60.	člen
Predsednik mora sklicati sejo na zahtevo:
—	najmanj ene tretjine delegatov delavskega sveta,
—	poslovodnega organa,
—	izvršnega odbora sindikalne organizacije,
—	zbora delavcev delovne enote.
Če predsednik delavskega sveta oziroma njegov namestnik ne skliče seje delavskega sveta v treh dneh od sprejema zahteve, mora sejo sklicati individualni poslovodni organ temeljne organizacije.
61.	člen
Sej delavskega sveta se morajo udeležiti individualni poslovodni organ in osebe, ki so povabljene zaradi strokovne obrazložitve in pojasnil o posameznih vprašanjih.
Seje delavskega sveta so javne, če ni v statutu in drugih samoupravnih splošnih aktih drugače določeno.
Delavski svet lahko sklene, da smejo biti na sejah tudi osebe, ki nimajo lastnosti delavca v temeljni organizaciji-
62.	člen
O sejah delavskega sveta se piše zapisnik. Zapisnik obvezno podpišeta predsednik in zapisnikar. V zapisnik se obvezno vnesejo sklepi, ki jih je sprejel delavski svet.
D.) Odločanje
63.	člen
Delavski svet odloča na sejah:
—	delavski svet lahko odloča, če je na seji navzoča večina delegatov,
—	sklep delavskega sveta je veljaven, če se je zanj izrekla večina delegatov,
—	odloča se z javnim glasovanjem,
—	tajno glasovanje se uveljavlja v primerih volitev, imenovanja oziroma razrešitve.
64.	člen
—	delavski svet ne sme odločati o vprašanjih, ki niso bila navedena v predlogu dnevnega reda seje,
—	predlog dnevnega reda seje se lahko le v izjemnih primerih dopolni in to s sklepom večine delegatov,
—	predlog delavskemu svetu mora biti zaradi uveljavitve odgovornosti podpisan od tistega, ki ga je oblikoval in od poslovodnega organa,
—	delavski svet ne sme odločati o zadevah, za katere je obvezna predhodna obravnava,
—	delavski svet skliče zbor delavcev, da se opravi predhodna obravnava.
65.	člen
Delegat v delavskem svetu se mora udeleževati njegovih sej in sej njegovih teles, v katere je izvoljen, kakor tudi izpolnjevati naloge, ki mu jih zaupa delavski svet.
Delegat delavskega sveta mora ng njegovi seji posredovati stališča, ki so jih sprejeli delavci na zborih o vprašanju, o katerem odloča. Po obrazložitvi predloga vsak delegat dela delovnega procesa pojasni stališče, mnenje oziroma predlog delavcev. Če so delegati soglasni, je predlog sprejet, sicer delegati usklajujejo stališča, skladno z načelom ekonomičnosti in družbene smotrnosti, ter je sklep sprejet z večino glasov delegatov.
66.	člen
Delegat, ki o vprašanju, o katerem se odloča, nima stališč ali smernic delavcev, ki so ga izvolili, lahko zahteva, da se razprava in odločanje o tem vprašanju odložita zato, da zve za stališča.
Odločanje se odloži za šest dni, če podpre zahtevo delegata tretjina delegatov.
67.	člen
Delegat v delavskem svetu ima pravico in dolžnost obveščati delavce, ki so ga izvolili, o delu delavskega sveta in o svojem delu v njem, zlasti pa o uresničevanju stališč in smernic delavcev, ki so ga izvolili v zvezi s posameznimi vprašanji.
68.	člen
Delegat je za svoje delo v delavskem svetu osebno odgovoren delavcem, ki so ga izvolili. Osebno odgovarja za delo v delavskem svetu.
E.) Odpoklic članov delavskega sveta
69.	člen
Posamezni delegat ali več delegatov delavskega sveta se sme odpoklicati pred potekom časa, za katerega so izvoljeni. Razlogi za odpoklic delegata v delavskem svetu so, če delegat:
—	sprejme odločitev, ki škodi delu in delovnim uspehom temeljne organizacije,
—	če ne poroča o delu delavskega sveta, poslovodnega organa ali o rezultatih poslovanja temeljne organizacije,
—	če obide voljo delavcev, izraženo na referendumu, zboru delavcev ali v drugi obliki osebnega izjavljanja,
—	sprejme odločitve, ki ne temeljijo na zakonu, predpisih, določbah statuta in samoupravnih splošnih aktih,
—	se neopravičeno ne udeleži trikrat zapored sej ali tretjine vseh sej v enem letu,
—	deluje v nasprotju z odločitvami in sklepi, smernicami in navodili zborov delavcev,
—	zaradi razlogov predvidenih v drugih samoupravnih splošnih aktih,
—	če ne zastopa interese delavcev oziroma delegacije.
70.	člen
Predlog za odpoklic delegata lahko poda delavski svet, sindikalna organizacija, samoupravna delavska kontrola ali delavci v delu delovnega procesa, ki ga zastopajo oziroma vsi delavci na zboru delavcev.
O predlogu se odloča z javnim glasovanjem. Če večina delavcev z javnim glasovanjem odloči, da se delegat odpokliče, razpiše delavski svet odpoklic, ki poteka po enakih pravilih kakor izvolitev.
Če je bil odpoklic izglasovan, je treba razpisati nadomestne volitve.
F.) Izvršilni organ delavskega sveta
71.	člen
Izvršilni posli, ki so zaupani izvršilnemu organu delavskega sveta in za katere izvršilni organ odgovarja, so:
—	predlaganje osnutka statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, ki jih sprejema delavski svet,
—	predlaganje plana temeljne organizacije,
—	dajanje smernic poslovodnemu organu za izvrševanje sklepov delavskega sveta,
—	izvrševanje odločitev, ki jih sprejema delavski svet in delavci z osebnim izjavljanjem, kadar to ni dolžnost poslovodnega organa,
—	sprejemanje aktov za izvršitev sklepov delavskega sveta,
—	redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje članov delavskega sveta in delavcev. Obveščanje mora biti po vsebini in obliki razumljivo,
—	škoda, nastala z izvršitvijo sklepa, sprejetega na njihov predlog, če so pri predlogu prikrili dejstva ali dali neresnična obvestila delavskemu svetu ali delavcem temeljne organizacije.
72.	člen
Sklep o oblikovanju izvršilnega organa in število njegovih članov sprejme delavski svet. Člani izvršilnega organa se izvolijo za dve leti, iste osebe pa so lahko izvoljene le dvakrat zapored.
V izvršilni organ ne smejo biti izvoljeni delavci, ki ne smejo biti izvoljeni ^delavski svet.
Na prvi seji si izvršilni organ izvoli svojega predsednika.
73.	člen
Če odbor samoupravne delavske kontrole, poslovodni organ, sindikat, delavci v posamezni delovni enoti, komisiji ali druga telesa, ki so jih oblikovali delavci oziroma delavski svet, predlagajo delavskemu svetu temeljne organizacije, naj sprejme določen sklep, mu mora izvršilni organ temeljne organizacije na njegovo zahtevo dati mnenje o predlaganem sklepu.
74.	člen
Delavski svet temeljne organizacije lahko razveljavi akt ali zadrži ukrep, ki ga je sprejel njegov izvršilni organ, če meni, da je izvršilni organ temeljne organizacije z aktom oziroma ukrepom prekoračil pooblastilo ali prekršil samoupravni splošni akt ali da se s tem aktom oziroma ukrepom ne izvaja začrtana politika ali ne izvršuje sklep delavskega sveta oziroma sklep delavcev.
75.	člen
Če delavski svet oziroma delavci temeljne organizacije pri obravnavanju dela izvršilnega organa temeljne organizacije neugodno ocenijo njegovo delo ali delo posameznega njegovega člana, lahko delavski svet temeljne organizacije razreši izvršilni organ kot celoto ali posamezne njegove člane.
Predlog za razrešitev dajo lahko isti predlagatelji kot za delavski svet, pa tudi izvršilni organ za posameznega svojega člana.
76.	člen
Predlog za razrešitev se vloži pri delavskem svetu temeljne organizacije.
Članom izvršilnega organa temeljne organizacije, za katere se zahteva razrešitev, je treba omogočiti, da se pri delavskem svetu temeljne organizacije branijo in povedo svoje mnenje o predlogu za razrešitev.'	z
O razrešitvi odloči delavski svet s tajnim glasovanjem.
Član izvršilnega organa temeljne organizacije oziroma izvršilni organ kot celota je razrešen, če je za razrešitev glasovala kvalificirana večina vseh delegatov delavskega sveta temeljne organizacije.
IV.	DELEGACIJE DELAVCEV TEMELJNE ORGANIZACIJE
77.	člen
Delavci temeljne organizacije oziroma dela temeljne organizacije ustanovijo in volijo delegacije za uresničevanje svojih pravic in dolžnosti ter organizirano sodelo-
vanje pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti.
78.	člen
Delavci temeljne organizacije združenega dela ustanovijo in volijo za opravljanje funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti temeljno delegacijo, ki šteje v temeljni organizaciji najmanj 10 članov.
Za opravljanje funkcij v samoupravnih interesnih skupnostih delavci volijo posebne delegacije. Vsaka posebna delegacija za posamezno področje samoupravne interesne skupnosti šteje najmanj 5 članov.
79.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev ter zaradi organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti je oblikovanje, volitve in delovanje posebnih in združenih delegacij, za vse skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori družbenopolitičnih skupnosti na območju Ljubljane — Bežigrad, urejeno v V. poglavju statuta delovne organizacije.
80.	člen
Vsaka delegacija se konstituira z izvolitvijo predsednika in njegovega namestnika.
Delegacija dela na sejah.
Delegacija veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov.
Odločitve se sprejmejo z večino glasov vseh delegatov.
81.	člen
Delavci temeljne organizacije in delavski svet temeljne organizacije, dajejo smernice za delo delegacije, za uresničevanje interesov delavcev temeljne organizacije in ob upoštevanju interesov družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti.
Delavci imajo pravico in dolžnost oblikovati stališča, dajati smernice in predlagati sklepe za delo delegatov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, kar dosegajo tudi s povezovanjem z organi upravljanja v temeljni organizaciji.
82.	člen
Delegati in delegacije morajo sodelovati in spremljati delo skupščin in obveščati delavce temeljne organizacije o tem delu. Delegacije morajo brez odločanja v skupščini razgrniti pred delavce organizacije vprašanja, ki so pomembnega pomena za temeljno organizacijo in delavce, posebej pa:
—	osnove plana družbenih potreb občine,
—	predloge za izločanje dela dohodka za skupne in splošne potrebe,
—	druge odločitve, ki posegajo na področje sprejemanja materialnih obveznosti.
83.	člen
Delavski svet temeljne organizacije in zbor delavcev morata obravnavati vprašanja, ki jima jih posredujejo delegacije in zavzeti o tem stališča, ki jih bodo delegati v delegacijah zastopali v skupščini občine ali v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
84.	člen
Delegat mora o svojem delu in delu skupščine obveščati delegacijo.
Delegacija mora o svojem delu in delu delegatov v skupščini, poročati delavskemu svetu in delavcem temeljne organizacije.
85.	člen
Delavski svet, izvršilni organ delavskega sveta in poslovodni organ ter strokovne službe temeljne organizacije in strokovne službe v delovni skupnosti, morajo pomagati delegacijam za uspešno delo in jim dajati potrebne informacije in podatke.
Temeljna organizacija mora zagotoviti finančna sredstva za delo delegacij.
86.	člen
Člane delegacije lahko odpokličejo delavci, ki so jih izvolili ob pogojih in na način, določen v Zakonu in v tem statutu.
Delegacija ali njen član se sme odpoklicati:
—	če ne posreduje smernic, stališč in navodil delavskega sveta in delavcev temeljne organizacije,
—	če delavcem ne posredujejo vprašanj, določenih v tem statutu,
•— če delegacija krši samoupravne pravice delavcev v temeljni organizaciji.
87.	člen
Delegacija oziroma član delegacije sta odpoklicana, če je za odpoklic glasovala večina delavcev v temeljni organizaciji ali dela delovnega procesa, kjer so izvoljeni.
V.	DELEGIRANJE DELEGATOV V ZVEZI Z ZDRUŽEVANJEM DELA IN SREDSTEV
L DELEGATI V DELAVSKEM SVETU DELOVNE ORGANIZACIJE
88.	člen
Delegati temeljne organizacije v delavskem svetu delovne organizacije, kakor tudi v organih upravljanja širših asociacij združenega dela, delajo po smernicah delavcev temeljne organizacije in delavskega sveta temeljne organizacije, katerim so za svoje delo tudi odgovorni.
89.	člen
Delegati iz prejšnjega člena tega statuta imajo pravico in dolžnost, da v navedenih organih posredujejo interese in stališča delavcev temeljne organizacije in delavskega sveta temeljne organizacije, glede reševanja posameznih vprašanj, ki jih ti organi obravnavajo oziroma o katerih odločajo; pri tem delegati upoštevajo tudi interese drugih organizacij in širše interese in potrebe, vendar pa jim je najnujnejša stvar sporazumevanje.
Delegati iz prvega odstavka tega člena, so samostojni pri opredelitvi in glasovanju v organih, v katere so bili izvoljeni.
90.	člen
Delegati morajo o delu organa, v katerega so bili izvoljeni in o svojem delu stalno, popolno in natančno obveščati delavce temeljne organizacije in delavski svet temeljne organizacije.
Kadar delegati iz prvega odstavka tega člena soodločajo o drugih vprašanjih, ki ne posegajo v neodtujive pravice delavcev temeljne organizacije, morajo pri izvajanju ravnati v okviru smernic, ki so jih določili delavci oziroma delavski svet temeljne organizacije.
Delegati iz prvega odstavka tega člena se morajo aktivno udeleževati zasedanj organov, v katere so bili izvoljeni, se seznanjati z gradivom, ki je pomembno za odločanje ter pri svojem delu v teh organih, nastopati konstruktivno in odgovorno.
91.	člen
Delegat, ki ne izrazi stališč delavskega sveta temeljne organizacije, ne glasuje v skladu s smernicami ali ne obvešča delavcev o svojem delu v organu, v katerega je izvoljen ter o delu tega organa in o vprašanjih, o katerih se delegati niso zedinili, krši s tem svojo delegatsko dolžnost in je zato za to kršitev odgovoren delavcem temeljne organizacije.
opravljanju svoje funkcije pravice in obveznosti ter nadzoruje:
—	izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov temeljne organizacije ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov;
—	izvajanje sklepov delavcev, organov upravljanja, izvršilnega organa in poslovodnega organa ter skladnost teh aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev;
—	uresničevanje delovnih obveznosti in samouprav-ljavskih funkcij delavcev in organov temeljne organizacije;
—	uporabo družbenih sredstev in razpolaganje z njimi, ki mora biti odgovorno ter družbeno in gospodarsko smotrno,
—	uporaba načela delitve po delu pri razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke;
—	uresničevanje in varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih v združenem delu;
—	obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in kontrolo v temeljni organizaciji;
—	uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev.
96.	člen
Komisija samoupravne delavske kontrole deluje predvsem preventivno, za opravljanje in preprečevanje kršitev samoupravnih pravic delavcev, ki jih določajo zakon, statut, samoupravni sporazumi in samoupravni splošni akti, kot tudi, da se odstranjujejo nepravilnosti v delu in poslovanju temeljne organizacije.
Komisija samoupravne delavske kontrole opozarja na negativnosti in predlaga za njihovo odpravo ukrepe pristojnim organom.
97.	člen
Komisija samoupravne delavske kontrole ima pravico in obveznost dati pobude in predloge za potrebne in ustrezne ukrepe pristojnih organov.
Komisija samoupravne delavske kontrole ima pravico zahtevati, da organi zunanje kontrole (SDK in inšpekcijske službe) kontrolirajo poslovanje temeljne organizacije, s tem pa seznanijo delavski svet.
98.	člen
Organi upravljanja, individualni poslovodni organi, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, strokovne službe in vsi drugi delavci morajo dati potrebne podatke na zahtevo samoupravne delavske kontrole. Individualni poslovodni organ mora poskrbeti za opravljanje administrativno-strokovnih poslov za samoupravno delavsko kontrolo.
Sklepi o ukrepih, pobudah in predlogih se sprejmejo z večino glasov vseh članov komisije.
Če pristojni organi v temeljni organizaciji ne ravnajo po pobudah in predlogih samoupravne delavske kontrole, mora komisija ravnati v duhu 562. člena ZZD.
92.	člen
Delegati se volijo in odpoklicujejo po enakem postopku kot delegati delavskega sveta temeljne organizacije.
2.	DELEGACIJE
V ZVEZI Z ZDRUŽEVANJEM DELA IN SREDSTEV
93.	člen
Kadar delavci temeljne organizacije združujejo sredstva ali delo in sredstva z organizacijami združenega dela, ki niso statusno povezane, in se v zvezi s tem oblikuje skupen organ, izvoli delavski svet delegate, ki odločajo v takem organu skladno s sklenjenim samoupravnim sporazumom.
94.	člen
Delavski svet temeljne organizacije izvoli tudi delegata v svet krajevne skupnosti za uresničevanje skupnih ciljev, skladno s statutom krajevne skupnosti.
VI.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
95.	člen
Komisija samoupravne delavske kontrole je poseben organ delavcev, prek katerega delavci uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v temeljni organizaciji. Komisija samoupravne delavske kontrole ima pri
99.	člen
Komisija samoupravne delavske kontrole ima pet članov. Volijo se za dve leti. Izvoljeni člani izvolijo izmed sebe predsednika komisije in njegovega namestnika.
V komisiji samoupravne delavske kontrole mora biti najmanj tri petine članov iz neposredne proizvodnje. V komisijo samoupravne delavske kontrole ne morejo biti izvoljeni delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, člani organov upravljanja, niti člani njihovih izvršilnih organov in komisij.
100.	člen
Člane komisije samoupravne delavske kontrole voli zbor delavcev s tajnim glasovanjem.
Listo kandidatov za člane komisije samoupravne delavske kontrole določi in predloži sindikalna organizacija, pri čemer pazi, da so predlagani tisti delavci, ki bodo vestno in požrtvovalno opravljali to nalogo.
101.	člen
Komisija samoupravne delavske kontrole odgovarja za svoje delo zboru delavcev in vsake tri mesece poroča o svojem delu zborov delavcev.
102.	člen
Člani komisije samoupravne delavske kontrole so lahko odpoklicani pred potekom mandata, če se ugotovi, da ne opravljajo dolžnosti, za katere so izvoljeni.
Odpoklic članov s^moupra- ne de’ “vske k '*role se
opravi na pred/og sinu. .ai-.i >ib.;acij». pv maki
postopku, po kakršnem so bili izvoljeni.
103.	člen
Podrobnosti o delu organov samoupravne delavske kontrole ureja poseben pravilnik.
VII.	PRAVICE
IN OBVEZNOSTI SINDIKATA
104.	člen
Delavci, člani sindikata načenjajo, obravnavajo in vsklajujejo preko osnovne sindikalne organizacije in njenega izvršilnega odbora vsa vprašanja s področja družbenoekonomskih ounosov, medsebojnih odnosov delavcev v združenem delu, socialne politike in življenjskega standarda delavcev, delitve čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev in pogojev dela.
O vseh teh vprašanjih zavzemajo člani sindikata v osnovni sindikalni organizaciji stališča in mnenja, preden odločajo o tem pristojni organ.
