Amerik anski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote 30 številka Joliet. Illinois, 3. julij» 1908 Letnik XVII BLAGOSLOVLJEN® CERKVE V CALUMETU. Nova slovenska cerkev sv. Jožefa je bila posvečena ob ogromni udeležbi zadnjo nedeljo. CERKEV STANE $100,000, A JE SKORO IZPLAČANA. Calumet, Mich., 30. jun. — Nova slovenska cerkev sv. Jožefa je bila slovesno blagoslovljena v nedeljo dne 28. junija. Obširne priprave za to pomenljivo slavnost so se delale že delj časa poprej in tako skrbno in umno, da se je izvršil ves spored v najlepšem redu. Slavnosti blagoslovljenja so se vdeležila vsa katoliška društva iz Ca-lumeta in okolice. Impozanten je bil sprevod ali nlarčanje raznih društev čujoča Slovenca: čč. gg. F. X. Bajec iz St. Paula, Minn. in F. S. Šušteršič iz Jolieta, 111. Slovesno sv. mašo je služil msgr. in generalni vikar Lang-ner iz Negaunee, Mich. Petje je bilo od domačega cerkvenega pevskega zbora in izvajano z največjo preciznostjo pod spretnim vodstvom mladega in velenadarjenega organista g. Frančiška Radej. Po sv. maši je bil slavnostni govor, ki ga je imel č. g. razven v posvetnih vedah podučevala tudi v sv. katoliški veri in sladkem materinem jeziku. Hvalevredna ta misel je našla globok odmev v srcih cerkvenih odbornikov in voditeljev naroda na Calumetu. G. J. Ruppe slovenski veletržec je takoj izrekel, da četudi je njegova deca že vsa odra-ščena, je pripravljen darovati $500.00, kadar se začne zidati slovenska šola na Calumetu. Obilno pomoč so obljubili tudi Vertin bratje, veletržci in drugi. V prid slovenske farne šole sta govorila tudi gg. J. R. Sterbenc, predsednik K. S. K. J. in J. Gašparovič, predsednik “Slovensko-Hrvatske Zveze”. Zopet drugi so povdarjali potrebo župnišča ali farovža slovenske cerkve sv. Jožefa in na vse zadnje se je izrazilo mnenje, da se prične takoj zidati farovž za č. g. župnika in' potem, kakor hitro mogoče, slovenska farna šola, tako da bo župnija preskrbljena z vsem, kar spada k njej. Na večer je došel moški pevski zbor in kratkočasil goste v pozno noč z milimi domačimi slovenskimi popevi. * * * Nova slovenska cerkev sv. Jožefa je 120 čevljev dolga, 64 čevljev široka, zidana v romanskem slogu iz domačega calumeškega kamna, krita s deščicami ali šinkelni in obsega 700 sedežev. Na pročelju sta velika kipa slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Okna so umetno barvana in bila darovana deloma od društev deloma od posameznikov. Cerkev ima tri altarje, stranska dva so kupile žene in dekleta, prižnico dekleta, orgije pa Zveza slovenskih fantov v znesku $3,-000.00. Vsega skupaj s'tane cerkev okoli $100,000, ki je plačano vse razven $10,000. NOVA SLOVENSKA CERKEV SV. JOŽEFA V CALUMETU, MICH. v uniformah in se zastavami na čelu. Razdeljen je bil v štiri divizije, kateri vsakej je načelovala godba. Sprevod je otvorila “Zveza slovenski fahtov" in društvo sv. Barbare. Za tem so se vrstili, kakor sledi: The Hibernian Rifles iz Hancocka, društvo sv. Jožefa iz Hancocka, francosko društvo sv. Janeza Krstnika, Knights of Columbus iz Calumeta, poljski huzarji sv. Stanislava, šestero hrvatskih društev iz Calumeta in Laurium in naslednja slovenska društva: Sv. Alojzija, K. S. K. J. iz Mohawk; Sv. Matija, South Range; sv. Frančiška, Dollar Bay; sv. Jakoba, Laurium; sv. Cirila in Metoda J. S. K. J.; sv. Jožefa in sv. Petra K. S. K. J. iz Calumeta. To je bila največja parada, kar jih je še videl Calumet in vsepovsod po ulicah F. X. Bajec. Častital je faranom cerkve sv. Jožefa na velikem delu, ki so ga srečno dokončali in z njemu lastno zgovornostjo razlagal velike dobrote in milosti, ki jih imajo katoličani od svojih cerkev. Govoril je najprej v slovenskem in potem v angleškem jeziku in dasi je bilo že dolgo čez poldne ga je vendar natlačeno polna cerkev poslušala z največjo pazljivostjo. Po končanem govoru je mil. g. škof Eiss nagovoril župljane ter jim čestital, da so zgradili tako lep božji hram, ki bo še poznim rodovom pričal o veliki gorečnosti slovenskega naroda za božjo čast. “Ni se še nikdar—je rekel—pripetilo v tej deželi, da bi v kakej župniji sezidali tako krasno cerkev v primeroma tako kratkem času in jo tudi do malega NOTRANJŠČINA NOVE CERKVE V CALUMETU. Velik primanjkljaj. Washington, 1. jul. — Te dni