105.	člen
Osnovna sindikalna organizacija ima pravico sama ali preko svojega izvršilnega odbora, kot tudi ta odbor, dajati pobude na zboru delavcev, pred organi upravljanja, poslovodnim organom, samoupravno delavsko kontrolo, delegacijami in drugimi organi ter predlagati ukrepe in sklepe, ki jih sprejemajo ti organi ali delavci.
106.	člen
V primerih, ki jih določa Zakon združenega dela, ima osnovna sindikalna organizacija pravico začeti spor pred pristojnim sodiščem.
107.	člen
Osnovna sindikalna organizacija in njen izvršilni odbor imata pravico po lastni pobudi ali na zahtevo delavcev začeti postopek za rešitev spora med delavci posameznih delov temeljne organizacije, če spora ni bilo mogoče rešiti po redni poti.
108.	člen
Da bi zagotovili vlogo sindikata v disciplinskih zadevah, mora predlagatelj poslati kopijo predloga za začetek disciplinskega postopka, izvršilnemu odboru osnovne sindikalne organizacije. Med disciplinskim postopkom mora disciplinska komisija slišati mnenje izvršilnega odbora sindikata ali ga proučiti, če je mnenje podano pismeno.
109.	člen
Da bi rešili spore med delavci posameznih delov temeljne organizacije oziroma delavci in organi v temeljni organizaciji, imajo delavci pravico in dolžnost, da posredujejo svoje zahteve sindikatu.
Sindikat ima pravico od ustrezne družbenopolitične skupnosti zahtevati, da pretehta zahtevo delavcev.
110.	člen
Da bi lahko osnovna sindikalna organizacija in njen izvršilni odbor uresničevala pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon, mora delavski svet temeljne organizacije oziroma delovne organizacije seznanjati osnovne sindikalne organizacije s svojimi pobudami, sklepi in odločitvami, zlasti tako, da jim pošiljajo pismeno gradivo, kadar ima sindikat v razpravah pravico pobude in predlaganja.
111.	člen
Poslovodni organ temeljne organizacije mora pošiljati osnovni sindikalni organizaciji ustrezne informacije in drugo gradivo v zvezi z vsemi zadevami, v katerih ima sindikat pravico pobude, razprave, predlaganja ali kako drugače ukrepati in delovati.
112.	člen
Delavski svet temeljne organizacije, kot tudi delavski svet delovne organizacije in njuni izvršilni organi morajo pravočasno, pred sklepom javne obravnave poslati osnovni sindikalni organizaciji preko njenega izvršilnega odbora osnutke in predloge samoupravnih splošnih aktov, ki jih ti organi sprejemajo oziroma predlagajo sprejetje delavcem, da bi lahko sindikalna organizacija pred predhodno obravnavo ali drugo razpravo na zboru delavcev ali pred sprejetjem teh samoupravnih splošnih aktov, zavzela svoja stališča in z njimi seznanila te organe oziroma zbore delavcev.
113.	člen
Poslovodni organ, vodje temeljne organizacije, vodje služb in operativnih služb, vodje delovnih skupnosti morajo zagotoviti strokovno pomoč izvršilnemu organu
osnovne sindikalne organizacije in mu pravočasno dati na voljo podatke iz ustreznih evidenc in računovodstva.
VII. ODGOVORNOST ZA OPRAVLJANJE SAMOUPRAVLJALSKE FUNKCIJE IN DELOVNIH NALOG
114.	člen
Odgovornost vseh delavcev v temeljni organizaciji izvira iz njihovih pravic in obveznosti, ki so jih pridobili s tem, da so združili svoje delo.
115.	člen
Vsak delavec je osebno odgovoren za vestno in uspešno opravljanje poslov in nalog, s katerimi se ukvarja, kot tudi za opravljanje samoupravljalske funkcije na zboru delavcev ali v izvoljenem organu upravljanja, katerega član je. Podrobnejše določbe ureja samoupravni akt, samoupravni splošni akt za delovna razmerja.
116.	člen
Proti vodjem in drugim delavcem, ki svojih zadev in nalog ne izpolnjujejo skladno z opisom poslov in nalog, ki jih opravljajo, se lahko začne postopek za ugotovitev njihovih sposobnosti in njihovo premestitev, skladno z zakonskimi določbami.
predlagala razpisna komisija, pri tem pa presodi ali predlagani kandidati izpolnjujejo pogoje, objavljene v razpisu.
123.	člen
Vodilna delovna mesta:
1.	Individualni poslovodni organ — direktor TOZD,
2.	Tehnični direktor TOZD.
124.	člen
Za tehničnega direktorja TOZD je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	šolska izobrazba —
visoka ali višja izobrazba tehnične smeri;
—	delovne izkušnje —
petletno uspešno delo pri vodstvenih opravilih tehničnega področja v gospodarstvu;
—	znanje tujih jezikov —
aktivno obvladanje enega svetovnih jezikov;
—	drugi pogoji —
ustrezne moralnopolitične vrline, ki se izražajo v odnosu do samoupravne socialne družbene ureditve, sposobnost za razvijanje samoupravnih odnosov, razvit čut odgovornosti do dela in delovnih ljudi in osebna poštenost.
117.	člen
Za svoje predloge, na podlagi katerih se odloča, individualni poslovodni organ in drugi vodilni delavci materialno odgovarjajo za škodo, nastalo zaradi izvršitve sprejetih odločitev. Materialna odgovornost se ugotavlja in določi skladno z zakonskimi določbami.
IX.	POSLOVODNI ORGAN
118.	člen
Poslovanje temeljne organizacije vodi individualni poslovodni organ.
Za individualni poslovodni organ je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, predpisanih v 511. členu ZZD, izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	šolska izobrazba —
visoka ali višja izobrazba tehnične, ekonomske, pravne ali politološko-upravne smeri;
—	delovne izkušnje —
petletno uspešno delo pri ustreznih, odgovornih delovnih opravilih v gospodarstvu;
—	znanje enega tujega svetovnega jezika —
—	drugi pogoji —
ustrezne moralnopolitične vrline, ki se izražajo v odnosu do samoupravne socialistične družbene ureditve, sposobnost za razvijanje samoupravnih odnosov, razvit čut odgovornosti do dela in delovnih ljudi in osebna poštenost.
119.	člen
Poslovodni organ se imenuje za razdobje 4 let. Ista oseba je lahko vnovič imenovana za poslovodni organ.
Poslovodni organ se imenuje in razrešuje s sklepom delavskega sveta temeljne organizacije, na podlagi razpisa in na predlog razpisne komisije.
Razpis razpiše delavski svet temeljne organizacije, najpozneje tri mesece pred potekom časa, za katerega je izvoljen poslovodni organ.
120.	člen
Razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega organa imenuje delavski svet temeljne organizacije izmed delavcev temeljne organizacije.
Razpisno komisijo sestavlja enako število predstavnikov organizacije združenega dela, predstavnikov sindikata in predstavnikov družbenopolitične skupnosti. Predstavnike sindikata določi izvršni odbor sindikata temeljne organizacije.
Razpisna komisija šteje šest članov.
121.	člen
Razpisna komisija določi enega ali več kandidatov, ki jih predlaga delavskemu svetu.
Razpisna komisija določi svoj predlog z dvo-tretjinsko večino glasov vseh svojih članov.
Če razpisna komisija ne more določiti predloga za imenovanje z večino z drugega odstavka tega člena, sestavi delavski svet novo razpisno komisijo.
Delo razpisne komisije mora biti vsklajeno z družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin.
122.	člen
Delavski svet imenuje za individualnega poslovodnega organa samo nekoga izmed kandidatov, ki jih je
125.	člen
Vršilca dolžnosti poslovodnega organa imenuje delavski svet, če gre za primer iz 510. člena Zakona združenega dela (ZZD), do imenovanja poslovodnega organa, najdlje pa za šest mesecev.
126.	člen
Poslovodni organ ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	vodi poslovanje temeljne organizacije,
—	organizira in vsklajuje delovni proces v temeljni organizaciji,
—	predlaga poslovno politiko temeljne organizacije in ukrepe za njeno izvajanje,
—	izvršuje odločitve in sklepe, ki jih sprejmejo delavci z osebnim izjavljanjem, ter odločitve in sklepe delavskega sveta temeljne organizacije,
—	obravnava pred določitvijo predlog plana in vse posamične odločitve v zvezi z njegovo izvršitvijo in daje o njih mnenje in predloge,
—	skrbi za večanje rentabilnosti, produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja temeljne organizacije,
—	daje navodila za delo strokovnih delavcev temeljne organizacije in nadzira njihovo delo,
—	skrbi za izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima temeljna organizacija do drugih temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije in sestavljene organizacije ter širše družbene skupnosti,
—	skrbi za zakonitost dela temeljne organizacije,
—	skrbi za zakonitost dela samoupravnih organov,
—	skrbi za pravilno materialno in finančno poslovanje temeljne organizacije in še posebej za družbenoekonomsko smotrno uporabo njenih sredstev,
—	skrbi, da se sredstva temeljne organizacije uporabljajo v skladu z njihovimi nameni,
—	potrjuje pogodbene roke o prevzetih delih za TOZD,
—	ima v skladu s tem statutom in prisebnim splošnim aktom posebne pravice in dolžnosti pri izvajanju priprav za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito,
—	skupaj s predsedniki pripravlja delo samoupravnih skupin, zborov, delavskega sveta in drugih organov upravljanja temeljne organizacije in ima za pripravo predlogov in obveščanje delavcev ter delegatov v tej zvezi posebne dolžnosti skladno z zakonom,
•— lahko oblikuje posebne delovne skupine, komisije ali druga delovna in svetovalna telesa, za razčlenitev določenih vprašanj iz svojega delovnega področja ter jim daje naloge,
—	redno poroča delavskemu svetu in delavcem temeljne organizacije o svojem delu,
—	opravlja druge zadeve v skladu z Zakonom združenega dela, z veljavnimi predpisi, tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti,
—	poslovodni organ je odgovoren tudi družbenopolitični skupnosti.
127.	člen
V mejah pristojnosti odloča poslovodni organ o vodenju zadev temeljne organizacije, o izvajanju posameznih nalog ali opravljanju zadev ter organiziranju in vsklajevanju delovnega procesa.
128.	člen
Če poslovodni organ meni, da je akt, ki so ga sprejeli delavci z osebnim izjavljanjem, ali akt delavskega sveta in drugih organov temeljne organizacije v nasprotju z
zakonom, samoupravnim sporazumom o združitvi, statutom temeljne organizacije ali drugim samoupravnim splošnim aktom, mora na to opozoriti organ, ki je sprejel takšen akt.
Če organ kljub opozorilu vztraja pri svojem delu, mora individualni poslovodni organ zadržati izvršitev akta, izvzemši posamične akte, izdane v upravnem postopku in akte, o katerih je pristojno dokončno odločati sodišče in o tem obvestiti pristojni organ družbenopolitične skupnosti.
129.	člen
Individualni poslovodni organ je lahko razrešen še pred potekom časa, za katerega je bil imenovan in sicer v smislu določil člena 520. Zakona združenega dela (ZZD).
130.	člen
Pobudo, naj se začne postopek za razrešitev poslovodnega organa temeljne organizacije, lahko dajo delavskemu svetu delavci vsakega dela delovnega procesa in njihovi delegati v delavskem svetu temeljne organizacije, družbeni pravobranilec samoupravljanja, družbenopolitična skupnost in sindikat.
131.	člen
Če delavski svet sprejme pobudo upravičenega predlagatelja za razrešitev poslovodnega organa ali sam tako sklene, zahteva od družbenopolitične skupnosti in sindikata mnenje o tem. Ob tem poda osnovne razloge, ki jih je navedel pobudnik.
Če delavski svet zavrne pobudo za razrešitev poslovodnega organa, ki jo je dal družbeni pravobranilec samoupravljanja, pristojna skupščina družbenopolitične skupnosti ali sindikat mora sklep z razlogi o tem sporočiti pobudniku.
132.	člen
Če delavski svet sprejme pobudo o začetku postopka za razrešitev poslovodnega organa, imenuje komisijo, ki naj pobudo prouči, zbere potrebno dokumentacijo, upošteva mnenje družbenopolitične skupnosti in sindikata ter zasliši prizadetega, da poda svoja stališča o vseh ugotovitvah.
Komisija na podlagi tako opravljenega dela sestavi poročilo in ga predloži delavskemu svetu.
Komisija je sestavljena po enakih načelih, kakor razpisna komisija.
133.	člen
Delavski svet obravnava poročilo komisije in sprejme sklep o razrešitvi poslovodnega organa oziroma zahteva dopolnilo poročila ali pa predlog zavrne.
V primeru, ko delavski svet sprejme sklep o razrešitvi, oziroma ko zavrne predlog komisije, lahko sprejme tudi sklep, da o svoji odločitvi razpiše referendum. Odločitev delavcev z referenduma je dokončna.
134.	člen
Z dnem, ko je bil sprejet sklep delavskega sveta o razrešitvi poslovodnega organa, je poslovodni organ razrešen ter ga je treba razporediti na drugo delo oziroma nalogo, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma delovni zmožnosti.
Obrazložen sklep je treba vročiti poslovodnemu organu, da lahko uveljavlja odškodninski zahtevek pred sodiščem združenega dela.
X.	UPORABA SREDSTEV IN RAZPOLAGANJE Z NJIMI
135.	člen
O uporabi in razpolaganju s sredstvi temeljne organizacije združenega dela odločajo delavci in organi v temeljni organizaciji ob pogojih in na način, določenih v tem statutu.
136.	člen
Pred vsako nabavo osnovnih sredstev ali investicijo v osnovna sredstva se izdela investicijski program, ki mora biti skladen s planom in programom razvoja temeljne organizacije združenega dela in z ustreznimi predpisi.
Izjemoma se mora investicijski program pripraviti za nabavo posameznih stvari in osnovnih sredstev manjše vrednosti, kot so obratni in poslovni inventar ter podobno, kar zagotavlja normalno izpolnjevanje planskih obveznosti.
137.	člen
Na podlagi plana in programa razvoja ter sprejetega investicijskega programa, sprejme delavski svet te-
meljne organizacije združenega dela posamične sklepe o nabavi osnovnih sredstev ter sklepe o vseh drugih vprašanjih, ki se nanašajo na investicije v skladu s tem statutom in v okviru njegovih določb.
Pogodb o nabavi osnovnih sredstev in drugih oblik investicij ni mogoče skleniti, preden niso za ta namen zagotovljena finančna sredstva, skladno z zakonskimi predpisi.
138.	člen
Osnovna sredstva se lahko odpišejo ali izvzamejo iz uporabe:
—	zaradi fizične izrabljenosti,
—	zaradi tehnične zastarelosti,
—	zaradi trajne ustavitve dela delovnega procesa, v katerem so bila ta sredstva uporabljena,
—	v drugih utemeljenih primerih.
Odpis ali izločitev osnovnih sredstev iz uporabe je treba utemeljiti z ekonomsko-tehnično obrazložitvijo, iz katere morajo biti razvidni razlogi in upravičenost jakš-nega postopka.
139.	člen
O odpisu ali izločitvi osnovnih sredstev iz uporabe odloči delavski svet.
140.	člen
Če prodaja osnovnih sredstev ne uspe na način, določen v prejšnjem členu tega statuta, lahko delavski svet odloči:
—	o brezplačnem prenosu osnovnih sredstev v celoti ali delno,
—	o odpisu osnovnih sredstev,
—	o odpisu samo tistih osnovnih sredstev, ki so v celoti ali najmanj 90 % amortizirana, druga osnovna sredstva pa obdrži izven uporabe.
Odločitev iz prejšnjega odstavka mora vsebovati pogoje in vire kritja neamortizirane vrednosti odpisanih osnovnih sredstev.
141.	'člen
Po odločitvi samoupravnih organov temeljne organizacije združenega dela se lahko osnovna sredstva prenesejo brezplačno, dajo v zakup ali prodajo drugi združeni TOZD v DO »PROMONT«.
Če druga TOZD ni zainteresirana za nakup, se opravi prodaja z zbiranjem pismenih ponudb ali javnim natečajem ali z neposredno pogodbo skladno z zakonskimi predpisi.
142.	člen
Osnovna sredstva se lahko dajo v zakup drugi organizaciji združenega dela, če gre za sredstva, ki se nahajajo trajno ali začasno zunaj uporabe.
Odločitev o tem, da se dajo osnovna sredstva v zakup in o višini nadomestila, sprejme delavski svet temeljne organizacije združenega dela.
143.	člen
Če je nadomestilo za sredstva, dana v zakup drugi organizaciji združenega dela večja od zneska amortizacije, stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja, se nadomestilo do tega zneska vknjiži v skupni prihodek, nad tem zneskom pa v poslovni sklad temeljne organizacije združenega dela.
144.	člen
Temeljna organizacija združenega dela sme družbena sredstva, s katerimi upravlja, vložiti v skupno poslovanje s tujim vlagateljem.
Pogoji in način vlaganja sredstev v skupno poslovanje s tujim vlagateljem morajo biti v skladu z zakonskimi predpisi, ekonomskimi in drugimi interesi temeljne organizacije združenega dela.
Pogodbo o združitvi sredste v skupno poslovanje s tujim vlagateljem sklene delavski svet, na podlagi rezultatov predhodne obravnave v temeljni organizaciji.
145.	člen
Temeljna organizacija združenega dela sme družbena sredstva, s katerimi upravlja, združevati z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela, v sklopu delovne organizacije ali zunaj nje.
To poglavje je posebej urejeno v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo »PROMONT«, Ljubljana.
146.	člen
Vrednost osnovnih sredstev se vselej nadomešča z mesečnim obračunavanjem in vkalkuliranjem amortizacije.
Amortizacija osnovnih sredstev se obračunava po zakonskih predpisih, in sicer po najnižjih predpisanih stopnjah.
Izjemno, če gre za višjo stopnjo izkoriščanja osnovnih sredstev in če to dopuščajo ekonomske možnosti, se lahko amortizacija osnovnih sredstev obračunava po višjih stopnjah, kot so predpisane.
147.	člen
O obračunavanju amortizacije osnovnih sredstev po povečanih stopnjah in predlaganje obračunavanja amortizacije po povečanih stopnjah za več kot 50 %, kot to določa zakon, odloči delavski svet temeljne organizacije združenega dela.
Predlog je sprejet, če se je zanj izrekla več kot polovica vseh delegatov delavskega sveta. Osnovna sredstva se sproti vzdržujejo skozi vse leto oziroma med njihovo uporabo, investicijsko vzdrževanje pa se opravlja po dejanskih potrebah.
Investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev se opravlja na podlagi plana za to vzdrževanje. Plan sprejme delavski svet temeljne organizacije združenega dela.
148.	člen
Poslovodni organ temeljne organizacije združenega dela odloča o uporabi in nabavi sredstev v teh primerih:
—	prenos osnovnih sredstev iz ene enote združenega dela v drugo oziroma iz enega mesta na drugo;
—	nakup in izbira investicijske opreme v skladu z investicijskim programom;
—	nabava in izbira količine in kakovosti reprodukcijskega materiala in storitev ter izbire dobavitelja teh sredstev;
—	nabava sredstev v skladu s plani poslovanja;
—	o načinu in rokih tekočega in investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev.
149.	člen
Letni plan temeljne organizacije se sprejme do 3 L 12. tekočega leta za prihodnje leto. Vsebina plana temeljne organizacije združenega dela je opredeljena v pravilniku o temeljih plana.