izide poročilo zveznega zakladnika o dohodkih in stroških v fiskalnem letu, končanem z dnem 30. junija. Poročilo pokaže, da so se dohodki med zadnjim letom znatno znižali proti prejšnjemu letu, dočim so stroški narastli. Letošnji primanjkljaj bo znašal nič manj nego $60,000,000, znesek, ki je bil izza državljanske vojne samo dvakrat dosežen, oziroma presežen. Leta 1894. je bilo primanjkljaja $69,803,000 m leta 1899. pa nekaj .nad $89,000,000. Skupni dohodki zadnjega leta znašajo okoli $599,000,000, a skupni stroški okoli $659,000,000. Večje stroške je povzročil predvsem Panamski kanal, ki je zanj vračunati $39,000,000. DEMOKRATJE HITE V DENVER, GOLO. Prihodnji torek bode tamkaj otvor-jena demokratična narodna konvencija. BRYAN BO GOTOVO NOMINIRAN John Mitchell pa utegne postati kandidat za podpredsednika Z. d. Zapuščajo Panamo. Washington, D. C., 30. jun. — Pri gradnji Panamskega kanala je začasno zaposlenih 21,086 delavcev. Izza več mesecev zapuščajo tisočeri evropski delavci kanalski pas ter se ali vračajo s prihranjenim denarjem v staro domovino ali pa podajajo v Brazilijo ip Argentinijo, kjer potrebujejo na tisoče železniških delavcev. Kanalski komisiji ta odhod izbornih delavcev ni preveč prijeten. Deset “klubov” razpuščenih. St. Louis, Mo., 29. jun. — Trije nočni oddelki policajev so vvčeraj v mestu razpustili 10 “klubov”, odvedli v zapor 65 oseb, ki so jih našli v klu-biščih, in zaplenili 49 sodcev piva. Ti ■“klubi” so bili erganizirani, da se vsled strogego proizvajanja nedeljske postave da suhim., grlom prilika, ob nedeljah okrepčati se s pivom in vinom ter se nekaj ur nemoteno razveseljevati. Denver, Colo., 1. julija. — Prihodnji torek, dne 7. julija, bo tukaj otvor-jena demokratska konvepcija, da nominira demokratska kandidata za pred sednika in podpredsednika Združenih držav. William J. Bryan bo skoro gotovo nominiran za predsedniškega kandidata. Kajti danes so agitatorji za guvernerja Johnsona in sodnika Gray izjavili, da se nikakor ne bodo “zavezali” v združbo proti g. Bryanu. A kdo bo nominiran za podpredsedniškega kandidata, to je doslej še u-ganka. Sodnik Gray, ki so ga hoteli za ta urad, je izjavil, da noče biti kandidat niti za predsednika niti za podpredsednika. Delegatje bodo začeli prihajati semkaj v petek. Od tedaj do torka bo neprestan naval tujcev, katerih se pričakuje v Denver do 100,000. Mesto se je pripravljalo za to priliko mesece in mesece ter željno pričakuje gostov. Denver, 1. jul. — Bryanovi pristaši so silno zadovoljni, da je T. A. Bell izvoljen začasnim predsednikom konvencije, zvest pristaš Bryanov; kajti zdaj so uverjeni, da bo stalnim predsednikom konvencije izvoljen H. D. Clayton iz Alabame, ki je tudi pod-vrženec Bryanov. Denver, 1. jul. — Roger C. Sullivan, član narodnega odbora za llinois, je naznanil, da bo njegova država, ozir. delegacija iz 111., imela kandidata v osebi delavskega voditelja Johna Mit-chella za podpredsedništvo. Ampak, je dostavil Sullivan, Mitchell mora najprej izjaviti, da želi nominacije, preden bo njegova delegacija predlagala. Če bo hotel nominacijo, ga bodo vsi delegatje iz 111. podpirali. Stvar se ne bo dalje razpravljala, dokler g. Mitchell ne pride semkaj v ponedeljek. Denver, 1. jul. — W. H. Everoad, član državne delegacije iz Indiane, ki je imel v narodni konvenciji nominirati Johna W. Kerna iz Indiane za podpredsedniškega kandidata, je danes izjavil, da tega ne bo storil. “Jaz mislim,” je rekel, “da naj bi demokratična stranka izbrala za drugo mesto na narodnem volitvenem listu bivšega predsednika združbe “United Mine Workers of America”, Johna Mitchel-la. Demokraflčna stranka je bila vedno prijateljica delavcev in s krepko “anti-injunction-planko” v platformi ter delavcem John Mitchellom kot kandidatom za podpredsednika bo stranka brez dvoma zmagala. John Kern nima najmanjšega upa, da bi bil nominiran, ampak ime Johna Mit-chella bi povzročilo velikansko navdušenje v konvenciji in njegova nominacija bi bila ob prvem glasovanju enoglasno sprejeta.” Nov kandidat za podpredsedništvo je guverner North Caroline, Robert B. Glenn, ki se je v boju proti železnicam kot reformator zelo odlikoval. Nočejo Nemčije “žaliti”. London, 30. jun. — Tukajšnji časo-sopisi donašajo danes daljše razprave o izborno posrečenem mobilizovanju vesoljnega angleškega kanalskega bro dovja, ki ima pod poveljstvom admirala lorda Charles Beresford manev-rovati (vaditi se v orožju) v Severnem morju. Nič manj nego 300 vsakovrstnih vojnih ladij z 68,000 možmi posadke se udeležuje teh vaj. Časopisi kažejo v svojih člankih na to, da se to velikansko brodovje nikakor ni združilo zato, da bi se Nemčija žalila. Ob istem času pa ne morejo opustiti, da ne bi primerjali to brodovje ter nemško morsko brodovje, obstoječe iz 64 ladij, ki je predkratkim manevrovalo v Severnem morju. Angleško brodovje bo raztegnilo svoje vaje do skrajne severne končine Danskega. Knez krkroprisežnik. Berolin, 29. jun. — Danes se je začela tukaj pravda krive prisege obtoženega kneza Eulenburg pred porotnim sodiščem. Obenem je tudi obtožen, da je druge zapeljal h krivi prisegi. Pravda bo trajala bržkone več tednov, ker bo zaslišanih prav veliko število prič in je knez tako bolan, da bo menda treba pravdo pretrgovati. Obravnave bodo tajne. Niti zastopniki časopisja ne bodo smeli biti navzoči. Prezira Avstrijo. Dunaj, 29. jun. — Prvikrat izza dogovora v Muerstegu je Rusija sama, to je, brez Avstro-Ogrskega, zarožljala v Balgradu in Sofiji zaradi obnovljenih nemirov v Macedoniji. To očividno izpremembo v postopanju Ru sije stavijo v tukajšnjih uradnih krogih v zvezo z dogodki ob sestanku angleškega kralja in carja v Revalu. Država svobodna. Memphis, Tenn., 29. jun. — Država Tennessee bo vsaj za prihodnji dve leti občuvana državne prohibicijske postave. Pri demokratskih predvoli-tvah za kandidaturo guvernerja, ki so se vršile v soboto, je ostal sedanji guverner Patterson zmagalec. Njegov nasprotnik je bil bivši zvezni senator Carmack, ki se je naravnost izrekel za strogo državno prihibicijsko postavo, dočim je Patterson zagovarjal lokalno opcijo. stalo radovedno občinstvo in obču-valo vrle katoliške može in mlade-:e v veličastnem sprevodu. Ob 11. uri je prva divizija došla do rkve in potem so člani vseh dru-ev napravili špalir, ki se je raztezal ■ celih sedem Izločkov in defiliraii ed mil. g. skoïbm marqiuettskim, 'vabljenimi duhovniki in cerkvenimi lborniki, ki so se vozili v kočijah. Blagoslovljenje cerkve jerizvršil mil. škof Friderik Eiss iz Marquette, tich. ob udeležbi 21 duhovnikov, iz-'ed katerih sta bila razven domače-a R. župnika č. g. Luka Klopčič, pri- plačali.” Na to je podelil visoki vladika zakrament sv. birme 125 otrokom župnije sv. Jožefa in s tem je bila zaključena cerkvena slavnost. V pritličju Cerkve je bil na to banket, ki so ga priredili calumetski Slovenci povabljenim gostom. Vrstile so se razne napitnice od strani duhovskih in posvetnih gostov in navdušenje je raslo bolj in bolj. Vrhunec pa je našlo navdušenje, ko je č. g. F. X. Bajec v.izbornem govoru povdarjal, da calumetski Slovenci, ki so sezidali tako krasno cerkev, naj sezidajo tudi katoliško farno šolo, kjer se bo njih deca Učitelji v Clevelandu. Cleveland, O., 29. jun. — Danes se tukaj začenja 46. letno zborovanje združbe “National Educational Association”. Mesto si je odelo praznično opravo in se trudi namoč, prirediti 60,000 semkaj dospelim učiteljem nekaj prijetnih dni. Smrt v plamenih. Milwaukee, Wis.,' 28. jun. — Družina delavca Julija Krueger, obstoječa iz 6 oseb, je danes skoro vsa zgorela. Mati in trije otroci so storili smrt v plamenih, dočim sta oče in en sin tako hudo ožgana, da utegneta vsak hip umreti. Krueger je delal za tvrdko Jeger & Gezelsch in stanoval v dveh sobah za tovarno. Davi je nastal v onem delu tovarne ogenj, ki se je naglo razširi! tudi v stanovanje. 67 ljudi rešil. New York, 30. jun. — Kapitan Frederick C. Wilson od tukajšnje rešilne postaje je obhajal danes svoj 47. rojstni dan in obenem rešitev 67. človeškega življenja od smrti vsled utoni-tve. Davi je rešil gdčno. Lavro Walsh iz Port Richmonda, S. J., ki je v pristanu strmoglavila v reko. Vrli mož je že prejel od kongresa veš rešilnih kolajn in istotako Carnegiejevo medaljo za junake. Ogromen jez. Gallipolis, O., 27. jun. — Zvezni inženirji so danes določili mesto v reki Ohio, kjer se ima zgraditi jez št. 26, po čegar dovršitvL bode možno, vodotok tako uravnati, da se bo premog lahko prevažal celo leto iz Kanawha-doline po reki nizdoli. Delo se ifiia 