150.	člen
Po vsakem tromesečju oziroma zaključnem računu predloži poslovodni organ poročilo o izvršitvi plana, delavskemu svetu temeljne organizacije in zboru delavcev.
Delavski svet temeljne organizacije poroča delavcem in poda na drobno analizo poslovanja, pri čemer navede vse pozitivne in negativne dejavnike, ki so vplivali na rezultat poslovanja ter ukrepe, ki jih bo storil, da bi odpravil negativne pojave ob izvrševanju planov.
Podrobnejše določbe o planiranju so urejene v posebnem pravilniku.
XI.	OBVEŠČANJE
151.	člen
Delavci imajo pravico in dolžnost zahtevati, da so obveščeni o delu in izvrševanju sklepov delavskega sveta in izvršilnega organa ter o delu poslovodnega organa temeljne organizacije, delovne organizacije, sestavljene organizacije in drugih organizacij in skupnosti, v katere so združili delo in sredstva.
Biti morajo obveščeni o pripravah za splošno ljudsko obrambo in o uresničevanju družbene samozaščite, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za upravljanje, odločanje in uresničevanje samoupravne delavske kontrole.
Sindikat lahko zahteva, da so delavci obveščeni o delu in izvrševanju sklepov iz prvega in drugega odstavka tega člena.
152.	člen
Obveščanje delavcev v združenem deluje podrobneje obrazloženo v 16. poglavju Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo.
13J. cien
Delavski svet in poslovodni organ organizacije združenega dela morata obveščati delavce in sindikat o opozorilih, ugotovitvah in odločitvah družbenega pravobranilca samoupravljanja, službe družbenega knjigovodstva, organa, ki je pristojen za nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacije združenega dela, sodišč, organov družbenopolitične skupnosti oziroma sindikata, če ti to zahtevajo.
154.	člen
Določbe statuta o obveščanju delavcev se smiselno uporabljajo tudi za predhodno obravnavo v primerih, ko je ta določba Zakona o združenem delu in tega statuta obvezna.
POSLOVNA TAJNOST
155.	člen
Za poslovno tajnost se štejejo podatki in listine:
—	ponudbe poslovnim partnerjem ali razpisi ali javni natečaji do objave rezultatov;
—	podatki, ki jih sporoči kot zaupne temeljni organizaciji združenega dela, pristojni organ ali druga organizacija združenega dela;
—	podatki, ki se nanašajo na posle v JNA;
—	listine, ki vsebujejo ukrepe splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, katere pristojni organ določi kot tajnost;
—	dokumenti do prijave za priglasitev patenta ali patentov;
—	izsledki, raziskovanja konstrukcijskih del;
—	tehnološki procesi;
—	vsi podatki, ki se po splošnih aktih temeljne organizacije združenega dela ali po sklepih organov samoupravljanja smatrajo za poslovno tajnost.
Poslovna tajnost je podrobneje opredeljena v pravilniku o poslovni tajnosti.
156.	člen
Poslovodni in drugi odgovorni delavci morajo varovati kot zaupne listine in podatke, vse podatke, do katerih pridejo pri opravljanju zadev z drugo organizacijo združenega dela.
157.	člen
Dokumente in podatke, ki se štejejo za poslovno tajnost, morajo varovati vsi delavci temeljne organizacije, ne glede na to, kako so zvedeli za te podatke ali listine.
Obvezno varovanje poslovne tajnosti je obvezno za delavce tudi, ko jim preneha lastnost delavca.
158.	člen
Poslovodni organ lahko daje podatke, ki se štejejo po tem statutu za poslovno tajnost, pooblaščenim organom ali organizacijam, katerim se smejo dajati na podlagi predpisov ali pooblastil, ki izvirajo iz funkcije, ki jo opravljajo ti organi ali organizacije.
159.	člen
Varovanje tajnih listin, podatkov in gradiva je nadrobneje urejeno v posebnem samoupravnem splošnem aktu — pravilniku.
XII.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
1.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA
160.	člen
Delavci v temeljni organizaciji imajo pravico in dolžnost, da se pripravljajo, organizirajo in usposabljajo za delo v vojnih razmerah in za boj proti napadalcu. Organizirajo in mobilizirajo vse svoje človeške in materialne sile za obrambo države ter za obrambo in varovanje delovnih ljudi in občanov ter materialnih dobrin.
161.	člen
Pravica in dolžnost temeljne organizacije je, da skladno z zakoni, načrti razvoja obrambnih priprav in ukrepov družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo in njenimi načrti, organizirajo in izvajajo priprave za delo v vojni ter za zaščito in reševanje delovnih ljudi in materialnih dobrin v vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih primerih. Zagotavljajo sredstva za ljudsko obrambo in opravljajo druge naloge, ki so pomembne za ljudsko obrambo.
164.	člen
Pravice in dolžnosti delavcev med pripravami za splošno ljudsko obrambo so:
—	da razpravljajo o pripravah za splošno ljudsko obrambo in odločajo o izboljšanju priprav;
—	razpravljajo o delu in izpolnjevanju nalog organov upravljanja, komisije delavskega sveta za obrambne in zaščitne zadeve poslovodnega organa in drugih odgovornih delavcev za obrambne in zaščitne zadeve;
—	razpravljajo o predlogih samoupravnih splošnih aktov s področja ljudske obrambe in zaščite;
—	ustanavljajo enote civilne zaščite.
165.	člen
Delavski svet ima te pravice in dolžnosti na področju splošne ljudske obrambe in zaščite:
—	ustanovijo komisijo za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, opredeli njegove naloge in obravnava njegovo delo;
—	določa organizacijo in priprave za obrambo temeljne organizacije;
—	sprejema razvojni načrt oziroma program splošne ljudske obrambe;
—	sprejema programe strokovnega usposabljanja delavcev za proizvodnjo in delo v vojnih razmerah;
—	določa vire financiranja in odloča o nabavi obrambnih sredstev;
—	sprejme samoupravne splošne akte s področja splošne ljudske obrambe in zaščite (pravilnika).
166.	člen
Komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki jo imenuje delavski svet, izvršuje in zagotavlja uspešno uresničevanje sklepov, nalog in zadev ljudske obrambe, kar določi delavski svet. S področja ljudske obrambe opravlja naslednje zadeve:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt temeljne organizacije skladno z načrtom delovne organizacije ter načrti in ukrepi družbenopolitične skupnosti;
—	skrbi za organiziranje in usposabljanje enote teritorialne obrambe (če ima temeljna organizacija tako enoto);
—	skrbi za organiziranje in usposabljanje štaba in enote civilne zaščite;
—	vsklajuje obrambne priprave temeljne organizacije in njenih enot teritorialne obrambe in civilne zaščite z drugimi obrambnimi pripravami drugih temeljnih organizacij in obrambnimi pripravami občine in krajevne skupnosti;
—	predlaga elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere je pristojen delavski svet;
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere;
—	predlaga pristojnim upravnim organom za ljudsko obrambo razpored svojih delavcev, ki so vojaški obvezniki, za razporeditev na delovno obveznost, v enote teritorialne obrambe in enote civilne zaščite;
—	organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni, glede na predvidene vojne razmere;
—	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo, po načelu družbene samozaščite;
—	v soglasju s pristojnimi občinskimi organi določa delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo.
167.	člen
Komisija ljudske obrambe in družbene samozaščite šteje 5 članov, ki jih imenuje delavski svet. Komisijo vodi predsednik in njegov namestnik, ki ga imenuje delavski svet.
162.	člen
Priprave temeljne organizacije iz predhodnega člena potekajo na podlagi ukrepov in načrtov družbenopolitične skupnosti, načrtov in ukrepov delovne organizacije in na podlagi lastnih načrtov izvajanja obrambnih priprav v okviru svojih razvojnih načrtov oziroma programov.
163.	člen
O pripravah za splošno ljudsko obrambo v temeljni organizaciji se sprejme obrambni načrt.
Obrambni načrt temeljne organizacije vsebuje praviloma: načrt dejavnosti med vojno, vojno organizacijo dela, načrt mobilizacije, načrt razporeditve dejavnosti in delavcev, načrt pripravljenosti in načrt uporabe enot te-ritorijalne obrambe in civilne zaščite.
168.	člen
Individualni poslovodni organ vodi priprave za obrambo in samozaščito ter ima pravico in dolžnost:
—	voditi priprave na obrambo in zaščito,
—	voditi pripravo obrambnega načrta,
—	neposredno organizirati izvajanje ukrepov za varovanje tajnih obrambnih podatkov in drugih tajnih podatkov,
—	neposredno izpolnjevati odločitve komisije za ljudsko obrambo, delavskega sveta in zbora delavcev v zvezi z zadevami ljudske obrambe,
—	neposredno skrbeti za izvajanje zakonov, predpisov, odločitev družbenopolitičnih skupnosti in organov upravljanja ter določb samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo zadeve ljudske obrambe.
169.	člen
Delavski svet sprejme samoupravni splošni akt, pravilnik o organizaciji in izvajanju ljudske obrambe in civilne zaščite v temeljni organizaciji skupno z delovno organizacijo. Pravilnik je enoten in vsebuje enotno organiziranje in izvajanje ukrepov splošne ljudske obrambe v temeljnih organizacijah.
2.	DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
170.	člen
Delavci v temeljni organizaciji, ki delajo s sredstvi v družbeni lastnini, imajo ob pobojih medsebojne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti, pravico in dolžnost uresničevati družbeno samozaščito in varnostne razmere, da se zagotovi neovirana uporaba rezultatov njihovega dela in kar najbolj popolno zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb.
171.	člen
Družbena samozaščita pomeni organizirano delovanje vseh delavcev za zaščito pred vsemi napadi na svobodo in samoupravne pravice delavcev, družbeni sistem, družbeno in osebno premoženje ter druge družbene in osebne dobrine delavcev in občanov.
172.	člen
Družbena samozaščita kot del samoupravne funkcije delavcev v združenem delu se izvaja trajno, organizirano in je sestavni del dejavnosti delavcev, organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij v temeljni organizaciji.
173.	člen
Delavci v temeljni organizaciji organizirano razvijajo samozaščitne aktivnosti, ter proučujejo, preprečujejo in odpravljajo:
—	ogrožanje ustavne ureditve,
—	različne pojave, oblike vznemirjenosti,
—	ogrožanje samoupravnih pravic in družbenih odnosov,
—	motnje v delovnem procesu temeljne organizacije,
—	politično, moralno ali materialno škodo,
—	ogrožanje življenja ali zdravja delovnih ljudi,
—	zaščito dokumentov in podatkov, ki pomenijo poslovno, vojaško uradno in državno tajnost,
—	kršenje javnega reda in miru ali kršenje notranjega reda ter varnostnih ukrepov v temeljni organizaciji,
— druge varnostne probleme, ki so podrobneje opredeljeni v pravilniku družbene samozaščite.
174.	člen
Delavski svet je v izvajanju ukrepov družbene samozaščite in varnostnih razmer pristojen, da:
—	ustanovi komisijo za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v temeljni organizaciji, opredeli njegove naloge in obravnava njegovo delo;
—	ocenjuje varnostne razmere oziroma stanje na področju družbene samozaščite v temeljni organizaciji na podlagi ocen in predlogov komisije in mnenj ter stališč družbenopolitičnih organizacij;
—	določa smernic^ in stališča za program — načrt samozaščitnih aktivnosti in varnostnih ukrepov;
—	pripravlja predloge zbora delovnih ljudi za spremembe ali dopolnitve statuta iz področja družbene samozaščite;
odpravljanje vzrokov pojavov, ki negativno vplivajo na varnostne razmere;
—	ustanavlja s svojim aktom narodno zaščito ter imenuje v soglasju z občinskim svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, ter na predlog komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, načelnika;
—	obravnava poročilo načelnika narodne zaščite ter ocenjuje njegovo delo;
—	razpravlja in sklepa o dogovorih s krajevnimi skupnostmi zaradi ustanovitve in delovanja skupne narodne zaščite.
175.	člen
Naloge komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so predmet pravilnika o uresničevanju družbene samozaščite.
sprejema sklepe in priporočila drugih organov in izacij v združenem delu in v krajevni skupnosti za
176.	člen
Poslovodni organ temeljne organizacije odgovarja za izvajanje ukrepov in dejavnosti iz družbene samozaščite in varnostnih razmer ter je pristojen:
—	za organizacijo izdelave programov, ukrepov samozaščite,
—	za organizacijo in izvajanje programov in ukrepov samozaščite,
—	za izvrševanje odločitev delavskega sveta in komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	za začetek ustreznega postopka v primeru kršitev samoupravnih splošnih aktov in na teh določenih pravic in obveznosti vsakega delavca,
—	za zakonitost vseh ukrepov in dejavnosti v zvezi z družbeno samozaščito.
177.	člen
Delavski svet temeljne organizacije mora sprejeti samoupravni splošni akt (pravilnik) o organizaciji in izvajanju ukrepov družbene samozaščite v temeljni organizaciji in delovni organizaciji.
XIV. STATUT IN SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI TOZD
178.	člen
V določilih tega statuta o odločanju z osebnim izjavljanjem je opredeljeno, katere samoupravne splošne akte sprejemajo delavci na tak način.
179.	člen
Statut temeljne organizacije sprejemajo delavci na referendumu z večino glasov vseh delavcev v temeljni organizaciji.
Predlog statuta določi delavski svet. Osnutek statuta določi komisija, ki jo imenuje delavski svet.
Komisija določi osnutek na podlagi predlaganih besedil strokovnih delavcev.
180.	člen
Preden delavski svet določi osnutek statuta, ga pošlje osnovni sindikalni organizaciji, da da predloge in pripombe. Določeni predlog statuta se pred predhodno obravnavo na zborih delavcev pošlje osnovni sindikalni organizaciji, da lahko da na predhodni obravnavi ali pred njo pripombe in predloge.
181.	člen
Vse predloge in pripombe k osnutku in predlogu statuta mora komisija obravnavati, do njih zavzeti stališče ter o tem obvestiti udeležence javne razprave.
182.	člen
Predhodno obravnavo o predlogu statuta skače delavski svet temeljne organizacije.
Najkasneje pred predhodno obravnavo morajo dobiti delavci besedilo predloga statuta.
Preden delavci odločajo z osebnim izjavljanjem, morajo biti seznanjeni z dokončno oblikovanim predlogom, s tem pa tudi o stališčih, ki jih je delavski svet zavzel do njihovih pripomb in predlogov.
Najpozneje petnajst dni po predhodni obravnavi mora biti referendum o sprejemanju statuta.
183.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta sprejemajo delavci na način in po postopku, ki je določen za sprejetje statuta.
Pobudo za spremembe in dopolnitve statuta lahko dajejo delavci, delavski svet in njegovi izvršilni organi, organi samoupravne delavske kontrole, sindikat in družbenopolitične organizacije.
184.	člen
V temeljni organizaciji sprejema delavski svet te samoupravne splošne akte:
1.	Pravilnik o delovnih razmerjih
2.	Pravilnik o normah
3.	Pravilnik o inventuri
4.	Pravilnik o skladiščnem poslovanju
5.	Pravilnik o financiranju
6.	Pravilnik o organizaciji in načinu vodenja knjigovodstva
7.	Pravilnik o amortizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe
8.	Pravilnik o varstvu pri delu
9.	Pravilnik o požarnem varstvu
10.	Pravilnik o splošnem ljudskem odporu
11.	Pravilnik o organizaciji in izvajanju družbene samozaščite
12.	Pravilnik o delavski kontroli
13.	Pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah
14.	Pravilnik o poslovni tajnosti
15.	Pravilnik o štipendiranju in izobraževanju delavcev
16.	Pravilnik o opravljanju notranje kontrole tehnične dokumentacije
17.	Pravilnik o načinu oblikovanja cen, proizvodov in storitev in o prodajnih pogojih
18.	Pravilnik o pripravnikih
19.	Pravilnik o notranji organizaciji TOZD
20.	Pravilnik o minulem delu delavcev
21.	Pravilnik o uporabi privatnih in družbenih osebnih avtomobilov v službene namene
22.	Pravilnik o uporabi sredstev za reklamo in reprezentanco
23.	Pravilnik o tehnični kontroli
24.	Pravilnik o zaposlovanju delavcev v tujini
POSLOVNIKI
1.	Poslovnik o delu zbora delavcev, delavskega sveta in njegovih izvršilnih organov
2.	Poslovnik o delu delegacij v temeljni organizaciji
3.	Poslovnik o notranji arbitraži
185.	člen
Predloge samoupravnih splošnih aktov iz predhodnega člena določi posebna komisija, ki jo imenuje delavski svet.
O predlogih splošnih aktov se morajo, preden jih sprejme delavski svet, izjaviti delavci na zborih delavcev tudi tako, da dajejo predloge in pripombe, o njih pa se izrečejo tudi sindikat in druge družbenopolitične organizacije.
Roki za obravnavanje osnutka in dajanje pripomb ne smejo biti krajši kot petnajst dni.
186.	člen
Sestavljalec predloga splošnega akta mora hkrati s predlogom delavskemu svetu dati tudi poročilo o sprejetih predlogih in pripombah kot tudi o predlogih in pripombah, ki jih ni upošteval, pri tem pa mora navesti razloge za to.
187.	člen
Delavski svet mora vnesti v predloge teh aktov vse predloge in pripombe delavcev in sindikata, če ti ne nasprotujejo zakonu, drugemu predpisu, samoupravnemu sporazumu panoge ali skupine, družbenemu dogovoru in samoupravnemu sporazumu, ki so jih delavci sprejeli v delovni organizaciji in temeljni organizaciji.
188.	člen
Vsi osnutki samoupravnih aktov morajo biti najmanj petnajst dni pred obravnavo na zboru delavcev predloženi osnovni organizaciji.
189.	člen
Vse samoupravne sporazume, ki jih sprejemajo delavci, podpiše predsednik zbora delavcev ali delavec, ki ga zbor pooblasti za to.
Sindikat oziroma oseba, ki jo pooblasti izvršilni odbor osnovne sindikalne organizacije, podpiše samoupravne sporazume, ki urejajo delovna razmerja delavcev, določajo osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke in čistega dohodka, kot tudi samoupravni sporazum, ki ureja uporabo sredstev za skupno porabo delavcev.
Ti samoupravni sporazumi se uporabljajo tudi, če jih sindikat ne podpiše.
190.	člen
Vsi samoupravni splošni akti, ki jih sprejme delavski svet, se objavijo in začno veljati osmi dan po objavi. Objavijo se na vseh oglasnih deskah.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
191.	člen
Samoupravni splošni akti iz 184. člena tega statuta, ki jih delavski svet doslej ni sprejel, morajo biti sprejeti v desetih mesecih od uveljavitve tega statuta, če zakon ne določa drugačnega roka za posamezne samoupravne splošne akte.
192.	člen
Samoupravne splošne akte iz 184. člena tega statuta, ki so bili sprejeti poprej, je treba vskladiti z določbami samoupravnega sporazuma o združitvi dela delavcev, o združitvi v delovno organizacijo in tem statutom v šestih mesecih od uveljavitve tega statuta.
193.	člen
Ko začne veljati ta statut, neha veljati statut temeljne
organizacije, ki je bil sprejet dne...........
Vse določbe samoupravnih splošnih aktov iz 184. člena tega statuta, ki so v nasprotju z določbami tega statuta, nehajo veljati z dnem, ko začne veljati ta statut.