'dovršiti v petih letih, bo stalo okoli $1,500,000 in 500 delavcev bo pri njem zaposlenih. Čista živila. Peoria, 11., 27. jun. — Tri največje tukajšnje žganjarnice delajo na vse kriplje, ker se mora dne 1. julija pod novo postavo proti ponarejanju živil potem označiti žganjica po svoji vrednosti ali prvinah kot žganje, špirit, alkohol itd. Pri tem leži v zveznih skladiščih na desettisoče sodov žganji-ce pod ključem. Polet čez Alpe. Brieg, Švica, 29. jun. — Balonu Švicarskega Aero-kluba se je posrečilo, preleteti Alpe. To podjetje se je bilo že večkrat poskušalo, a doslej je bilo vedno brezuspešno. V MEHIKI VRE IN SE PRELIVA KRI, Uporniki so napadli več mest in prišlo je do krvavih spopadov . z vojaki. ZAROTA ZA SPLOŠEN UPOR, Imel izbruhniti dne 1. julija, a je sedaj preprečen. Cesar v Ischlu. Dunaj, 28. jun. — Cesar Franc Jožef je po naporih, katere, je don^slo jubilejno leto doslej za sivolasega vladarja, odpotoval v Ischl na s-froje letne počitke in dospel v tamošnje toplice zdrav, dasi potreben pokoja. Te dni obišče cesarja angleški kralj Edvard, ko pride v Karlove vare, kakor redno vsako leto. Nadalje obiščejo cesarja rumunski kralj Karol I. in kraljica Elizabeta, ter prve dni oktobra meseca španski kralj Alfonz in kraljica Viktorija. El Paso, Tex., 30. jun. — Iz Tor-reona v Mehiki danes dospela brzojavka poroča, da je 50 mož močan oddelek mehiških vojakov zadel ob 80 mož broječe krdelo upornikov 60 milj severno od Las Vacas. Prišlo je do boja, v katerem je bilo 15 vojakov ranjenih ter 20 upornikov usmrčenih in 10 ranjenih. Po drugem sporočilu je padlo na obeh straneh 50 mož. Mehikanskim vojakom je poveljujoči general Morez ukazal, naj nikogar ne ujamejo, nego upornike kar postrele. Imenovani general utemeljuje ta ukaz s tem, da politični ujetniki deželo preveč stanejo in da so nevarni zanjo, zato je najbolje, da se čisto navadno postrele (!). Samo vodje upornikov, takozvani "brigadirji”, naj se živi ujamejo, če možno, in iz-roče oblastim, da jih naglo obsodijo na smrt in v strašilen vzgled za druge javno usmrte. Vlada je baje razpisala $100 nagrade za vsacega izročenega upornika. Včeraj popoludne je bilo na raznih mestih ob mehikanski brežini reke (Rio) Grande ujetih 40 upornikov. San Antonio, Tex., 1. jul. —■ Danes so tu aretirali člane neke tajne druž-žbe mehikanskih zarotnikov in tako so se odkrile podrobnosti za splošen upor na dan 1. julija. Zaplenjene listine kažejo, da so bila že izdana povelja naskočiti ,Las Vacas in druga mesta. Pravijo, da so odlični Mehikanci v Ameriki zapleteni v zaroto. City Mexico, 1. jul. — Eden od treh oddelkov mehikanskih vojakov, ki zasledujejo Jaqui-Indijance, so v Baca-tatem-gorovju zadeli ob rdečekožce. V nastalem boju so bili štirje Indijanci usmrčeni, deset jC bilo ranjenih in nad dvajset ujetih. Zarota v Črnigori. Cetinje, Črnagora, 28. jun. — Pravda proti 36 osebam, ki so bile prijete v zvezi z najdbo več bomb lani pod obtožbo prekucijskega delovanja, se je danes končala z obsodbo vseh. Šest obtožencev je bilo obsojenih na smrt, trije morajo v dosmrtni zapor, in ostali — med njimi pet bivših ministrov— so obsojeni v ječo od 3 do 20 let. Kakor znano, je več obtožencev izpovedalo, da jim je bombe oskrbel srbski prestolonaslednik v svrho, u-moriti črnogorsko knežjo rodovino. Na smrt obsojen. Lvov, Galicija, 30. jun. — Maloruski vseučiliščnik Mieroslav Siczynski, ki je svoj čas ustrelil cesarskega namestnika gališkega, grofa Andreja Potočki, je bil danes obsojen na smrt. Tornado. Graceville, Minn., 28. jun. — Sedaj so znane podrobnosti o tornadu, ki je v soboto besnel čez Clinton, kraj s 400 prebivalci v zapadnem delu Minnesote. Usmrčenih je bilo 7 oseb in ranjenih okoli 60, enajst od njih hudo. V Clintonu je bilo 33 hiš popolnoma in 25 skoro popolnoma razdejanih. Kačih 200 oseb je brez strehe. Mno-goterniki so izgubili vse svoje imetje. Mitchell, S. Dak., 28. jun. — Mali kraj Pukvcana v okraju Brulc, 50 milj od tu, je bil sinoči po tornadu skoro popolnoma razdejan. Skupna škoda znaša nad $100,000. Lepa starost. Kokomo, Ind., 1. jul. — Semkaj je dospela na obisk Mrs. Anna Bolton, stara 104 leta, iz Alexandrije, Ind. Sedaj odide v Ford, Kas., obiskat svojo sestro, Mrs. Elizo Wilson, staro 116 let. Poleg te ima še dve