194.	člen
Po sprejetju na referendumu se statut objavi v sredstvih obveščanja v temeljni organizaciji in delovni organizaciji ali na oglasnih mestih v vsakem delu delovnega procesa v temeljni organizaciji.
Statut objavi delavski svet s sklepom.
195.	člen
Statut začne veljati osmi dan po njegovi objavi.
Statut se uporablja od dneva objave.
SKLEP O OBJAVI
L Delavski svet ugotavlja na podlagi poročila komisije za izvedbo referenduma, da so delavci temeljne organizacije Ogrevanje — vodovod na referendumu dne ... sprejeli ta statut.
2.	Delavski svet objavi dne ... statut temeljne organizacije Ogrevanje — vodovod Ljubljana.
V Ljubljani, dne...............................
Predsednik delavskega sveta
OSNUTEK
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU DELA DELAVCEV V DELOVNO SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB
Na podlagi 336., 463. in 468. člena Zakona o združenem delu so selavci delovne skupnosti strokovnih služb (v nadaljevanju DS) v sestavi delovne organizacije
PROMONT na referendumu, opravljenem dne......
sprejeli naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU DELAVCEV V DELOVNO SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB
L TEMEUNE DOLOČBE L člen
Delavci delovne skupnosti določajo s tem sporazumom dejavnost DS, osnove za urejanje družbenoekonomskih odnosov delavcev, zlasti pri odločanju o sredstvih, razporejanju dohodka in čistega dohodka, pri delitvi sredstev za osebne dohodke ter pri delovnem razmerju in obveščanju delavcev.
II.	DEJAVNOST DS
2. člen
L POSLI SKUPNEGA POMENA Delovna skupnost opravlja za združene temeljne organizacije naslednja dela oziroma opravila skupnega pomena:
—	prodajni posli
—	projektni posli
—	finančno-računovodski posli
—	plansko-analitski, statistični, poslovno organizacijski posli
—	splošno kadrovski in pravni posli
2. STRANSKE DEJAVNOSTI DELOVNE ORGANIZACIJE
DSSS opravlja tudi stransko dejavnost delovne organizacije — projektiranje, ki jo lahko v posameznih primerih opravlja tudi za delovne organizacije in temeljne organizacije, ki niso združene v tej delovni organizaciji.
— Ostalo projektiranje — projektiranje strojnih in elektro instalacij, cevovodov vseh vrst.
3.	DEJAVNOST SKUPNEGA POMENA ZA VEČ DELOVNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENIH V SESTAVLJENO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA IMP — Samski domovi
3.	člen
Naloge skupnega pomena v točki l in 2 so podrobneje opredeljene v SS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenih temeljnih organizacij in delovne skupnosti DO PROMONT Ljubljana.
4.	člen
Naloge skupnega pomena za več TOZD v SOZD pod 3 so podrobneje opredeljene v SS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci temeljnih organizacij — uporabnikom samskih domov in delovno skupnostjo DO PROMONT — enota samski domovi.
III.	OSNOVE ZA UREJANJE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV
5.	člen
Delavec, ki združi svoje delo po določilih tega sporazuma, pridobi pravico dela z družbenimi sredstvi in s tem zadovoljuje osebne in družbene potrebe ter svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odloča o delu in pogojih ter rezultatih svojega, skupnega in družbenega dela na podlagi nače'a vzajemnosti, medsebojne odvisnosti in solidarnosti, s tem, da vse odločitve temeljijo na načelu ekonomske in d užbene smotrnosti.
6.	člen
Pravica in dolžnost delavcev je, da skupno in enakopravno odločajo v skladu z določbo prejšnjega člena, in sicer tako, da:
—	s svojim delom sodeluje v delovnem in proizvodnem procesu in izpolnjujejo svoje delovne dolžnosti,
—	odločajo o delu in poslovanju delovne skupnosti in organizacije ter skupnosti, v katere se združujejo,
—	odločajo o zadevah in sredstvih v celotni družbeni reprodukciji,
—	skladno z načeli dobrega gospodarjenja družbena sredstva nenehno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo, ne da bi pri tem prizadeli škodo drugim, zlasti pa ne ogrozili interesov družbene skupnosti kot celote,
—	odločajo o celotnem dohodku, ki ga pridobivajo s svobodno menjavo dela in v različnih oblikah združevanja dela,
—	razporejajo čisti dohodek za osebno, skupno in splošno porabo,
—	odločajo o delitvi sredstev za osebno in skupno porabo,
—	prek delegatov SIS odločajo o sredstvih za zadovoljevanje skupnih potreb,
—	prek delegacij družbenopolitičnih skupnosti odločajo o sredstvih za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb,
—	pridobivajo osebni dohodek,
—	urejajo medsebojna razmerja pri delu.
IV.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE DELA
7.	člen
Temeljne samoupravne odločitve delavcev so vsebovane v samoupravnem planiranju, ki je podrobneje obdelano v pravilniku o temeljih plana.
Pravico in dolžnosti planiranja delavci DS uresničujejo s sprejemanjem osnov plana v delovni skupnosti, ki predstavlja konkretizacijo plana delovne organizacije in uresničevanje dogovorjenih nalog, ki so jim zaupane. S sklepanjem samoupravnih sporazumov o osnovah plana samoupravnih interesnih skupnosti, KS in DPS ter s tem, da^prek delegatov sodelujejo pri sklepanju družbenih planov, s čimer bodo usklajevali posebne skupne in družbene interese, ter na njihovi podlagi in v mejah doseženega dohodka sprejemali ukrepe za uresničevanje obveznosti.
V.	PRIDOBIVANJE DOHODKA
8.	člen
Delavci v delovni skupnosti, ki v DO opravljajo delo skupnega pomena iz 2. člena tega sporazuma, pridobivajo svoj dohodek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela z delavci v Temeljnih organizacijah združenega dela, za katere opravljajo dela skupnega pomena.
Delavci v DS pridobivajo del dohodka tudi iz prihodka, ki ga ustvarijo s prodajo storitve (projektiranje) drugim organizacijam združenega dela.
Dohodek DS je odvisen od prispevka k tfspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb in interesov Temeljne organizacije združenega dela v sestavu DO, za katere DS opravlja delo skupnega pomena, od vrste in obsega ter kakovosti njihovega dela, kot tudi od dohodka oziroma prihodka, ki ga ustvarijo Temeljne organizacije združenega dela.
9.	člen
Delavci DS se povezujejo z delavci temeljne organizacije združenega dela po načelih svobodne menjave dela in se z njimi vključujejo v samoupravna razmerja.
VI.	RAZPOREJANJE DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA
10.	člen
Dohodek jc osnova in vir sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, s katerimi se za-
gotavljajo skupni in splošni pogoji za delo in razvoj družbe, ter za sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv.
11.	člen
Razporejanje dohodka in čistega dohodka temelji na doseženi produktivnosti, na rezultatih upravljanja in gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije ter v odvisnosti od prilagajanja proizvodnje ali druge dejavnosti tržnim potrebam ali samoupravno dogovorjenih pogojev za delo ter glede na naravne pogoje.
12.,člen
S planiranjem dohodka v planu delovne skupnosti, ki temelji na predvidenem programu opravljanja nalog in opravil za temeljne ofganizacije, zagotavljamo namensko razporejanje dohodka in čistega dohodka.
13.	člen
Pri uresničevanju svoje neodtujljive pravice, da razporejajo dohodek in čisti dohodek, delavci upoštevajo tudi interese drugih delavcev, delovnih ljudi in občanov, zato se z njimi sporazumevajo o skupnih osnovah in merilih za delitev dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev.
Samoupravni splošni akti v delovni skupnosti morajo biti skladni s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, h katerim so delavci delovne skupnosti pristopili.
14.	člen
Analiza srednjeročnega plana delovne organizacije je osnova za opredelitev politike razporejanja dohodka in čistega dohodka.
Pri določanju osnov za razporejanje čistega dohodka na osebno in skupno porabo delavci delovne skupnosti upoštevajo zlasti osnove in merila, kakor so: politika amortizacije nad predpisano stopnjo, raven osebnih dohodkov na enoto enostavnega dela, dogovorjena spodnja raven zadovoljevanja skupnih potreb, vrednotenje posebnih delovnih razmer, produktivnost (dohodek na zaposlenega in čas, ki je potreben za izdelavo enote oz. storitve) v delovni skupnosti; produktivnost, ki jo dosegajo temeljne organizacije, za katere opravlja delovna skupnost naloge in opravila skupnega pomena.
15.	člen
Pri odločanju o razporejanju dohodka in čistega dohodka bodo delavci ocenjevali dosežene rezultate po zakonsko predpisanih kazalcih.
Razporejanje dohodka in čistega dohodka je podrobneje urejeno s SS in Pravilnikom o osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in nadomestil delavcem na račun materialnih stroškov.
VIL OSNOVE ZA OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO
16.	člen
Pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bodo delavci delovne skupnosti izhajali zlasti iz:
—	dosežene produktivnosti svojega dela in produktivnosti dela delavcev v temeljnih organizacijah, za katere opravljajo storitve;
—	uspeha, doseženega v upravljanju in gospodarjenju v temeljnih organizacijah (minulo delo);
—	uspeha, doseženega z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi, ki jih združujejo delavci v delovni organizaciji ter v drugih oblikah združevanja dela in sredstev;
—	uporabe znanstvenih dosežkov v proizvodnji in organizaciji dela;
—	prilagajanje poslovanja delovne skupnosti pogojem svobodne menjave dela.
17.	člen
Konkretne osnove in merila bodo delavci določali s posebnim samoupravnim splošnim aktom v skladu z osnovami in merili, določenimi v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah, sklenjenih v delovni organizaciji, ter v drugih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih.
Pri določanju osnov in meril bodo delavci izhajali predvsem iz ocenjevanja dela in nalog, ki jih je delavec opravil glede na predvidene normalne rezultate dela in v odvisnosti od doseženega dohodka.
Vlil. DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE
18.	člen
Pri določanju osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke bodo delavci upoštevali zlasti naslednja načela:
—	osebni dohodek delavca se določi tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljnih organizacij in DSSS, v skladu z načelom delitve po delu in sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in dela drugih delavcev v DSSS in temeljnih organizacijah, s katerimi je združil delo in sredstva, ter celotnega družbenega dela,
—	poleg načela delitve po delu uporabljajo delavci v temeljni organizaciji tudi načelo solidarnosti, predvsem tako, da s sredstvi skupne porabe prispevajo h kritju določenih socialnih in drugih potreb delavcev z nižjimi osebnimi dohodki in njihovih družinskih članov.
19.	člen
Delavci delovne skupnosti bodo posebej opredelili v samoupravnih splošnih aktih zajamčeni osebni dohodek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost vsakega delavca. Višina zajamčenega osebnega dohodka je odvisna od splošne stopnje produktivnosti celotnega družbenega dela in splošnih razmer v okolju, v katerem delavec zadovoljuje svoje osebne in skupne potrebe.
20.	člen
Konkretne osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke določajo delavci v samoupravnem splošnem aktu, upoštevaje pri tem osnove in merila, dogovorjena s samoupravnimi sporazumi v delovni (in sestavljeni) organizaciji in v drugih samoupravnih sporaz-zumih.
IX.	RAZLOGI ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV
21.	člen
Delavci DS združujejo svoje delo z delavci Temeljnih organizacij združenega dela, ki so v sestavi DO IMF PROMONT Ljubljana, z namenom v:
—	skupnem planiranju razvoja glede na potrebe trga in v težnji po odpravi neusklajenosti' ki so prepreka za celoten družbenoekonomski razvoj oziroma z obvladovanjem trga,
—	povečanju dohodka temeljne organizacije in celotnega dohodka družbe na podlagi večje produktivnosti in rentabilnosti poslovanja, in sicer:
a)	z usklajevanjem planov (montaže), nabave in prodaje,
b)	z uporabo novih dosežkov v razvoju tehnike in organizacije,
c)	s poenoteno in usklajeno organizacijo dela;
—	razširitvi in v izboljšanju materialne osnove zdru-
ženega dela, ki ga dosežemo z namenskim združevanjem dela in sredstev,
—	zagotavljanju višjega družbenega standarda, ki se kaže v združevanju sredstev skupne porabe,
—	skladno z načeli vzajemnosti in solidarnosti v zagotavljanju večje možnosti za strokovno usposabljanje, prekvalifikacijo.
X.	DELOVNA RAZMERJA
22.	člen
Delavci določajo kadrovsko politiko skladno z načrtovanim dolgoročnim planiranim razvojem delovne skupnosti in je zato tudi pravica in dolžnost delavcev, da se z izobraževanjem usposabljajo za delo.
23.	člen
Delavec je dolžan opravljati dela in naloge, na katere je razporejen,oziroma so mu naložene v skladu s samoupravnim splošnim aktom.
Med trajanjem delovnega razmerja je lahko delavec razporejen na vsako de!o#oziroma k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti na podlagi ugotovljenih delovnih potreb delovne skupnosti in v skladu z ukrepi za čim uspešnejše uresničevanje planskih nalog, za uveljavitev smotrne organizacije dela in poslovanja.
Izjemoma je lahko delavec s privolitvijo razporejen začasno ali trajno na delo oziroma k nalogam, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove.
Delavec je dolžan opravljati delo,oziroma naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi^oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti v primerih višje sile in pod pogoji, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akt, s katerim se ureja delovno razmerje.
24.	člen ,
Tedenski delovni čas je razporejen na 5 delovnih dni, razen za dela in naloge, ki opravljajo izmenično v okviru 6-dnevnega delovnega tedna. Delovni teden traja 42 ur.
Delo se prične ob 6. uri in konča ob 14. uri. O morebitnih spremembah odloča delavski svet delovne skupnosti.
Nadurno delo
31.	člen
V samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih delavci uredijo in opredelijo področja varstva pri delu in nevarna in zdravju škodljiva dela in naloge, na katerih ni mogoče razporediti ženske, mladoletnih oseb, invalidov in nosečnic.
32.	člen
Delavci DS so vzajemno in osebno odgovorni za vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti v delovnem razmerju.
33.	člen
Delavec, ki krši delovno obveznost, odgovarja disciplinsko in materialno. Podrobnejše določbe o materialni in disciplinski odgovornosti so urejene v posebnem samoupravnem splošnem aktu.
34.	člen
S samoupravnim splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje v skladu z zakonom, se določajo lažje in hujše kršitve delovnih obveznosti, organi, ki sprožijo in vodijo postopek in izrečejo ukrepe, roki, v katerih zastara pravica, da se sproži in vodi postopek oziroma se izvrši izrečeni ukrep.
XI.	ORGANI UPRAVLJANJA
Delavski svet
25.	člen
V skladu z zakonom je mogoče nadurno delo odrediti ob naslednjih pogojih:
—	ob potresu, požaru, poplavi oziroma drugi nesreči, ki zadane delovno organizacijo, ali se taka nesreča neposredno pričakuje,
—	dokler je nujno, da se v predhodni alinei naštetih ali drugih primerih rešijo človeška življenja ali obvarujejo materialna sredstva pred škodo.
—	ko je nujno, da se začeto delo nadaljuje, da bi se končal delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev bi glede na naravo tehnologije in organizacije dela povzročila precejšnjo materialno škodo ali spravila v nevarnost življenje občanov
—	da se z nepretrganim delom prepreči kvarjenje surovin ali materiala, ogrožanja nevarnosti in urejenosti prometa ali pa odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela v lastni ali drugih organizacijah združenega dela,
—	da se zagotovi nepretrgan potek potrebe temeljne surovine, kadar to zahteva splošen interes.
Delo delavca v opisanih primerih se šteje kot poseben delovni pogoj.
26.	člen
Odmor traja pri delu z enkratnim polnim delovnim časom 30 minut.
Delavci imajo med dvema zaporednima dnevoma pravico do nepretrganega dnevnega počitka najmanj 12 ur in do nepretrganega tedenskega počitka 24 ur.
Delavci morajo zagotoviti delavcu, ki dela na dan tedenskega počitka, tak počitek na drug dan v naslednjem tednu.
27.	člen
Letni dopust traja najmanj 18 dni in največ 30 delovnih dni. Delavcem, ki imajo najmanj 30 let pokojninske dobe ali 55 let starosti oziroma delavkam, ki imajo najmanj 25 let pokojninske dobe ali 50 let starosti, se lahko poveča dopust na 36 delovnih dni.
Delavcem, ki delajo v posebnih delovnih pogojih, se letni dopust poveča.
28.	člen
S pravilnikom o delovnih razmerjih delavci podrobneje urejajo oblikovanje skupnega števila dni dopusta.
29.	člen
S pravilnikom o delovnih razmerjih bodo delavci podrobneje uredili pravico odsotnosti z dela do sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu in navedli razloge in primere s pravico do nadomestila osebnega dohodka.
35.	člen
Delavci v DS neposredno volijo delegate v delavski svet kot organ upravljanja in poslovanja. V delavskem svetu morajo biti zastopani vsi deli delovnega procesa.
36.	člen
S statutom DS določijo delavci: število članov, pravice in odgovornosti delegatov, sestavo delavskega sveta, postopek za volitve, pooblastila sindikalne organizacije v kandidacijskem in volilnem postopku, način odločanja delegatov v delavskem svetu, pristojnosti delavskega sveta.
37.	člen
Delavci v DS izvolijo disciplinsko komisijo kot organ za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti ali drugih kršitev delovne discipline, ugotavljanje odgovornosti in izrekanje ukrepov zaradi teh kršitev. Disciplinska komisija mora imeti liho število članov, ki se volijo po istem postopku kot delavski svet. Podrobnejša določila o disciplinski komisiji določa statut delovne skupnosti.
38.	člen
Posamezne izvršilne funkcije delavskega sveta opravljajo naslednji izvršilni organi: izvršilni odbor, komisija za delovna razmerja. Delavci delovne skupnosti se pri delovanju ljudske obrambe in družbene samozaščite vključujejo v delovanje tiste temeljne organizacije združenega dela, ki so jim lokacijsko bližji.
39.	člen
S statutom DS se določi delovna področja, število članov, pravice in dolžnosti izvršilnih organov, medsebojne odnose ter odgovornosti.
40.	člen
Člane izvršilnih organov voli delavski svet izmed svojih članov in drugih delavcev delovne skupnosti.
Individualni poslovodni organ
41.	člen
Delovna skupnost ima individualni poslovodni organ — direktorja delovne skupnosti, ki ga na predlog razpisne komisije imenuje delavski svet delovne skupnosti.
Delavski svet je pristojen za razrešitev individualnega poslovodnega organa.
Postopek za izbiro in imenovanje individualnega poslovodnega organa, njegove pristojnosti ter mandat določa statut delovne skupnosti.
Odločanje po delegatih in delegacijah v DO in SOZD
30.	člen
S samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih delavci določajo tudi primere odsotnosti z dela, ko delavec nima pravice do nadomestila osebnega dohodka, za ureditev osebnih zadev največ do 30 dni letno.
42.	člen
Delavci v DS odločajo o delu in poslovanju DO in SOZD po delegatih, ki jih neposredno volijo v delavski svet DO in SOZD na način in po postopku, ki je določen s statutom in samoupravnim sporazumom o združitvi v DO oz. SOZD.
43.	člen
Delegati v delavskem svetu DO oz. SOZD so dolžni o svojem delu obveščati delavce, ki so jih izvolili, na način in v rokih, ki so določeni s samoupravnim sporazumom o združitvi in statutom DO oz. SOZD. Pravice in dolžnosti delegata ter njihovo odgovornost delavskemu svetu in delavcem določa statut delovne skupnosti.
Odločanje po delegatih in delegacijah in družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti
44.	člen
Da bi uresničevali svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti pri upravljanju in izvrševanju oblasti, delavci neposredno volijo delegacijo v zbor združenega dela občinske skupščine.
Delavci neposredno volijo tudi delegacijo za samoupravne interesne skupnosti. Zaradi uresničevanja pravic se povezujejo z delegacijami drugih temeljnih organizacij v delovno organizacijo o posameznih interesnih področjih v konferenco delegacij za samoupravne interesne skupnosti določata samoupravni sporazum o združitvi in statut delovne organizacije.
—	z objavljanjem rezultatov ob periodičnih in zaključnem računu, ki jih delavci sprejemajo z osebnim izjavljanjem,
—	z ocenjevanjem kazalcev o dohodku na delavca, dohodku v primeru s poprečno uporabljenimi sredstvi čisti dohodek na delavca, akumulacija v primerjavi z dohodkom, akumulacija v primerjavi s poprečno porabljenimi sredstvi, osebni dohodek in sredstva skupne porabe na delavca, kar vse je treba objavljati v zvezi s sprejemanjem periodičnih in zaključnih računov ter še posebej v rokih, ki jih predpiše služba družbenega knjigovodstva in kadar poteka poprejšnja obravnava o pripravi in sklepanju sporazumov o osnovah planov, družbenih dogovorih o ocenah, pridobivanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka, temeljne organizacije, sklepanju in ukrepih za uresničevanje planov in drugih aktov s tega področja — z obveščanjem o končni delitvi osebnih dohodkov, kar mora vsebovati: znesek, ki je bil združen iz delavčevega osebnega dohodka za zadovoljevanje skupnih potreb, izkazan po namenu, znesek, izločen za splošne družbene potrebe, znesek, za skupno porabo iz čistega dohodka temeljne organizacije, obračun na delavca, in znesek čistega osebnega dohodka.
Samoupravna delavska kontrola
45.	člen
Za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic delavci temeljne organizacije izvolijo poseben organ, to je komisijo samoupravne delavske kontrole.
Samoupravno delavsko kontrolo uresničujejo delavci: neposredno po organih upravljanja in po komisiji samoupravne delavske kontrole.
Delavci uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo na način, ki ga določa statut delovne skupnosti.
XII.	DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
46.	člen
Družbenopolitične organizacije delujejo v DS samostojno ter v skladu s svojimi statuti ter delovnimi programi.
47.	člen
Delavci v DS omogočajo in pospešujejo delovanje posameznih družbenopolitičnih organizacij sindikata, ZKS, ZB in ZSMS ter usklajujejo akcije.
Posebno vlogo ter pristojnosti ima v temeljni organizaciji sindikat, ki zagotavlja, da delavci uveljavljajo svoje družbeno-ekonomske ter druge samoupravne pravice ter tako odločajo o vseh vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.
48.	člen
Izvršilni odbor osnovne organizacije sindikata (v nadaljevanju izvršilni odbor) ima pravico dati pobudo in predlog za sklenitev vseh vrst samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter začeti postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenih samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov.
Izvršilni odbor je po določbah statuta sindikata udeležen v postopku sklepanja vseh samoupravnih splošnih aktov, s katerimi se urejajo delovna razmerja delavcev, določajo osnove in merila za razporejanje dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke ter je pooblaščen za podpisovanje teh aktov.
49.	člen
V skladu z ustavo in zakonskimi določili delavci pooblaščajo izvršilni odbor, da se udeleži obravnavanja vseh vprašanj, ki se nanašajo na samoupravne pravice delavcev, na njihov materialni položaj ter da sodeluje pri usklajevanju interesov in stališč posameznih delavcev z interesi večine delavcev v temeljni organizaciji ter da zavzema stališča.
XIII.	OBVEŠČENOST DELAVCEV
50.	člen
Obveščenost delavcev je predpogoj za odločanje z osebnim izjavljanjem in za zavzemanje stališč, smernic in mnenj v zvezi z delegatskim sistemom, zagotavlja tudi kontrolo in uveljavlja odgovornost nosilcev pooblastil in funkcij.
51.	člen
Delavci morajo biti redno, resnično in popolno obveščeni o celotnem poslovanju organizacije, njenem materialno-finančnem stanju, pridobivanju in delitvi dohodka, kar se dosega zlasti:
52.	člen
Ob zaključku večjih investicij je treba podati poročilo o realizaciji investicijskega programa.
53.	člen
Posebej je treba izkazovati podatke o doseženih rezultatih na podlagi združevanja dela in sredstev, in sicer redno ob periodičnih in zaključnem računu.
54.	člen
Podatki, ki izkazujejo dohodek, se morajo objaviti glede na:
—	rezultate tekočega obdobja v primerjavi s planskimi predvidevanji in enakim obdobjem prejšnjega leta,
—	primerjava rezultatov glede na dosežene rezultate z organizacijami združenega dela, s katerimi obstaja združevanje dela in sredstev,
—	primerjava z rezultati, doseženimi v isti ali sorodni dejavnosti v republiki in s tistimi organizacijami združenega dela, s katerimi so sporazumno določene osnove plana,
—	primerjava z rezultati, doseženimi v družbenopolitični skupnosti.
Rezultati se navajajo po absolutnih številkah in idek-snem sistemu, s tem da se jemlje planirani rezultat kot indeks 100.
55.	člen
Obvestila o delu organov in nosilcev pooblastil morajo biti v obliki izvlečka iz zapisnika seje, objavljeni v roku 7 dni, če se nanašajo na sklepe in stališča, ki so pomembni za samoupravno delavsko kontrolo, sicer pa v roku 10 dni. Obvestila o tem se objavljajo na oglasnih deskah, vročajo pa se tudi delegatom delov delovnega procesa in predsednikom zborov delavcev oziroma samoupravnih delovnih skupin.
Vsa obvestila in poročila o doseženih rezultatih se tudi posebej vročajo sindikalni organizaciji in organu samoupravne delavske kontrole.
56.	člen
Informiranje delavcev poteka zlasti na sestankih samoupravnih delovnih skupin, zborih delavcev in ob zavzemanju stališč, smernic in mnenj za delo delegatov, ter takrat ko delegati poročajo delavcem. Na takih sestankih lahko predsedujoči ali delegat zahteva sodelovanje predstavnika strokovnih služb za dajanje podrobnejših obvestil.
57.	člen
V prejšnjih členih obravnavani kazalci o izkazovanju dohodka in obvestila o delu organov in nosilcev pooblastil se objavljajo:
—	na oglasnih deskah,
—	v internem informativnem glasilu,
—	z grafičnim prikazovanjem,
—	v pomembnejših zadevah z vročanjem obvestil delavcem.
58.	člen
Za zbiranje, urejanje in posredovanje gradiva je v delovni skupnosti odgovoren direktor kadrovsko splošne službe.
Zgoraj navedenemu delavcu so dolžni predsedniki organov, poslovodni organ in delavci s posebnimi pooblastili dajati potrebno gradivo, skladno z določbami
tega sporazuma. Predsedniki organov, poslovodni organ in delavci s posebnimi pooblastili so za izvajanje določb o obveščanju osebno odgovorni.
59.	člen
Delavci, ki so po določbah tega sporazuma obvezni skrbeti za obveščanje, storijo hujšo kršitev delovne dolžnosti, če prekršijo določbe o rokih, zavestno dajejo napačne podatke ali zamolčijo take, ki utegnejo vplivati na odločitev.
Če je imela neresnična ali nepopolna informacija za posledico sprejetje odločitve s škodljivo posledico, ali škodljiva posledica zaradi zamolčanja nastalih spre-' memb ni bila preprečena, je odgovorni delavec tudi materialno odgovoren.
60.	člen
Deoločbe tega sporazuma o informiranosti delavcev se smiselno uporabljajo tudi za poprejšnjo obravnavo v primerih, ko je ta po določbah zakona o združenem delu in tega sporazuma obvezna in se vgradijo ter podrobno opredelijo v statutu delovne skupnosti.
XIV.	POSTOPEK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
61.	ČLEN
Posebna komisija, ki jo oblikuje delavski svet, pripravi osnutek sporazuma, ki ga da v obravnavo vsem delavcem.
62.	člen
Osnutek se da v javno razpravo, ki jo vodi osnovna organizacija sindikata.
Na temelju stališč, sprejetih v javni razpravi, delavski svet oblikuje predlog samoupravnega sporazuma, ki ga dostavi vsem delavcem in razpiše referendum, kjer delavci glasujejo za ali proti predlogu.
Samoupravni sporazum je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh delavcev in začne veljati osmi dan po objavi na oglasni deski.
63.	člen
Samoupravni sporazum se spremeni ali dopolni po istem postopku, ki velja za njegov sprejem.
. XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
64.	člen
Vsak delavec, ki želi nadaljevati z delom v DS, mora podpisati izjavo, s katero se svobodno odloča, da sprejme ta sporazum. Delavcu, ki ne podpiše take izjave, preneha delovno razmerje.
Delavci so dolžni podpisati ta sporazum v osmih dneh od njegove veljavnosti.
Delavec, ki je upravičeno odsoten z dela v dneh iz prejšnjega odstavka, je dolžan podpisati ta sporazum v osmih dneh po vrnitvi na delo.
65.	člen
Statut temeljne organizacije mora biti usklajen s tem sporazumom, če nista ob skupnem sprejemu usklajena, pa ga je treba uskladiti v roku 60 dni.
Samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih mora biti usklajen s tem sporazumom v roku kot ga bo določil zakon o delovnih razmerjih.
Samoupravni splošni akt s področja dohodkovnih razmerij do 30. marca 1978.
Preostale splošne akte je potrebno uskladiti s tem sporazumom do 11. 12. 1978.
OSNUTEK
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH MED
DELAVCI ZDRUŽENIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ IN DELOVNE SKUPNOSTI V SESTAVI DELOVNE ORGANIZACIJE »PROMONT« LJUBLJANA, TITOVA 37
Na osnovi 95., 401. in 404. člena zakona o združenem delu in samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo sklepajo delavci temeljnih organizacij (v nadaljevanju: združene temeljne organizacije) in delovne skupnosti skupnih služb za opravljanje del skupnega pomena (v nadaljevanju: delovna skupnost) v sestavi delovne organizacije PROMONT Ljubljana, Titova 37 n.sol.o. na osnovi soglasnih sklepov, sprejetih z osebnim izjavljanjem z večino glasov vseh delavcev v vsaki od njih v času od... do... naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH MED DELAVCI ZDRUŽENIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ IN DELOVNE SKUPNOSTI V SESTAVI DELOVNE ORGANIZACIJE PROMONT, Ljubljana, Titova 37 n.sol.o.
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Ta sporazum ureja medsebojna razmerja glede pogojev svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka, kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov, delavcev, ki opravljajo skupna dela, in delavcev združenih temeljnih organizacij, za katere jih opravljajo.
S tem sporazumom se ureja:
—	vrsta del, ki jih opravlja delovna skupnost,
—	programiranje del, ki jih opravlja delovna skupnost in njihovo financiranje,
—	osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti,
—	pravice, ki jih ima delovna skupnost glede odločanja o zadevah uporabe sredstev v zvezi z opravljanjem njenih del,
—	obveznosti združenih temeljnih organizacij za zagotavljanje ustreznih pogojev dela delovne skupnosti, kritje materialnih stroškov njenega poslovanja in plačevanja njenega dela,
—	način in roki obračunavanja in plačevanja obveznosti med združenimi temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo,
—	temeljni pogoji glede strukture del in opravil in kvalifikacijske strukture v delovni skupnosti,
—	skupno urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti iz medsebojnih delovnih razmerij delavcev v delovni skupnosti, ki izvirajo iz skupnih interesov;
—	pravice obveznosti in odgovornosti do drugih v pravnem prometu z družbenimi sredstvi;
—	skupno povzemanje rizikov iz poslovanja skupnosti;
—	odgovornost delovne skupnosti za opravljanje del;
—	način reševanja medsebojnih sporov med združenimi temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo;
—	prehodne in končne določbe.
2.	člen
Temelj za urejanje medsebojnih razmerij med delavci združenih temeljnih organizacij in delovne skupnosti so ustrezne določbe samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo, s katerim so združene temeljne organizacije soglasno sklenile, da za opravljanje del skupnega pomena v delovni organizaciji ustanovijo delovno skupnost.
Delavci delovne skupnosti s sklenitvijo tega sporazuma sprejemajo obenem vse ustrezne določbe samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo, s katerim se v osnovi določajo njihove pravice, obveznosti in odgovornosti.
Konkretizacija pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti je opredeljena v vsakoletnem planu te delovne skupnosti.
II.	VRSTA DEL, KI JIH OPRAVLJA DELOVNA SKUPNOST
3.	člen
Združene temeljne organizacije in delovna skupnost so sporazumne, da sodijo v okvir skupnih poslov, ki jih skladno s samoupravnim sporazumom o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo opravlja delovna skupnost za združene temeljne organizacije, naslednje vrste del in nalog:
A. DELOVNA ENOTA — SEKTOR ADMINI-STRATIVNO-STROKOVNIH OPRAVIL
1.	V FINANČNO RAČUNOVODSKI SLUŽBI:
—	blagajniško poslovanje
—	brezgotovinski plačilni promet
—	saldakonti dobaviteljev in kupcev ter izterjava
—	likvidatura došlih računov
—	poslovanje s sredstvi skupne porabe — naložbe
—- poslovanje z rezervnimi sredstvi pri SDK
—	materialno knjigovodstvo
—	obračun osebnih dohodkov z odtegljaji
—	stroškovno knjigovodstvo
—	obračun prejema porabe in zalog orodja ter drobnega inventarja
—	vodenje glavnih knjig, bilanciranje ter sestava periodičnih in zaključnih računov
—	plan, analiza in evidenca finančnih tokov
—	zagotavljanje likvidnosti in poslovanje z interno banko
—	sestavljanje poročil in statističnih podatkov z urnega področja za organe upravljanja temeljnih organizacij, delovne skupnosti in delovne organizacije
—	zastopanje delovne organizacije v finančnih zadevah pred SDK finančnimi institucijami, kupci, dobavite-
o avansih
—	posredovanje podatkov o stanju žiro računov pri SDK in internih žiro računov v interni banki
—	sodelovanje s temeljnimi organizacijami pri oblikovanju nabavnih pogojev
—	koordiniranje inventarnih sredstev in virov sredstev
—	priprava predloga delitve dohodka
lji in drugimi poslovnimi partnerji — obrestovanje in vzdrževanje videne
2. SLUŽBA ZA PLANIRANJE — ANALITIKO — STATISTIKO IN POSLOVNO ORGANIZACIJO
—	spremljanje institucijskih pogojev gospodarjenja, izdelava in usklajevanje planov (realizacije, stroškov, delovne sile, investicijskih nabav, investicijskega vzdrževanja) temeljnih organizacij in delovne skupnosti ter delovne organizacije, njih spremljanje in analiza izvršitve
—	sestavljanje poročil in analiza poslovanja in delitve dohodka
—	proučevanje in izdelava predloga organizacije poslovanja
—	izdelava z zakonom predpisanih poročil ter poročil, ki jih delovna organizacija posreduje družbenopolitičnim organizacijam in strokovnim združenjem
—	zbiranje druge dokumentacije, ki služi za obveščanje delavcev delovne organizacije
—	izdelava in pomoč pri izdelavi investicijskih elaboratov
—	sodelovanje s temeljnimi organizacijami pri uvajanju učinkovitejših delovnih metod in gospodarnejše
dogovoru s temeljnimi organizacijami — organizacijskih shem in poslovnikov
—	predpisovanje krogotoka in vsebine poslovne dokumentacije
—	planira srednjeročni razvoj delovne organizacije in posameznih temeljnih organizacij v skladu s smernicami in načrtom srednjeročnega razvoja, upoštevajoč specifičnosti področja.
3.	V SPLOŠNI KADROVSKI SLUŽBI
—	organizacija strokovnega sodelovanja in izdelava ter usklajevanje samoupravnih splošnih aktov
—	skrb za izvedbo postopka pri obravnavi osnutkov ter pravilno objavo sprejetih splošnih aktov delovne organizacije (sporazumi, statuti, pravilniki, poslovniki, začasni sklepi)
—	obveščanje o vsebini splošnih aktov internih predpisov ter kontrola upravnega izvajanja
—	zbiranje in pripravljanje gradiv za delavski svet delovne organizacije ter komisij na ravni delovne organizacije
—	sestava zapisnikov zasedanj organov upravljanja ter pravilno in pravočasno obveščanje in informiranje članov delovne organizacije
—	zbiranje gradiva za informacije, ki zadevajo položaj in pravice delavcev v združenem delu ter oblikovanje in posredovanje teh informacij delavcem združenih temeljnih organizacij in delovne skupnosti
—	izvajanje tehničnih poročil pri izdajanju internega glasila DO in TOZD
—	koordinacija opravil s področja narodne obrambe in civilne zaščite ter samozaščite
—	sodelovanje z družbenopolitičnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami in delovnimi organizacijami
—	organizacija družbene prehrane
—	organiziranje rekreacije zaposlenih
—	skrb za urejeno evidenco podatkov o zaposlenih m izdajanje matičnih številk
—	zbiranje podatkov o potrebah o zaposlitvi, štipendiranje, prekvalifikacija, dopolnilno izobraževanje
—	sodelovanje z združenimi temeljnimi organizacijami pri pridobivanju učencev v gospodarstvu in delavcev
—	koordinacija del, ki zadevajo izobraževanje zaposlenih v delovni organizaciji
—	skrb za izboljšanje položaja in zdravja socialno ogroženih članov kolektiva
—	zastopanje podjetja v okviru pooblastil pred pravosodnimi in uravpnimi organi
—	registracija podjetja in TOZD
—	urejanje zemljiško-pravnih zadev
—	uveljavljanje odškodninskih zahtevkov
—	uveljavljanje pravic podjetja iz zavarovalnih pogodb
—	sodelovanje pri izdelavi osnutkov splošnih aktov podjetja in TOZD
—	pomoč pri urejanju pravnih zadev TOZD
—	pravno svetovanje članom delovne skupnosti in TOZD
—	organiziranje, vodenje in kontroliranje zavarovanja delovnih mest
organiziranje dela in poslovanja — izdelava in ažuriran je — v
—	proučevanje vzrokov poškodb
—	preverjanje varnostne izobrazbe
—	sklepanje vseh vrst zavarovalnih pogodb
A. DELOVNA ENOTA — SEKTOR PRODAJE — PROJEKTIVA
1. Prodajno-projektivna služba
—	sklepanje pogodb in sporazumov za montažne storitve in projektiranje za združene temeljne organizacije
—	izdelava ponudbenih elaboratov — kompletnih ponudb
—	izdelava kalkulacij in polkalkulacij
—	obračunavanje storitev
—	sklepanje pogodb oziroma sporazumov s proizvajalci in kooperanti pri kompleksnih delih
—	izdelava tehničnih — funkcionalnih osnutkov s ponudbami
—	raziskava trga in spremljanje tržnih razmer v investicijski dejavnosti
—	sodelovanje z nabavnimi službami (usklajevanje cen)
—	sodelovanje z drugimi službami v delovni skupnosti
—	administrativno-strojepisna dela pri obračunu in prodaji
—	vzpostavljanje stikov in vzdrževanje stikov z naročniki in investitorji
—	sodelovanje s TOZD Inženiring
—	sodelovanje in usklajevanje s temeljnimi organizacijami na področju: roki izvajanja del pogodbenih obveznosti, dopolnjevanje osnovnih pogodb na osnovi povratnih informacij, obračun, normativi za izdelavo kalkulacij
—	skrbi in odgovarja za enakomerno zasedenost temeljnih organizacij
—	zastopa delovne organizacije pred investitorji in naročniki
—	izvajanje propagandnih akcij
—	sklepanje pogodb o kreditiranju
C. ENOTA SAMSKI DOMOVI
—	upravljanje samskih domov
—	gospodarjenje s samskimi domovi
—	skrb za vzdrževanje in ustrezno higieno domov
4.	člen
Posamezna dela, ki se opravljajo v okviru stranskih dejavnosti delovne organizacije, določenih s samoupravnim sporazumom o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo, opravljajo delavci delovne skupnosti sočasno tudi za potrebe drugih uporabnikov zunaj sestave delovne organizacije.