sestri, stari 104 ozir. 106 let. Naznanilo. Tem potom naznanjam rojakom, da g. Ignac Verbič ni več pri meni v sa-lunu. In kdor nam kaj dolguje ne sme njemu nič plačati ampak naj pride k meni in dolg poravna. FR. BAMEICH, salunar, 120 N. Chicago St., Joliet, Illinois. Jolietske novice. — Spet umor! V sredo, dne 1. julija, zvečer je bil Avgust Beltzner, star 65 let, eden najodličnejših trgovcev v našem mestu, napaden in usmrčen po dveh razbojnikih v svoji gro-ceriji, 341 Hunter avenue. Beltzner je ravno štel dnevne prejemke, ko sta vstopila roparja in zahtevala denar. Ker se je zoperstavljal, sta sprožila nanj tri strele, od katerih ga je eden smrtno zadel v srce. Več sosedov je videlo, kako sta morilca bežala, a mislili so, da bežita pred dečki, ki so V bližini streljali s pokalicami in “cfae-kerji”. Kmalu potem pa je vsa soseščina doznala o napadu in umoru, in že je bila na licu mesta tudi policija. Začelo se je splošno zasledovanje roparjev, ki sta baje stara po karih 21 let in lepo opravljena. Obveščena je bila tudi chicaška policija. Pred zaključkom lista smo doznali, da sta morilca že prijeta in v zaporu,, kakor nam je telefoniral g. Jos. StU-kel, oskrbnik jolietske policijske postaje. In žalibog, naznaniti moramo, da se po žilah morilcev pretaka slovenska kri. Včeraj zarana ob 4. uri sta bila v svojih stanovanjih prijeta Matthew Stariha, kuhinjski pomivač po poklicu in stanujoč pod h. št. 1304 na Broadway, ter Anton Bluth, stanujoč na voglu Nicholson & Hutchins cest. Stariha je zločin že priznal, a Bluth še taji. Ista dva zločinca sta svojčas zaprla Petra Mavrina, salu-narja na Eastern ave., v njegovo o-maro za led in potem uropala iz njegove blagajne $40; g. Mavrin je bil slišal o najnovejšem umoru in je prišel na policijsko postajo, kjer je Stariho in Blutha spoznal za tistji potepuha, ki sta tudi pri njem izvršila tako “odličen čin”. Starihovi starši še žive. Bluthov oče, rodom Slovenec, je umrl, a živi mu še mati, rodom Nemka. Oba morilca sta rojena v tej deželi. Pač milovanja vredni starši! — Pogrebov meseca junija v našem mestu je bilo 43; od teh je 17 oskrbel A. I^femanich & Son pogrebni zavod. — Pokopana je bila včeraj dop. na tukajšnjem hrvatskem mirodvoru ga. Marija Ribljan, ki je umrla v ponedeljek v Gary, Ind., v starosti 39 let. Poleg soproga zapušča troje otroke. N. p. v m.! — Vse pse brez nagobčnikov morajo izza dne 1. julija naši policaji postreliti, če jih dobe. — Ako hočete citati novice iz r nih krajev se morate naročiti na ‘ S.”, ker le v tem listu jih dobite. bo za danes, se zopet oglasim po slo-j vesnosti. Pozdrav čitateljem Amer. Slov.; te-! bi, vrli list, pa prav. obilo uspeha. J- P- pred seboj naše ljudstvo zbrano v brat I ski slogi in častiti pod jednim krovom ; svojega Stvarnika. Videl je ta dan j vse to, spoznal lahko, da njegov- jed-! noleten trud med clevelandskimi Slo-! venci ni bil brez uspeha. Častitati , mu mora res vsakdo, kakor jaz r\a S svojo prijazno- Joliet, 111., 1. jul. — Dva lepa praznika bomo obhajali v soboto in nedeljo. V soboto bo največji ameriški, narodni praznik — dan 4. julija! To jc rojstni dan ameriške neodvisnosti in svobode. Kakor vsako leto, se bode praznoval tudi letos z vsakovrstnimi paradami in prireditvami, zastave bodo plapolale in pikpokalo bo vse povsod, da bo veselje. ' V nedeljo pa bo ►lovanski narodni praznik — god solunskih bratov s\. Cirila in Metoda, ki pade letos ravno na nedeljo. Umestno je, da tudi ta dan primerno praznujemo, saj sta solunska brata prava slovanska apostola, ki sta po širnem slovanskem svetu prižgala luč krščanske vere. Zato tudi njima vsepovsod večna slava! — Dlje ali manj časa so sc mudili zadnje tedne v' naši, sredi sledeči dobrodošli gostje: G. Peter K raker, trgovec iz Albany, Minn., ki je obiskal s svojo gospo soprogo svoje tukajšnje prijatelje, predvsem cenjeno rodbino J. Strutzel. — Nadalje je bivala med nami kacih štirinajst dni gdčna. Ka-trica Wert in, dražestna hči dobrozna-nega slovenskega trgovca v Calumetu, Midi. Dospela je bila semkaj v spremstvu svojega brata Jankota. Zadnjo nedeljo se je udeležila piknika, ki ga je priredilo v gozdu nad Theilerje-vim parkom sl. društvo sv. Genovefe. — Tukajšnji Poljaki se pripravljajo na slovesen sprejem svojih bratov, ki pridejo iz Chicage in druzih mest kot zastopniki svojih podružnic na deveto letno konvencijo, katero bo imel v našem mestu v soboto in nedeljo Drugi voj poljskih vojaških društev ameriških (Second Corps of the Polish Military Societies of America). Pričakuje se nad tisoč gostov iz tujih mest. Vsi člani organizacije pridejo v polni uniformi. V soboto ’dopoludne ob poldesetih bo velika parada, in sicer iz Golobičeve dvorane po Elizabeth cesti v poljsko cerkev, kjer bo slovesna sv. maša. Konvencija se bo vršila v prostrani dvorani našega do-broznanega rojaka, g. Ant. Golobiča, kjer bode v soboto zvečer koncert in gledališka predstava; koncert bo nudil izvenreden užitek, ker se ga udeleži med drugim neka izborna pevka, Mrs. Rose Kvvaisgroch, hči 'pokojnega Petra Kiolbasa, bivšega mestnega blagajnika chicaškega; na koncert so povabljeni župan Cronin in . drugi odličnjaki jolietski. Chicago, 27. junija. — Faranom slo venske cerkve sv. Stefana v Čhicagi njegovem uspehu misijonark v Omaho; Č. g. P. J. Rem-1 "aznanja”.tem p°‘om‘,šc Posebej, da ) stjo in miroljubnostjo si je pridobil škir in č M I Pirnat vsi slov. ! ”omo imel1 v nedeljo dne S. julija ob j toliko simpatij med tamošnjim ljud- . T,' , , , ’ , r „„„ j V28. uri zvečer v naši cerkvi neko iz-! stvom, da lahko rečem, da on danes novomasniki. Poleg teh so bili nav- , - - 1 . , - 1 ■ . . . , k ... ,, , r, , ... c. -n , • ! va«redno pobožnost, s.katero hočemo- nima niti jednega sovražnika med to- zoci c. g. Val. Schiffrer iz St. Paula m , ___ _*......................... ! f...... — Ubogi salunarji! Državni pravdnih jim ne da miru pa jim ne da. Spet jih je pozval 29, reci: devetindvajset, da se zagovarjajo zaradi kršenja nedeljske postave. Proti vsakemu je podanih kar šest obtožeb, torej bb globa občutna. — Umrl je Geo. Hagerman iz Rock-dala za poškodbami, ki jih je zadobil v soboto zvečer, ko ga je podrl neki vlak. Pokojnik je bil med drugimi osumljen, da je ustrelil našega roja jaka Jerneja Marentiča, salunarja v Rockdalu, a dokazati se mu ni moglo ničesar. . na skromen nacm praznovati deset- liko tisoči clevelandskimi rojaki, c. g. Vm. Božja ter nekaj nemških , . . . - r ( . . . , . , , , - , . , letnico obstanka nase fare. Za to pri- Zvečer sta pevski zbor in drai duhovnikov. Društva so korakala v ... . , . • ! ... ... . • ■, 1 bko je bil povabljen kot slavnostni go-. no društvo priredila izvrstno zab: paradi v cerkev, kjer je svirala me-! ...... - , , ,. . . v . I vornik ustanovitelj nase fare, c. g. ! gospodu slavljencu na čast. Pevci dramatična b a vo so ščanska godba in tudi slov. novonlaš- T 1 m 1 - -i «7 1 1 • ■ ,• , .. ^ . ... .. John Plevnik, župnik v vVaukeganu, ki s pi .-izvajali par res krasnih točk pod niki so zapeli par umetnih pesmi. Slo-. venci, ki so prišli za to slovesnost i semkaj iz St. Paula in Albany so se veselili ui radovali nele slovesne prve maše temveč so se solzili ob ganljivem' govoru č. g. dr. Seliškarja in radovali s slovenskimi pevci, ki so zapeli mnogo ubranih pesmi, kar je bilo lahko, kajti zbrani so bili tu najboljši pevci, kar jih premore St. Paul. Jutri odpotujejo č. g. dr. Seliškar, č. g. ' Schiffrer in domači g. župnik Rev. F. ' S. Rant v Ycllowstone Park na kratek odpočitek. Omenim naj še, da po splošni in skupni zabavi v dvorani Higli School, katero so priredili šolski otroci pod vodstvom šolskih sester smo igrali narodno ameriško igro "base-ball". Igrali so vsi “gospodje”, četudi je tega ali onega pri letanju ovirala prevelika in preraztezna “telesna količina”. Gle-davci so imeli premnogo zabave, zlasti nad nekaterimi tekači, kakor nad enim gospodom iz St. Paula, ki so1 mu rekli g. Longinus. Dr. J. Seliškar in Rev. Val. Schiffrer sta “ampaj rala” v splošno zadovoljnost, prvi vsled širine in drugi vsled dolžine! Stroške za obojestranske igravce in krepčila sta plačala “ampajerja”. S pozdravom! Udeleženec. vodstvom g. Holmarja. Clevelandske mladenke so se izvrstno postavile s poučljivo igro: “Loteristovka”. Glavno'ulogo je imela v rokah g. Mary Zakrajškova. Ne bodem ocenjeval njeno izborno zmožnost za take ulo-ge. pač pa bi rad vsakemu privoščil, i leti njo, kako je izvrstno uprizarjala težko ulogo prave krdnjske lote-ristovke. Tudi moški so dobro pokazali kaj vse