Taka dela in naloge so:
—	projektiranje
—	stanovanjske dejavnosti (samosolidarnost)
III.	PROGRAMIRANJE DEL,
KI JIH OPRAVLJA DELOVNA SKUPNOST,
IN NJIHOVO FINANCIRANJE
5.	člen
Delovna skupnost skupaj z veljavnimi predpisi, samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo in s tem sporazumom opredeljuje svoja dela in naloge z letnim planom dela.
Na podlagi skupnih osnov plana delovne organizacije, ki ga sprejmejo delavci temeljnih organizacij, se pripravi predlog plana delovne skupnosti, ki mora vsebovati vse strokovne naloge in dela, ki izhajajo iz skupnih osnov plana delovne organizacije, in sicer po posameznih sektorjih (službah in oddelkih).
Delovna skupnost vključuje svoj del osnov plana tudi v osnove plana delovne organizacije, kjer se zlasti opredeli razvoj delovnih pogojev delovne skupnosti, izpopolnjevanje in izboljševanje storitev delovne skupnosti; normativi stroškov delovne skupnosti in amortizacijske stopnje za poslovni inventar in druga osnovna sredstva, ki jih ima delovna skupnost v uporabi, in osnove ter merila za svobodno menjavo dela z delavci temeljnih organizacij.
6.	člen
Osnove plana delovne skupnosti se določajo skladno z osnovami plana delovne organizacije in morajo vsebovati zlasti naslednje kazalnike:
—	predvidena opravila v zvezi s programom in organiziranjem montaže in proizvodnje oziroma poslovanja temeljnih organizacij ter v zvezi s tem predvidene stroške, še posebej glede na uvoz in izvoz, raziskovanje in uvajanje nove tehnike in tehnologije, organizacijo dela in izrabo delovnega časa ter ukrepe za učinkovitost;
—	osnove in merila za predlog svobodne menjave dela z delavci temeljnih organizacij in s tem osnove in merila za razporejanje dohodka za osebno, splošno in skupno porabo, za razširjanje materialne osnove dela ter za delitev sredstev za osebne dohodke ter osebno in skupno porabo;
—	predviden obseg dela in stroške za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje delavcev temeljnih organizacij in delovne skupnosti; za opravljanje samouprav-ljavskih funkcij in usposabljanje kadrov;
—	osnove in merila za oblikovanje skupnih sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj, družbene prehrane, zdravstvenega varstva, rekreacijo ter druge delovne in življenjske potrebe delavcev, ki jih opravlja delovna skupnost;
—	predlog za pravilno organizacijo informiranja delavcev ter zagotovitev sredstev;
—	predlog za organizacijo in financiranje samozaščite in ljudske obrambe in za zagotavljanje varstva okolja.
Delovna skupnost pripravi osnove in merila iz predhodnega odstavka tako, da jih delavci temeljnih organizacij v delih, ki se nanašajo na vse delavce delovne organizacije, vnašajo v svoje osnove plana.
7.	člen
Na podlagi sprejetih osnov plana, ki so vključene v osnove plana delovne organizacije, sprejme svet delovne skupnosti letni plan delovne skupnosti, h kateremu daje soglasje delavski svet delovne organizacije, in sicer tako, da glasuje vsaka delegacija temeljne organizacije po pooblastilu lastnega delavskega sveta in je sklep o soglasju sprejet, če so zanj glasovale vse delegacije temeljnih organizacij.
8.	člen
Za vsako četrtletno obdobje pripravi delovna skupnost poročilo o realizaciji planskih obveznosti ter ga posreduje delavskim svetom temeljnih organizacij in delovne organizacije.
Glede na dogovorjene osnove in merila za svobodno menjavo dela se sredstva temeljnih organizacij dodeljujejo delovni skupnosti skladno z realizacijo planskih obveznosti.
Če delovna skupnost iz objektivnih razlogov (motnje na trgu, monetarne in valutne spremembe ipd.) ni mogla realizirati planskih obveznosti glede svobodne menjave dela, lahko popravijo, tako da se delavcem zagotovijo osebni dohodki po načelih solidarnosti. Taka odločitev je zlasti utemeljena, ko mora delovna skupnost zaradi slabih poslovnih uspehov svoje delo intezivirati.
IV.	OSNOVE IN MERILA ZA PRIDOBIVANJE DOHODKA DELOVNE SKUPNOSTI
9.	člen
Za zagotovitev pravilnega poteka svobodne menjave dela se znotraj delovne skupnosti oblikujejo delovne enote z zaokroženim delovnim procesom v skladu z določbami tega sporazuma. Za vsako delovno enoto je treba sprejeti podroben razvid del in nalog, tako da se zagotovi možnost pravilnega vrednotenja dela.
Delavci delovne skupnosti morajo ne glede na opredeljena dela in naloge opravljati tudi dela, ki jih naloži poslovni organ delovne organizacije.
Dela in naloge iz predhodnega odstavka morajo biti tako opredeljene, da jih je lahko normirati, zlasti v primerih, ko se določena dela in naloge ponavljajo ali niso odvisne od drugih dejavnikov.
10.	člen
Delovna skupnost mora sproti obveščati organe upravljanja temeljnih organizacij in delovne organizacije o neizpolnjevanju del in nalog v delovni skupnosti, zlasti tistih, ki vplivajo na planirane rezultate dela temeljnih organizacij.
Če delovna skupnost ne opravi del oziroma nalog, pa temeljne organizacije zaidejo v težave, ali če zaradi opustitve posredovanja takih podatkov niso bile sprejete ustrezne odločitve, se v letnem planu določijo elementi za zniževanje dogovorjenih meril svobodne menjave dela.
11.	člen
Delavci delovne skupnosti ustvarjajo dohodek s svobodno menjavo dela z delavci temeljnih organizacij in zlasti posameznih delov delovne skupnosti k dohodku, doseženem v vsaki posamezni temeljni organizaciji:
— v odvisnost posameznih delov delovne skupnosti
od rezultatov posameznih temeljnih organizacij, ki pa ne morejo temeljiti na poprečju rezultatov vseh temeljnih organizacij;
—	od vpliva skupnosti na materialne in druge stroške, ki vplivajo na dohodek temeljnih organizacij;
—	od vpliva delovne skupnosti na izboljšanje poslovnih rezultatov glede kritičnih proizvodov ali storitev, ki so pomembni za proizvodnjo skupnih proizvodov ali posameznih temeljnih organizacij;
—	od vrste, obsega in kakovosti dela delovne skupnosti.
12.	člen
Z vrsto del se opredeljujejo skupine sorodnih storitev, ki so v funkciji združenega dela, pri čemer se določajo razmerja do posameznih temeljnih organizacij.
Vrste del in nalog, ki se opredeljujejo kot instrument svobodne menjave dela, temeljijo na samoupravnem splošnem aktu, ki vsebuje razvid del in nalog delovne skupnosti.
13.	člen
Obseg opravil in storitev, ki jih mora vsak posamezni del delovne skupnosti opraviti, pomeni priznani delovni čas, ki je potreben za živo delo na osnovi planirane proizvodnje ter se odraža v fizičnem obsegu opravil in storitev, ki so potrebni.
Obseg opravil in storitev iz prvega odstavka je element za določanje načrta o številu delavcev v delovni organizaciji, h kateremu daje soglasje delavski svet delovne organizacije po pravilih, ki so opredeljena v tem sporazumu.
14.	člen
S kakovostjo dela se opredeljujejo pričakovani učinki v povečanju dohodka temeljnih organizacij ter strokovna usposobljenost in delovne izkušnje delavcev, ki so potrebne za taka dela.
Kakovost dela pomeni izhodišče za opredeljevanje pogojev za delo, kar je tudi lahko ena izmed osnov za pridobivanje osebnega dohodka ob pogoju doseganja delovnih rezultatov, skladno s strokovno usposobljenostjo in delovnimi izkušnjami.
15.	člen
Na podlagi osnov in meril, ki izhajajo iz določb prejšnjih členov tega sporazuma, se v skupnem planu delovne organizacije predvidi višina sredstev svobodne menjave dela.
V planu je treba določiti dinamiko dotoka plansko dogovorjenih sredstev. Začasen obračun se opravi ob četrtletnih periodičnih obračunih, končen pa ob zaključnem računu temeljnih in delovne organizacije.
16.	člen
Negativni rezultati posamezne temeljne organizacije ne morejo zadeti delovne skupnosti skupnih služb, če le-ta ni vplivala nanje, oziroma če je opozarjala na napake in predlagala njihovo odpravo.
17.	člen
Delavcem v delovni skupnosti, ki s predlogi in pobudami omogočajo razvoj in odpirajo perspektive temeljnim organizacijam, nakazujejo možne poti za učinkovitejše gospodarjenje v razvoju samoupravljanja, je treba zagotoviti po načelih svobodne menjave dela večji delež v delitvi osebnih dohodkov.
18.	člen
Če delovna skupnost ne bi mogla izpolnjevati dogovorjenih del in nalog zaradi nezadostnega priliva dohodka, se izpadli del dohodka nadomesti iz rezervnih sredstev temeljnih organizacij. Sorazmerno v višini teh sredstev je tako določitev treba sprejeti, če morajo posamezni deli delovne skupnosti povečati obseg dela zaradi težav, v katere so zašle temeljne organizacije, uvajanje novih področij dela v delovni skupnosti (npr. krepitev prodajne in projektivne službe).
19.	člen
Delavci delovne skupnosti pridobivajo s svobodno menjavo dela tudi sredstva za tiste materialne stroške, ki so nujna sestavina njihovega dela (porabljen material, stroški tekočega vzdrževanja sredstev za delo, stroški tujih storitev, energije ipd.).
Med materialne stroške iz prejšnjega odstavka tega člena se skladno z dogovorjenim planom štejejo tudi stroški za varstvo pri delu, informiranje, strokovno izobraževanje, raziskovalno delo v okviru proizvodnega procesa, za reklamo, za reprezentanco, službena potovanja ipd.
20.	člen
V celotnem prihodku delovne skupnosti so lahko zagotovljena tudi sredstva za razširitev materialne podlage dela delovne skupnosti, če je to določeno v planu delovne organizacije v okviru združevanja dela in sredstev.
Če sredstva niso zagotovljena po predhodnem odstavku, se sredstva za razširitev materialne osnove dela zagotavljajo po načelih sporazumevanja o združevanju sredstev med temeljnimi organizacijami.
Na načine iz predhodnih odstavkov tega člena se zagotavljajo tudi za enostavno reprodukcijo.
21.	člen
Delavci delovne skupnosti razporejajo dohodek skladno s skupnimi osnovami in merili, dogovorjenimi z delavci temeljnih organizacij v okviru delovne organizacije.
V. PRAVICE, KI JIH IMA DELOVNA SKUPNOST GLEDE ODLOČANJA O UPORABI SREDSTEV V ZVEZI Z OPRAVLJANJEM NJENIH DEL
22. člen
Poslovni inventar in druga osnovna in delovna sredstva, ki jih pri delu uporabljajo delavci delovne skupnosti, so sredstva, ki jih upravljajo temeljne organizacije.
23. člen
Delavci delovne skupnosti imajo glede uporabe in razpolaganja s sredstvi iz predhodnega člena tega sporazuma naslednje pravice, obveznosti in odgovornosti;
—	da jih uporabljajo in z njimi razpolagajo le v skladu z njihovo naravo in namenom;
—	da pazijo nanje, jih varujejo pred uničevanjem in poškodbami ter da z njimi vestno in skrbno ravnajo;
—	da jih družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo;
—	da jih redno tekoče in investicijsko vzdržujejo v okviru razpoložljivih sredstev;
—	da jih izločajo iz uporabe, če so fizično dotrajana in tehnično zastarela;
—	da predlagajo temeljni organizaciji, ki jih ima v upravljanju, odpis vrednosti oziroma njihovo revalorizacijo
VI. NAČIN IN ROKI OBRAČUNAVANJA IN PLAČEVANJA OBVEZNOSTI MED ZDRUŽENIMI TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI IN DELOVNO SKUPNOSTJO
24.	člen
Združene temeljne organizacije se zavežejo plačevati delovni skupnosti njena dela na osnovi meril, sprejetih s planom, pri čemer se te obveznosti združenih temeljnih organizacij in delovne skupnosti naprej začasno ugotovijo v planirani višini, nato pa ob periodičnih obračunih vsakokrat korigirajo glede na ugotovljeno dejansko stanje, po zaključnem računu pa dokončno obračunajo.
25. člen
Združene temeljne organizacije se zavežejo plačati delovni skupnosti njena dela z mesečnimi akontacijami najkasneje do vsakega 25. v mesecu za pretekli obračunski mesec.
Razlike preveč oziroma premalo plačanih vrednosti del delovni skupnosti z akontacijami iz prvega odstavka tega člena, ugotovljene po periodičnih obračunih in zaključnem računu, se poravnajo med združenimi temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo najkasneje v 30 dneh po sprejemu teh obračunov oziroma računa.
VIL STRUKTURA ORGANIZIRANIH SKUPNIH DEL IN KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA KADROV V DELOVNI SKUPNOSTI
26. člen
Delavci delovne skupnosti morajo pri določanju strukture organiziranih skupin del in kvalifikacijske strukture kadrov v delovni skupnosti upoštevati naslednje temeljne pogoje.
1. da se uresničujejo ustrezni družbeni akti o kadrovski politiki, kakor tudi ustrezni akti in programi delovne organizacije, s katerimi delavci združenih temeljnih organizacij skupno urejajo ta vprašanja; 2. da se optimalno zagotovi uspešnost in smotrnost opravljanja del delovne skupnosti, kakor tudi racionalno in ustrezno izkoriščanje kadrov glede na njihove strokovne in druge
sposobnosti ter s tem preprečuje ekstenzivno zaposlovanje in neustrezna kvalifikacijska struktura kadrov glede na njihova dela in naloge;
3.	da mora biti vsako povečanje števila delavcev v delovni skupnosti v soodvisnosti z ustreznim porastom njenih del in predhodno pismeno utemejeno glede na pogoje iz tega člena;
4.	da mora biti notranja organizacija delovne skupnosti prilagojena vrsti, obsegu in kakovosti del ter specificirana v sorazmerju z obsegom poslovanja in številom delavcev v temeljnih organizacijah skladno z načeli sodobne organizacije dela;
5.	da morajo biti oblikovane funkcije organizatorjev, svetovalcev, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v sorazmerju z doseženo stopnjo specializacije del delovne skupnosti, utemeljeno skladno s 3. in 4. točko tega člena;
— da je za samostojno opravljanje strokovno zahtevnih del, povezanih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi delavca pogoj, da je ustrezno strokovno in delovno usposobljen za opravljanje teh del in da izpolnjuje vse druge pogoje ustreznih družbenih aktov o kadrovski politiki.
27.	člen
Za akte delovne skupnosti, s katerimi se določa okvirni planski obseg in vrsta (struktura) dela in nalog ter s tem v zvezi kvalifikacijska struktura kadrov v njej, je potrebno poprejšnje soglasje združenih temeljnih organizacij.
VIII.	SKUPNO UREJANJE PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNIH RAZMERIJ DELAVCEV V DELOVNI SKUPNOSTI, KI IZVIRAJO IZ SKUPNIH INTERESOV
28.	člen
Delo delovne skupnosti vodi individualni poslovni organ delovne organizacije, ki uresničuje svoje pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnih razmerij v delovni skupnosti, razen če ni v posameznem primeru s sporazumom o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo drugače določeno.
29.	člen
Posebna pooblastila in odgovornosti v delovni skupnosti imajo delavci, ki delajo na naslednjih delih vodenja in koordiniranja delovnega procesa:
L individualni poslovodni organ
2.	vodja FRS
3.	vodja PASO
4.	vodja KSS
5.	vodja prodajnega projektivnega oddelka.
Delavce iz prvega odstavka tega člena imenuje delavski svet delovne organizacije po javnem razpisu za dobo štirih let, po preteku katere se mora opraviti njihova ponovna izbira.
30.	člen
O odgovornosti delavcev iz predhodnih dveh členov tega sporazuma odloča v postopku varstva pravic delavski svet delovne organizacije, ki je tudi poleg sveta delovne skupnosti pristojen zahtevati pričetek postopka zaradi kršitev njihovih obveznosti.
O drugih pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij delavcev iz prvega odstavka tega člena odločajo pristojne komisije delavskega sveta delovne organizacije, v postopku varstva pravic pa delavski svet delovne organizacije.
31.	člen
Določbe samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo o skupnih osnovah in merilih za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz skupnih interesov temeljnih organizacij, veljajo smiselno enako tudi za delovno skupnost.
IX.	PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELOVNE SKUPNOSTI DO DRUGIH V PRAVNEM PROMETU Z DRUŽBENIMI SREDSTVI
32.	člen
Delovna skupnost nastopa v pravnem prometu z drugimi v imenu delovne organizacije za račun delovne skupnosti ali temeljne organizacije v okviru pooblastil, ki so jih za sklepanje pogodb in izvrševanje drugih prav-
nih opravil prenesle na delovno organizacijo združene temeljne organizacije.
33.	člen
Delovna skupnost je odgovorna za sredstva, s katerimi razpolaga. Za obveznosti delovnih skupnosti, ki preneha, odgovarjajo solidarno temeljne organizacije.
Temeljne organizacije so sporazumne, da v medsebojnem razmerju odgovarjajo za obveznosti delovne skupnosti iz prvega odstavka tega člena v sorazmerju z višino doseženega ostanka čistega dohodka za sklade vsake od njih v preteklem letu.
X.	SKUPNO PREVZEMANJE RIZIKOV IZ POSLOVANJA DELOVNE SKUPNOSTI
34.	člen
Temeljne organizacije se zavezujejo v sorazmerju z višino svojih razpoložljivih sredstev rezerv pokrivati rizične primere, za kritje katerih so ta sredstva v skladu z veljavnimi predpisi namenjena, nastale v poslovanju delovne skupnosti.
O pokrivanju rizičnih primerov iz prvega odstavka tega člena se združene temeljne organizacije in delovna skupnost posebej sporazumejo.
V rizičnih primerih iz prvega odstavka tega člena so združene temeljne organizacije zavezane brez obveznosti vračila pokriti sredstva za osebne dohodke delavcev delovne skupnosti do njihove samoupravno zajamčene višine in potrebne izdatke za prekvalificiranje in zaposlovanje delavcev, katerih delo v delovni skupnosti ni več potrebno, in sicer v delu, v katerem jih delovna skupnost ne more pokriti iz svojega čistega dohodka.