znajo. Izvrstno je predstavljal g. Anton Kaušek zvitega ogrskega cigana. Sploh pa moram pri- “A. S.” tu dovolj naročnikov, da bi se 4 ali več društev ustanovilo pa še enega ne naredimo. Poskusiti bode treba pa bo menda že šlo. Gosp. Čer-netich se na vsak način trudi, da čim več naročnikov dobi za list, in to mu tudi gre dobro pod roke, ker v kratkem času je se “A. S.” tako razširil v tem mestu, da ga bodo kmalu dobivali, če še ne, v vsaki hiši. List je res priporočljiv radi veliko novic in nizke cene. Toraj rojaki naročajte ta list. Pozdrav naročnikom in sotrud-nikom “A. S.” Math Pirc. poznati, da se je igralo res izborno in da so bile vse uloge srečno izbrane. Dela! bi pa krivico g. Franku Pcr- mclu, če bi ne izrazil njemu še posebne zahvale, ker nas jc tako izborno zabaval s svojim krasnim glasom. Anton Schiffrer, bogoslovec. Rev. John Plevnik, ustanovitelj slov. fare sv. Štefana v Chicagi, 111. se je povabilu prav rad odzval. Gospod John Plevnik je oral'-ledino v Chicagi, to se pravi, boriti se je moral s težkočami, ki jih ima vsak duhovnik v Ameriki, ki ustanavlja novo fa-; ro. V Chicagi je preživel pet let in dolgo odkar sem se oglasil, pa vendar ; zato ob desetletnici ustanovitve naše Broackway, Minn., 24. jun. — Ce- j njeni list Amerikanski Slovenec: Niše! je dosti novic. Vremena nimamo fare vsi starejši farani želijo Videti in prav lepega, dež nas velikokrat obišče. Naša naselbina je slovesno obhaja slišati onega gospoda, ki je v Chicagi začel novo faro in jo oskrboval celih la praznik presv. Rešnjega lelesa. Ob : pet Rt. Vsa slavna katoliška društva poldeseti uri je bila velika sv. maša, 1 pa prosim, naj za ta večer postavijo v potem procesija: prvi so bili šolski ■ cerkev svoje zastave, člani društveni dečki in deklice, potem dekliško Ma- | naj se pa korporativna udeležijo slonjima društvo, potem mladeniško dru- ; vesnosti z regali na prsih. Po govoru štvo sV. Alojzija, potem šolska deklet- bodo pete litanije, nato bomo pa vsi ca v belih oblačilih z venčki na glavi j soglasno zapeli Bogu v zahvalo: Hva- cveticgmi v rokah, s katerimi so ha bod’ Gospod Bogu! posipale pred sv. Rešnjim Telesom pri kapelicah; kapelice so bile lepe; potem mašnik s svetim Rešnjim Telesom ih pevci, potem moško društvo sv. Stefana in zensko Marijino dru- pa šnajt!" Tako so se navadno vspod- Anton Sojai, župnik. Chicago, 111., 30. jun. — “Korajžo ■— Okrogli solnčni mrk zadnjo nedeljo dopoludne je bil viden tudi v našem mestu. Trajal je od 8. ure 42 minut do 11. ure 30 minut, ampak videti ga je bilo le nepopolnoma vsled oblakov. — Prvoobhajanci tukajšnje hrvat-ske šole so imeli svoj veliki dan zadnjo nedeljo. Obhajal jih je hrvatski g. župnik, Rev. Violič. — Nadškof Quigley iz Chicage je zadnji petek popoludne v tukajšnji nemški kat. cerkvi, sv. Janeza podelil okoli 300 šolarjem sv. birmo. — Petdeset oseb je bilo v smrtni nevarnosti predzadnji torek žvečer, ko sta neka pocestna kara in vlak Chicago & Alton-železnice na križišču Cass-ceste skoro trčila skupaj vsled nemarnosti železniškega čuvaja. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Horvat Nikola, Terno-vec Anton. stvo. Nabijalo in streljalo je, da jc ! bilo kar veselje. Tudi na ta praznik se je bilo bati dežja, pa vendar ni šel. Pred štirinajstimi dnevi so prišle na obisk sestre .¡.z reda sv. Benedikta: sestra Emilija, hči Janeza in France Rekar; sestra Uršula in sestra Cirila, hčeri Jurija in Helene Kocijančič. Vse te so se vrnile nazaj. Tudi sestra Barbara, sestra Amata in sestra Eleonora, hčere Martina in Barbare Legat, so prišle obiskat svojo bolno mater. Srečni starši, ki imajo take hčere! Gospa Jera Reinhard, tudi hči Barbare in Martina Legat, je prišla iz Lacy, Wash., želeča še enkrat videti svojo mater. Zadnjo nedeljo so dekleta iz društva priredile igro “Lurško Pastirico”, zelo lepa in ginljiva je bila. Tudi petje je bilo izvrstno. Včeraj obiskal je našo naselbino č. g. novomašnik Jakob Črne. Jutri nas misli že zapustiti. Pred kratkim časom je prišel domu na počitnice naš rojak John J. Oman, ki študira v S,t. John’s College, Col-legeville, Minn. Tudi Jožef Trobec je prišel na počitnice. Pred kratkim časom je umrl Joseph Šajbel, bil je Nemec. Gdč.