XI.	ODGOVORNOST DELOVNE SKUPNOSTI ZA OPRAVLJANJE DEL
35.	člen
Odgovornost delovne skupnosti za pravilno opravljanje njenih del delavcem združenih temeljnih organizacij ureja samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo, konkretno pa se ureja z vsakoletnim planom delovne skupnosti.
36.	člen
Za nepravočasno in nekvalitetno opravljanje del odgovarja delovna skupnost združenim temeljnim organizacijam tudi materialno.
37.	člen
Za škodo, ki je nastala združenim temeljnim organizacijam z nepravočasnim ali nekvalitetnim opravljanjem njihovih del, odgovarja delovna skupnost po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti.
Za posamezne primere nepravilnega opravljanja posameznih del delovne skupnosti se lahko s planom delovne skupnosti predvidijo tudi posebne oblike odškodninske odgovornosti (vnaprej dogovorjena odškodnina).
38.	člen
Če kljub opozorilom pristojnih organov in organizacij združenih temeljnih organizacij delavci delovne skupnosti ne ukrepajo za odpravo nepravilnosti pri njenem delu oziroma ne prično postopka za ugotovitev odgovornosti za te nepravilnosti odgovornih delavcev, pa je s temi nepravilnostmi otežkočeno izvajanje planskih nalog združenih temeljnih organizacij, lahko sprejme takšne ukrepe delavski svet delovne organizacije s soglasjem delegacij združenih temeljnih organizacij. Zahtevo za pričetek postopka poda poleg delavskega sveta delovne organizacije tudi delavski svet vsake od združenih temeljnih organizacij.
Z ukrepi iz prvega odstavka tega člena ni mogoče omejevati samoupravnih pravic delavcev delovne skupnosti.
Z ukrepi iz prvega odstavka tega člena delavski svet delovne organizacije zlasti lahko zagotovi pravilno izvajanje plana, skliče zbore delavcev ali razpiše referendum, da se obravnava oziroma sprejme določen predlog, obvesti o nepravilnostih pristojne organe družbenega nadzorstva, prične postopek pred notranjo arbitažo ipd.
39.	člen
Delovna skupnost je za opravljanje njenih del v načelu enako odgovorna vsaki od združenih temeljnih organizacij.
XII.	REŠEVANJE MEDSEBOJNIH SPOROV
40.	člen
Združene temeljne organizacije in delovna skupnost so sporazumne, da je za odločanje v sporih med njimi, ki jih niso mogle po mirni poti rešiti med seboj, pristojna notranja arbitraža iz samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo in se zavezujejo, da bodo vse spore, za katerih reševanje je po tem sporazumu pristojna notranja arbitraža, posredovale v reševanje tej arbitraži.
41.	člen
Notranja arbitraža iz predhodnega člena tega sporazuma rešuje vse spore med združenimi temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo, ki se nanašajo na:
—	določitev nalog delovni skupnosti ter potrebnih sredstev za njihovo realizacijo;
—	urejanje in izpolnjevanje obveznosti združenih temeljnih organizacij, da zagotavljajo delovni skupnosti
ustrezne pogoje njenega dela, krijejo materialne stroške njenega poslovanja in plačujejo opravljena dela v skladu z določbami tega sporazuma;
—	določitev notranje organizacije, strukture organiziranih skupin del in kvalifikacijske strukture kadrov v delovni skupnosti;
—	opravljanje del in nalog v delovni skupnosti;
—	sklepanje in izvrševanje samoupravnega sporazuma o osnovah plana kot tudi sprejemanje in izvrševanje plana delovne skupnosti;
—	povrnitev škode, povzročene s kršitvijo tega sporazuma, samoupravnega sporazuma o osnovah plana oziroma plana delovne skupnosti;
—	vsa druga njihova medsebojna premoženjskopravna razmerja, ki jih samostojno urejajo oziroma druge premoženjskopravne pravice, s katerimi prosto razpolagajo.
42.	člen
Sestavo in postopek notranje arbitraže po tem sporazumu ureja samoupravni sporazum o združitvi temeljnih
organizacij v delovno organizacijo in poslovnik o notranji arbitraži.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43.	člen
Združene temeljne organizacije in delovna skupnost morajo uskladiti svoje samoupravne splošne akte z določbami tega sporazuma in sprejeti ustrezne planske akte v skladu z določbami tega sporazuma ter zagotoviti vse druge potrebne ukrepe za izvajanje tega sporazuma.
44.	člen
Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas.
Vse spremembe in dopolnitve tega sporazuma morajo biti sprejete po enakem postopku, kot velja za sprejem tega sporazuma.
45.	člen
Ta sporazum prične veljati v 8 dneh od dneva, ko je bil objavljen na oglasnih deskah združenih temeljnih organizacij in delovne skupnosti, uporabljati pa se prične —
OSNUTEK
SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH
Na osnovi 403. in 404. člena zakona o združenem delu sklepajo delavci
TOZD Ogrevanje, vodovod (OV)
TOZD Klima proizvodnja (KP)
TOZD Klima montaža (KM)
TOZD Montaža Maribor (MM)
TOZD Elektromontaža (EM)
TOZD Tovarna elektro naprav (TEN)
TOZD Montaža Koper (MK)
TOZD Tovarna regulacijskih armatur in aparatov (TRAA)
(v nadaljevanju: uporabniki)
in delavci delovne enote SAMSKI DOMOVI v delovni skupnosti DO PROMONT Ljubljana
(v nadaljevanju: izvajalec)
vse v sestavi delovnih organizacij, združenih v SOZD IMP Ljubljana na osnovi soglasnih sklepov, sprejetih z osebnim izjavljanjem z večino glasov vseh delavcev v vsaki od njih v času od... do...
naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih
I. TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Ta sporazum ureja medsebojna razmerja glede pogojev svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev izvajalca, organizirane za opravljanje del in delavcev uporabnikov, za katere delavci izvajalca opravljajo ta dela.
2.	člen
S tem sporazumom se ureja:
—	statut delovne enote Samskih domov — izvajalca
—	vrsta del, ki jih opravlja izvajalec
—	programiranje del, ki jih opravlja izvajalec in njihovega financiranja
—	osnove in merila za pridobivanje dohodka izvajalca
—	pravice, ki jih ima izvajalec glede odločanja o zadevah uporabe sredstev v zvezi z opravljanjem njenih del
—	obveznosti uporabnikov za združevanje sredstev za razširjanje materialne osnove dela izvajalca in njihove pravice na tej podlagi
—	obračunavanje in plačevanje obveznosti med uporabniki in izvajalcem
—	odgovornost izvajalca za opravljanje del
—	način vsklajevanja stališč o skupnih zadevah in ustanovitev skupnega organa
—	način reševanja medsebojnih sporov
—	način koordiniranja dela med poslovodnimi organi SOZD IMP — uporabniki in izvajalcem
—	spremembe in dopolnitve ter prenehanje spora-
zuma
—	sprejem, sklenitev in uveljavitev sporazuma
—	prehodne in končne določbe
II. STATUS IZVAJALCA
3.	člen
Delavci delovne enote Samski domovi, organizirani za opravljanje del skupnega pomena tega sporazuma imajo enak status kot delavci v delovni skupnosti strokovnih služb, ustanovljeni za opravljanje skupnih del DO P.ROMONT.
Skladno s 1. odstavkom tega člena se izvajalec ne more izločiti iz sestave DO PROMONT brez soglasja delavcev TOZD oz. delovnih organizacij, združenih v SOZD IMP, za katere opravlja skupna dela.
4.	člen
Delavci izvajalca se zavezujejo prvenstveno opravljati svoje storitve iz tega sporazuma za potrebe uporabnikov.
a)	Delovna enota Samski domovi
—	upravljanje samskih domov
—	vodenje evidence o zasedenosti kapacite in obveščanje uporabnikov o prostih ležiščih
—	skrb za redno vzdrževanje in predlogi za investicijsko vlaganje v samske domove
—	čiščenje prostorov
—	vzdrževanje reda in discipline v samskih domovih
—	izvajanje vratarskih in čuvajskih nalog
b)	Delovna enota — sektor administrativno strokovnih služb:
Opis dela je podan v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah obveznostih in odgovornostih med delavci združenih TOZD in delovne skupnosti v sestavi DO PROMONT Ljubljana, Titova 37 n.sol.o.
Skladno s 1. odstavkom tega člena lahko delavci izvajalca opravljajo svoje storitve drugim le v okviru preseženih kapacitet, potem ko so zadovoljili potrebe uporabnikov.
III.	PROGRAMIRANJE DEL, KI JIH OPRAVLJA TOZD IZVAJALEC IN NJIHOVEGA FINANCIRANJA
IMP ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti planira svoje delo in razvoj v medsebojni povezanosti in odvisnosti s TOZD uporabniki.
Plani izvajalca morajo biti v skladu z dohodkom, ki ga ustvarijo uporabniki.
6.	člen
Delavci izvajalca določijo s samoupravnim sporazumom o osnovah plana, ki ga sprejmejo skupaj z delavci uporabnikov, zlasti:
—	razvoj materialne osnove dela izvajalca (vlaganja v razširitev in modernizacijo prostorskih kapacitet, inventarja in drugih osnovnih sredstev, ki jih uporablja izvajalec)
—	izpolnjevanje in izboljševanje storitev izvajalca ter njihove kakovosti
—	možnosti za opravljanje posameznih storitev izvajalca drugim uporabnikom
—	normative materilanih stroškov izvajalca in amortizacijske stopnje za osnovna sredstva samskih domov
—	način vrednotenja storitev izvajalca, ki jih opravlja za TOZD uporabnike glede na njihovo vrsto, obseg in kakovost (določitev normativov opravljenega dela)
7.	člen
Z letnim planom izvajalca, ki ga sprejmejo skupaj z delavci DS izvajalca tudi delavci TOZD uporabnikov na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma o osnovah plana iz 6. člena tega sporazuma, se določijo zlasti
—	naloge pri opravljanju storitev izvajalca
—	vrsta, obseg in kakovost opravljanja storitev izvajalca oz. način, kako izvajalec zadovoljuje skupne potrebe in interese TOZD uporabnikov
—	osnove in merila za pridobivanje dohodka izvajalca in njegovo razporejanje
—	združevanje sredstev TOZD uporabnikov za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela izvajalca, zlasti za investicijska vlaganja v osnovna sredstva, ki jih upravlja izvajalec
—	druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti TOZD uporabnikov in izvajalca pri uresničevanju skupnih potreb in interesov.
8.	člen
Izvajalec mora analizirati uresničevanje planov SD in o tem obveščati delavce TOZD uporabnikov najmanj pred vsako ugotovitvijo zaključnega računa.
S planom izvajalca se v skladu z zakonom določajo potrebni ukrepi, način, oblike in sredstva, potrebna za obveščanje delavcev uporabnikov v vseh bistvenih vprašanjih uresničevanja plana.
IV.	OSNOVE IN MERILA ZA PRIDOBIVANJE DOHODKA IZVAJALCA
5.	člen
Izvajalec skladno z zakonom, samoupravnim sporazumom o združevanju delovnih organizacij v SOZD
9.	člen
Delavci izvajalca pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarijo s svobodno menjavo dela.
Delavci izvajalca pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarijo s svobodno menjavo dela, neposredno iz osebnega dohodka delavcev ali iz dohodka oz. prihodkov drugih delovnih ljudi in glede na to, koliko so s svojim delom prispevali k zadovoljevanju njihovih osebnih in skupnih potreb ter interesov.
Delavci izvajalca pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarijo na podlagi samoupravno dogovorjenega povračila za opravljanje dejavnosti oz. za opravljene storitve (cena oskrbnine) ali na kakšni drugi podlagi v skladu s samoupravnim sporazumom.
10.	člen
Izvajalec ustvarja sredstva za razširitev materialne osnove dela:
1.	) v okviru cene storitev
2.	) iz namenskih sredstev, ki so zagotovljena na podlagi samoupravnega sporazuma oz. na drug predpisan način.
Sredstva iz 1. odstavka tega člena si ustvarja izvajalec v skladu z razvojem svoje družbene dejavnosti, določenim v planih uporabnikov, v skladu z obveznostmi, ki jih je prevzel s samoupravnim sporazumom oz. z dogovorom o osnovah teh planov.
11.	člen
Dohodek, ki ga izvajalec pridobiva iz celotnega prihodka s svobodno menjavo dela z uporabniki, je odvisen od prispevka izvajalca k zadovoljevanju potreb in interesov uporabnikov.
12.	člen
Uporabniki pokrivajo v okviru cene oskrbnine in drugih storitev izvajalca materialne stroške in amortizacijo v skladu z določenimi normativi, planirana sredstva za kritje vseh obveznosti iz dohodka, sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo po skupno dogovorjenih osnovah in merilih, po katerih se ta sredstva ugotavljajo pri uporabnikih, predpisana sredstva rezerv in planirana (minimalna) sredstva za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela izvajalca.
13.	člen
Vrste in obseg ter kakovost opravljenega dela izvajalca za uporabnike ugotavljajo delavci uporabnikov skupaj z delavci izvajalca najmanj enkrat letno pred ugotovitvijo zaključnega računa.
Delavci uporabnikov in izvajalca zagotavljajo obenem po svojem skupnem organu iz tega sporazuma mesečno spremljanje uresničevanja nalog izvajalca.
plačnem prenosu) le v soglasju z delavci uporabnikov oz. njihovih pristojnih organov.
Soglasje za razpolagalne akte iz 1. odstavka tega člena ugotovijo delegati uporabnikov v skupnem organu iz tega sporazuma.
Delavci izvajalca imajo obenem glede sredstev iz 1. člena odstavka tega člena naslednje pravice, obveznosti in odgovornosti:
—	da jih uporabljajo v skladu z njihovo naravo in namenom
—	da pazijo nanje, jih varujejo pred uničenjem in poškodbami ter da z njimi vestno in skrbno ravnajo
—	da jih zavarujejo v skladu z veljavnimi predpisi
—	da jih družbeno in ekonomsko smotrno uporab-
Ijajo	.	... J „ . .
—	da jih redno tekoče in investicijsko vzdržujejo v okviru razpoložljivih sredstev.
VI. OBVEZNOSTI UPORABNIKOV ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA RAZŠIRJANJE MATERIALNE OSNOVE DELA IZVAJALCA IN NJIHOVE PRAVICE NA TEJ PODLAGI
18.	člen
Namensko združevanje sredstev uporabnikov za razširjanje materialne osnove dela izvajalca iz 15. in 16. člena tega sporazuma se v skupnih planskih dokumentih določa v odvisnosti od materialnih možnosti in potreb uporabnikov, tako da je obveznost posameznega uporabnika, da združuje ta sredstva, sorazmerna obsegu, v katerem koristi storitve izvajalca.
19.	člen
Delavci uporabnikov in izvajalca soglasno ugotavljajo, da so se doslej iz združenih sredstev uporabnikov že izvršila investicijska dela za razširitev in zboljšanje domskih kapacitet samskih domov in sicer: (točne vrednosti bodo znane po bilanci za leto 1977 in se sprejemajo kot aneks k temu sporazumu po enakem postopku, kot se sprejema ta samoupravni sporazum)
Delavci TOZD uporabnikov prav tako soglasno ugotavljajo, da z izvršenimi investicijskimi deli iz 1. odstavka tega člena investicija za zboljšanje domskih kapacitet še ni dokončana in da se obvezujejo na podlagi planov, po predhodni obravnavi združevati še potrebna sredstva.
V.	PRAVICE, KI JIH IMA IZVAJALEC GLEDE ODLOČANJA O ZADEVAH UPORABE SREDSTEV V ZVEZI Z OPRAVLJANJEM NJENIH DEL
14.	člen
Vsa osnovna in druga delovna sredstva, ki jih uporabljajo delavci izvajalca, so v upravljanju uporabnikov.
15.	člen
Delavci izvajalca imajo pravico, da jim uporabniki glede na skupno dogovorjen plan njihovih storitev zagotovijo tudi ustrezne delovne pogoje, potrebne za uspešno opravljanje ter storitev in sicer v skladu s pogoji sodobnega poslovanja in stanjem tehničnega napredka.
Delavci uporabnikov morajo za uresničevanje pravice iz 1. odstavka tega člena tudi združevati potrebna investicijska sredstva za zboljševanje in razširjanje sredstev iz 14. člena tega sporazuma.
Uresničevanje pravic in obveznosti iz 1. in 2. odstavka tega člena določajo delavci uporabnikov skupaj z delavci izvajalca v samoupravnem sporazumu o osnovah plana in planih izvajalca.
16.	člen
Združevanje sredstev uporabnikov po 15. členu tega sporazuma je namensko.
Sredstva iz 1. odstavka tega člena se združujejo pri izvajalcu brez obveznosti vračila uporabnikom in z odpovedjo porabnikov do nadomestila za njihovo gospodarjenje, vendar ob pogoju, da se izvajalec ne izloči iz DO PROMONT V SOZD IMP in, da ne izstopi iz tega sporazuma oz. po svoji krivdi ne povzroči razdrtja tega j sporazuma.
17.	člen
Delavci izvajalca imajo glede uporabe in razpolaganja s sredstvi, ki so bila pridobljena iz združenih sredstev uporabnikov, omejene pravice in sicer lahko odločajo o kakršnemkoli njihovem razpolaganju (prodaji, brez-
'	20. člen
Delavci uporabnikov in izvajalca ugotavljajo, da se bo z dovršitvijo investicije v domske kapacitete na osnovi združevanja sredstev po 19. členu tega sporazuma zagotovilo potrebne pogoje za kvalitetno opravljanje obstoječih storitev izvajalca.
21.	člen
Uporabniki imajo v sorazmerju z višino sredstev, ki so jih združili v samskih domovih skladno s tem sporazumom in skupnimi planskimi dokumenti, pravico koristiti storitve izvajalca, zaradi česar so združile sredstva, izvajalec pa jim mora zagotoviti te storitve v pripadajočem obsegu.
22.	člen
Obseg in vrsta storitev, ki jih mora izvajalec zagotoviti posameznim uporabnikom glede na njihovo udeležbo pri združitvi sredstev za določen namen, se določi s skupnim letnim planom izvajalca.
Pri planiranju storitev izvajalca po 1. odstavku tega člena je mogoče odstopiti od omenjenega kriterija le na osnovi doseženega soglasja med uporabniki, ki se morajo v takšnem primeru med seboj tudi sporazumeti o morebitnem nadomestilu uporabnika, ki v večjem obsegu koristi določene storitve izvajalca, kot bi jih lahko glede na omenjeni kriterij, drugim uporabnikom, na račun katerih jih koristi.
23.	člen
Uporabniki in izvajalec se sporazume, da uresničujejo uporabniki svoje pravice do storitev izvajalca v zvezi z združevanjem sredstev v domske kapacitete izvajalca po 19. členu tega sporazuma s tem, da imajo v sorazmerju z višino svoje udeležbe pri združitvi teh sredstev pravico do določenega števila ležišč izvajalca, pri čemer znaša za posamezne uporabnike glede na njihovo dosedanjo udeležbo število teh ležišč:
TOZD	Število ležišč do katerih ima pravico		
uporabnik	Grasellijeva 10/11 Kvedrova 17 Skupaj		
TRAA	15	7	22
TEN	1	6	7
MM		 '	24	24
EM KP	4	27	31
KM	16	27	43
OV	20	24	. 44
Skupaj	56	115	. 171
VIL OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE OBVEZNOSTI MED TOZD UPORABNIKI IN IZVAJALCEM
24.	člen
TOZD uporabniki se zavežejo plačevati izvajalcu storitve po planiranih cenah oz. drugih dogovorjenih merilih skladno s tem sporazumom.
TOZD uporabniki se zavežejo plačevati izvajalcu storitve v njihovem dejansko opravljenem obsegu in kvaliteti, in sicer vsaka od TOZD uporabnikov te storitve v tistem obsegu in kvaliteti, v katerem so bile njej opravljene.
25.	člen
Izvajalec mora dostavljati TOZD uporabnikom obračune njihovih obveznosti do vsakega 10. v mesecu za pretekli mesec, razen če ni izjemno drugače dogovorjeno.
26.	člen
Za način plačevanja oz. zavarovanja plačil v dolžin-sko-upniških razmerjih med TOZD uporabniki in izvajalcem po tem sporazumu veljajo določbe ustreznega samoupravnega splošnega akta v SOZD IMP.
VIII.	TEMELJNI POGOJI GLEDE STRUKTURE DELOVNIH MEST IN KVALIFIKACIJE STRUKTURE KADROV V IZVAJALCU
27.	člen
Delavci izvajalca upoštevajo pri določanju strukture delovnih mest kvalifikacijsko strukturo kadrov v okviru planov izvajanja storitev.
28.	člen
TOZD uporabniki lahko vplivajo na določitev strukture delovnih n est in kvalifikacijske strukture kadrov izvajalca le v okviru planiranega obsega in kakovosti storitev izvajalca.
29.	člen
Delavci izvajalca upoštevajo pri določanju strukture delovnih mest in kvalifikacijske strukture kadrov izvajalca poleg normativov in predpisov ter planiranega obsega in kakovosti storitev po 27. in 28. členu tega sporazuma tudi:
—	ustrezne družbene akte o kadrovski politiki kakor tudi tovrstne akte in programe delovne organizacije, v kateri je združena, ter SOZD IMP
—	da se optimalno zagotovi uspešnost in smotrnost opravljanja storitev izvajalca
—	da mora biti vsako povečanje števila delavcev v izvajalcu v soodvisnosti z ustreznim porastom njenih storitev.
IX.	ODGOVORNOST IZVAJALCA ZA OPRAVLJANJE DEL
30.	člen
Delavci izvajalca so za pravilno izvrševanje storitev delavcev uporabnikov odgovorni, in sicer v skladu z ustreznimi samoupravnimi sporazumi in drugimi splošnimi akti v SOZD IMP in še posebej v skladu s skupnimi planskimi dokumenti.
31.	člen
Izvajalec odgovarja uporabnikom za nepravočasno in nekvalitetno izvrševanje svojih storitev tudi materialno.
Za škodo, ki je nastala posameznemu TOZD uporabniku z nepravočasno ali nekvalitetno izvršitvijo njenih storitev, odgovarja izvajalec po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti.
Za posamezne primere nepravilnega opravljanja storitev izvajalca se lahko s skupnim planom izvajalca predvidijo tudi posebne oblike odškodninske odgovornosti.
32.	člen
Izvajalec je za opravljanje svojih storitev iz tega sporazuma enako odgovorna vsaki od TOZD uporabnikov.
X.	NAČIN VSKLAJEVANJA STALIŠČ O SKUPNIH ZADEVAH IN USTANOVITEV SKUPNEGA ORGANA
33.	člen
TOZD uporabniki in izvajalec zagotavljajo izvrševanje tega sporazuma in drugih svojih skupnih aktov, sprejetih na osnovi tega sporazuma ter vsklajujejo svoja stališča o skupnih zadevah iz tega sporazuma po svojem skupnem organu — svetu uporabnikov samskih domov (v nadaljevanju: svet).
34.	člen
V svet delegirajo organi upravljanja vsake TOZD uporabnika po enega delegata, organ upravljanja TOZD izvajalca pa 2 delegata.
Člani sveta se izvolijo za mandatno dobo organa upravljanja, ki jih je izvolil.
Člani sveta so lahko ponovno izvoljeni.
Svet:
35.	člen
—	pripravlja osnutke skupnih aktov TOZD uporabnikov in izvajalca v zvezi s tem sporazumom, oblikuje njihove skupne predloge ter ugotavlja njihov sprejem
—	pripravlja druge skupne predloge TOZD uporabnikov in izvajalca v zvezi s tem sporazumom in jih posreduje njihovim pristojnim organom
—	spremlja izvrševanje tega sporazuma in drugih skupnih aktov izvajalca in TOZD uporabnikov v zvezi s tem sporazumom
—	proučuje predloge obračunov storitve izvajalca
—	obračunava druge zadeve skupnega pomena TOZD uporabnikov in izvajalca po tem sporazumu ter zavzema o njih svoja stališča
—	skrbi za obveščanje pristojnih organov in delavcev TOZD uporabnikov in izvajalca o vseh vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje in nadzorstvo v zvezi z izvrševanjem tega sporazuma
—	obravnava vse predloge pristojnih organov TOZD uporabnikov in izvajalca, ki se tičejo izvrševanja tega sporazuma in sprejema v zvezi z njimi svoja stališča oz. odločitve
—	vsklajuje stališča TOZD uporabnikov in izvajalca glede njihovih skupnih zadev v okviru izvrševanja tega sporazuma
—	opravlja druge zadeve, ki mu jih poverijo TOZD uporabniki in izvajalec.
36.	člen
Svet odloča na zasedanjih.
Svet je sklepčen, če je na zasedanju navzoča večina delegatov vseh TOZD uporabnikov in delegat izvajalca.
Svet sprejema svoje odločitve s soglasjem delegatov uporabnikov in delegatov izvajalca, pri čemer mora za sklep glasovati večina delegatov vseh uporabnikov in večina delegatov izvajalca.
37.	člen
TOZD uporabniki in izvajalec se zavežejo v primeru spornih stališč glede skupnih zadev iz tega sporazuma predložiti sporno vprašanje svetu, da vskladi njihova stališča in pripravi predlog za rešitev takšnega vprašanja.
38.	člen
Če svet niti v roku 30 dni od dneva pričetka vsklaje-valnega postopka ne more vskladiti stališč prizadetih TOZD uporabnikov in izvajalca o spornem vprašanju, obvesti o tem njihove organe upravljanja z obrazložitvijo razlogov, zaradi katerih ni prišlo do vskladitve.
V primeru iz 1. odstavka tega člena morajo organi upravljanja prizadetih uporabnikov in izvajalca seznaniti z obvestilom sveta delavce, da z osebnim izjavljanjem sprejmejo stališče oz. odločitev o nastalem spornem vprašanju.
39.	člen
Če svet izdela predlog sporazumne rešitve spornega vprašanja, dostavi ta predlog organom upravljanja prizadetih TOZD uporabnikov in izvajalca, ki se morajo o
predlogu izjasniti najpozneje v roku 30 dni od dneva njegovega prejema in v tem roku obenem dostaviti svoj sklep v pismeni obliki drug drugemu in svetu.
40.	člen
Prizadete TOZD uporabniki oz. izvajalec lahko od dneva, ko prejme obvestilo sveta iz 1. odstavka 38. člena, ali če se ne strinjajo s podanim predlogom sporazumne rešitve iz 39. člena tega sporazuma ali če v roku iz slednjega člena ne prejmejo sklepa organa upravljanja izvajalca oz. ne prejme sklepov organov upravljanja prizadetih uporabnikov, da s tem predlogom soglaša oz. soglašajo sprožijo oz. sproži za rešitev spornega vprašanja spor skladno s tem sporazumom.
41.	člen
Svet sprejme o načinu svojega dela poslovnik.
XI.	NAČIN REŠEVANJA MEDSEBOJNIH SPOROV
42.	člen
TOZD uporabniki in izvajalec se zavezujejo, da bodo skušali reševati vse spore, do katerih bi prišlo med njimi pri izvrševanju tega sporazuma z medsebojnim sporazumevanjem, zlasti s pomočjo vsklajevalnega postopka, določenega s tem sporazumom.
43.	člen
Če nastalega spora prizadeti uporabniki in izvajalec ne bi mogli rešiti na način iz 51. člena tega sporazuma, se zavezujejo, da bodo predložile rešitev spora notranji arbitraži iz sporazuma o združitvi v SOZD IMP.
44.	člen
Odločba notranje arbitraže, s katero reši spor, je dokončna in obvezna za vse prizadete uporabnike in izvajalca.
XII.	NAČIN KOORDINIRANJA DELA MED POSLOVODNIMI ORGANI SOZD IMP, TOZD UPORABNIKOV IN IZVAJALCA
45.	člen
Medsebojna razmerja med poslovodnimi organi SOZD IMP, uporabnikov in izvajalca se oblikujejo v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP in temeljijo na medsebojnem sodelovanju in sporazumevanju v mejah njihovega delovnega področja.
46.	člen
V okviru skupnih zadev iz tega sporazuma koordinira poslovodni organ SOZD IMP posebej delo poslovodnih organov uporabnikov in izvajalca, še posebej delo poslovodnih organov uporabnikov in izvajalca, še posebej pri pripravljanju predlogov za združevanje sredstev v skladu s tem sporazumom in za opravljanje storitev izvajalca posameznim uporabnikom v določenem obsegu in kvaliteti in s tem v zvezi tudi predlogov o pogojih opravljanja teh storitev.
47.	člen
Poslovodni organi uporabnikov in izvajalca so dolžni upoštevati pri medsebojnem dogovarjanju stališča poslovodnega organa SOZD IMP iz 46. člena tega sporazuma in morajo tudi o teh stališčih obvestiti organe upravljanja svojih TOZD.
48.	člen
Poslovodni organ SOZD IMP lahko zaradi uresničevanja svoje funkcije iz 46. člena tega sporazuma posebej sklicuje zasedanja poslovodnih organov TOZD uporabnikov in izvajalca, ki jih kot koordinator njihovega dela vodi, in sicer z namenom, da se doseže vskladitev njihovih stališč o skupnih zadevah iz tega sporazuma.
49.	člen
Poslovodni organi SOZD IMP, TOZD uporabnikov in izvajalca so zaradi koordinacije svojega dela v skupnih zadevah iz tega sporazuma dolžni udeleževati se zasedanj sveta in so tudi odgovorni v okviru svojih pristojnosti za uspešno delo tega odbora.
50.	člen
Skladno z 49. členom tega sporazuma imajo poslovodni organi SOZD IMP, TOZD uporabnikov in izvajalca glede izvrševanja tega sporazuma oz. drugih aktov, sprejetih na osnovi tega sprorazuma, vse določene pra-
vice do ugovorov, obvestil oz. opozoril na pristojne organe.
XIII.	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER PRENEHANJE SPORAZUMA
51.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlaga vsaka od TOZD uporabnikov in izvajalec kakor tudi skupščina SOZD IMP.
Predlog iz L odstavka tega člena je treba podati v pismeni obliki in ga s priloženim sklepom organa upravljanja TOZD oz. SOZD, ki ga podaja, dostaviti vsem TOZD uporabnikom in izvajalcu ter svetu, ki ga obravnava in določi vsklajeno besedilo osnutka sprememb in dopolnitev.
52.	člen
Osnutek sprememb in dopolnitev tega sporazuma določijo organi upravljanja uporabnikov in izvajalca in o njem organizirajo poprejšnjo obravnavo v skladu s svojimi samoupravnimi akti.
Vsa stališča in pripombe iz poprejšnje obravnave dostavijo organi upravljanja uporabnikov in izvajalca svetu, ki jih obravnava in določi vsklajen predlog sprememb in dopolnitev sporazuma.
53.	člen
Predlog sprememb in dopolnitev tega sporazuma iz 2. odstavka 52. člena tega sporazuma dokončno ugotovijo organi upravljanja uporabnikov in izvajalca in ga posredujejo v sprejem delavcem svojih TOZD.
54.	člen
Vse spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejmejo in sklenejo po istem postopku, ki je določen za sprejem in sklenitev tega sporazuma.
55.	člen
Ta sporazum preneha:
—	na podlagi sporazuma uporabnikov in izvajalca
—	na podlagi prenehanja vseh uporabnikov ali izvajalca, pri čemer pa prenehanje ni posledica zgolj njihovih statusnih sprememb
—	na podlagi odpovedi ali odstopa vseh uporabnikov ali izvajalca.
56.	člen
Sporazum o prenehanju tega sporazuma mora biti sprejet in sklenjen po istem postopku kot ta sporazum oz. njegove spremembe in dopolnitve.
V	sporazumu o prenehanju tega sporazuma morajo uporabniki in izvajalec posebej urediti tudi vprašanje obveznosti vračila sredstev in plačila nadomestila za njihovo gospodarjenje.
57.	člen
V	primeru prenehanja izvajalca, pri čemer to prenehanje ni posledica njene statusne spremembe, imajo TOZD uporabniki z dnem uvedbe postopka za prenehanje izvajalca pravico upravljanja na vseh sredstvih, pridobljenih iz njihovih namensko združenih sredstev skladno s tem sporazumom, in imajo glede teh sredstev pravico postaviti izločitveni zahtevek.
58.	člen
Odpovedni rok znaša 2 meseca, s tem da prične teši s 1. 1. v naslednjem letu od leta, v katerem prejmejo odpoved drugi uporabniki in izvajalec, če slednja ne daje odpovedi, oz. vsi uporabniki, če daje odpoved izvajalec in svet.
59.	člen
Uporabniki oz. izvajalec lahko s takojšnjo veljavnostjo z odstopom razdrejo ta sporazum s posameznim uporabnikom oz. izvajalcem v naslednjih primerih:
—	če TOZD, s katero se razdira sporazum, tako hudo prekrši določila tega sporazuma ali na njegovi osnovi sprejetih aktov, da je njihovo izvajanje bistveno ovirano ali onemogočeno
—■. če je zoper TOZD, s katero se razdira sporazum, uveden postopek sanacije, prisilne poravnave, stečaja ali redni likvidaciji.
60.	člen
Odpoved in odstop morata biti pismena in obrazložena, dostaviti pa ju je treba organom upravljanja prizadetih TOZD uporabnikov oz. izvajalca in svetu.
Uporabnik oz. izvajalec mora svoji odpovedi oz. odstopu obvezno priložiti pismen sklep svojih delavcev, ki
jo sprejme po istem postopku kot sklep o sprejemu tega sporazuma.
61.	člen
Predsednik sveta mora v roku 8 dni od dneva, ko prejme odpoved ali odstop, sklicati zasedanje koordinacijskega odbora, da obravnava podano odpoved oz. odstop in sprejme stališče o njeni oz. njegovi utemeljenosti.
O svo jem stališču iz 1. odstavka tega člena obvesti svet organe upravljanja vseh uporabnikov in izvajalca.
62.	člen
V	primeru odpovedi izvajalca ali razdrtja tega sporazuma po krivdi izvajalca s strani vseh ali posamezno TOZD uporabnika imajo prizadete TOZD uporabniki pravico do vračila namensko združenih sredstev po tem sporazumu in tudi pravico do nadomestila za njihovo gospodarjenje od dneva, ko sta bila odpoved oz. odstop dostavljena oz. prejeta v skladu s tem sporazumom.
63.	člen
V	primeru iz 1. odstavka tega člena morajo biti namensko združena sredstva vrnjena v roku 5 let, če se izvajalec in prizadeti uporabniki ne dogovorijo drugače.
V	primerih iz 1. odstavka tega člena znaša nadomestilo za gospodarjenje z namensko združenimi sredstvi toliko kot v istem obdobju znaša nadomestilo za gospodarjenje s sredstvi banke, ki so združena za dobo najmanj 5 let, če se izvajalec in prizadete TOZD uporabniki ne dogovorijo drugače.
64.	člen
Ta sporazum pripravi v osnutku komisija za spremljanje TOZD DO Promont in ga posreduje organom upravljanja vseh TOZD uporabnikov in izvajalcu, da organizirajo o njem poprejšnjo obravnavo.
Vsa stališča in pripombe iz poprejšnje obravnave dostavijo organi upravljanja TOZD uporabnikov in izvajalca komisiji iz 1. odstavka tega člena, ki jih obravnava in predloži vsklajen predlog tega sporazuma.
Skupni organ iz 1. odstavka tega člena posreduje vsklajen predlog tega sporazuma iz njegovega 2. odstavka organom upravljanja vseh uporabnikov in izvajalca, da ga posredujejo v sprejem delavcem svojih
65.	člen
Sporazum sprejmejo delavci uporabnikov in izvajalca z osebnim izjavljanjem z večino glasov vseh delavcev v vsaki od navedenih TOZD.
66.	člen
Sklep o sprejetju sporazuma iz 65. člena tega sporazuma je treba dostaviti vsem TOZD uporabnikom, izvajalcu in svetu.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
70.	člen
Svet se mora konstituirati najpozneje v roku 60 dni od dneva uveljavitve tega sporazuma.
Svet mora na svojem prvem zasedanju takoj po svojem konstituiranju ugotoviti (verificirati) veljaven sprejem in sklenitev tega sporazuma.
71.	člen
Z dnem uveljavitve tega sporazuma prenehajo veljati vsi dosedanji medsebojni akti uporabnikov in izvajalca, ki so v nasprotju z določili tega sporazuma oz. so z določili tega sporazuma nadomeščeni.
Z dnem izvolitve sveta preneha mandat dosedanjemu skupnemu organu uporabnikov in izvajalca.
67.	člen
Sporazum podpišejo pooblaščeni organi uporabnikov in izvajalca, ki so ga sprejele.
Za organ, pooblaščen za podpis tega sporazuma in drugih aktov, sprejetih na osnovi tega sporazuma, se šteje poslovodni organ TOZD uporabnika in poslovodni organ DO Promont.
68.	člen
Ta sporazum stopi v veljavo z dnem, ko ga na predpisan način sprejmejo vse TOZD uporabniki in izvajalec.
69.	člen
K temu sporazumu lahko naknadno pristopi vsaka TOZD v sestavi katerekoli delovne organizacije, združene v SOZD IMF, s tem da sprejme sklep o sprejetju tega sporazuma in podpiše izjavo o pristopu k temu sporazumu na način kot to določa ta sporazum.
Sklep in podpisano pristopno izjavo iz 1. odstavka tega člena je treba dostaviti skladno s 69. členom tega sporazuma.
Pristop nove TOZD k temu sporazumu ugotovi svet.
72.	člen
O uresničevanju tega sporazuma morajo svet in organi upravljanja uporabnikov in izvajalca redno obveščati delavce TOZD najmanj pa pred vsako ugotovitvijo
zaključnega računa.
Izvajanje tega sporazuma spremlja in nadzira svet, organi upravljanja in organi samoupravne delavske kontrole SOZD IMF, uporabnikov in izvajalca, vsak v
okviru svojih določenih pristojnosti.
73.	člen
Ta sporazum je sestavljen v 20 enako veljavnih izvodih, od katerih prejme vsaka od TOZD uporabnikov in TOZD izvajalcev po 2, medtem ko se 2 izvoda shrani v arhivu delovne skupnosti DO PROMONT.
V Ljubljani, dne
TOZD uporabniki:	TOŽD izvajalec:
I
IMF GLASNIK izdaja delovna skupnost IMF ■— Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 6.660 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni urednik), Anton Štrus (odgovorni urednik), ing. Vinko Kuder, ing. Janez Trost, ing. Vane Učakar, Jože Weis. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1 /72 z dne 26. septembra 1974 je IMF Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od
J
^prometa proizvodov.