-Angela Mensinger je prišla na svoj dom iz Waukegan, III., kjer je učila šolo. Ostala bo v počitnicah tukaj. Naši rojaki, ki so šli na Obisk! v staro domovino, so na poti v Ameriko. Želimo jim veselo svidenje! H koncu mojega dojiisa pa pozdravljam vše čitatelje Amerikanskega Slovenca; tebi, dragi list, pa želim pozdravljati vsako slovensko družino, J- P- Chisholm, Minn., 29. jun. — Še nikdar v svojem življenju nisem toliko oseb krstil v enem dnevu, kakor zadnjo tjedeljo 28. junija. Osem oseb sem krstil iz šest raznih narodov: 3 slovenske otroke, 1 hrvaškega, 1 slovaškega, 1 rusinskega, 1 belgijskega in nazadnje zvečer po večernicah sem krstil od rastlega Amerikanca, 25 let starega, ki je postajni načelnik na Buhi. On je bral spise kardinala Gibbons in se je prepričal, da je katoliška vera edino prava vera. On je bil dobro podučen in je prosil krsta iz prepričanja in proste volje. Kot smo se včeraj posvetili presv. Srcu Jezusovemu, naj bodo tudi ti novi .katoličani njemu posvečeni. Rev. John Tscholl. Conemaugh. Pa., 30. jun. — Ne rad preveč hvalim našo naselbino, vendar krize še tu nismo čutili, ker delamo vedno'.po navadi; tudi plača ni presla- ba. Sicer ni nobenemu svetovati sem priti, ker novinci ne dobe dela. — Rojak Frank Želko, 509 Summit se je lotil mlekarstva. — Ako se ponesrečite; ako kupite hišo ali posestvo in rabite pojasnila; ko rabite pojasnila glede evropskih ho ameriških postav—: obrnite se na me, ki'sem. edini: avstrijski advokat v Jolič tu in sem namestnik konzula. S. E Freund, 320 Barber Bldg. slov N Ali ste bolni? Pridite ali pišite riškemu zdravniku: Dr. Ivec,711 nicago St., Jolict, IH. Arlington, Minn., 29. jur Vče- raj katc TmhIj pr< no obljajali tu redko slovesnost o se je 'udeležilo in po 'moči.'soho vse meščanstvo. Ob nav-1 mnogoštevilnega duhovništva '■ 'ih društev ter Kolumbovih je pel novo mašo c. g. J os. 0 i'ri prvi sv. daritvi je pridigo-'*>:.• Pcv. John Seliškar, D. D. o in dean St. Paul Seminary, oči so bili sledeči slovenski (luno novomašnik č. g. F. Missia, 1 o:nje po želji nadškofa Irelanda da tamkaj spopolni in dovrši i. /.kalieni in pevski talent; č. ■ Cente, ki bode deloval v So. ,: e. g. John Zaplotnik, ki odide Brockway, Minn., 29. jun. — Cenjeni gospod urednik: Natisnite par vrstic v nam priljubljeni list. Našo naselbino je obiskal zadnji četrtek 25. t. m. avstro-ogrski podkonzul g. dr. Ivan Schwegel. Le žal ker mu ni čas pripuščal ostati dal' časa tukaj. Naš č. g. škof so ga pripeljali in tudi odpeljali. G. dr. Sclnvegel je obiskal svoje žlahtnike in si ogledal farme kar mu je prav ugajalo. Tudi druge Gorjance bd bi rad videl pa mu ni čas pripuščal. Upanto, da nas g. dr. Schwe-gel obišče drugo leto kakor je rekel, in ostane d;ilj časa tukaj. Res lahko smo ponosni na takega rojaka! Včeraj 28. junija ob šesti uri zvečer dobili, strto štiri zvonove. Dekleta so spletle vence, s katerimi so jih ovenčale in okrasile. Šle šo nasproti in se vrnile pevajoče za zvonovi. Ko so ič bližali cerkvi, zaslišalo se je streljanje topov in. pritrkavanje iz visokega stolpa. Tudi poskusilo se je'kako novi zvonovi, zvone, Imajo res ‘lepe gla->' sove! V sobo(o, četrtega julija 'blagoslovili jih bodo naš mil. g. Škof Jakob Trobec. Imeli . bcimo tudi' piknik v prid naši cerkvi. Tudi bomo obhajali petletnico odkar je bil blagoslovljen vogelni kamen naše cerkve. Naj pa bujali fantje v starem kraju, kadar so korakali po sosednji vasi; s klobukom po strani, s korajžo pa v žepu. V nekako takem položaju sem bil jaz, ko sem brusil pete po tlakovani St. Clair cesti v Clevelandu. Vse kar se je razkričalo in razbobnalo po svetu o miroljubnih clevelandskih rojakih, vse mi je vršalo po glavi. Nihče se torej ne čudi, če povem, da nisem .niti kričal na korajžo niti pomaknil klobuka na stran ko sem korakal skozi Ribnico in da sem bil iz srca hvaležen mnogoštevilnim prebivalcem Žužemberka, ker so me pustili potovati nemoteno skozi njihovo ozemlje. Tako sem hodil po Clevelandu s korajžo v žepu— pravim — iskaje cerkev Sv. Vida. Nova maša v Clevelandu v cerkvi Sv. Vida! Tako so pravili ljudje in tako sem slišal jaz. Držeč se reka: Nič ne de, če raztrgaš tri pare čevljev, na novo mašo se mora iti! Držal sem se teh besed še tem bolj, ker sem bil svest, da mi ne bode treba razbiti toliko parov črevljev in ker me je g. novomašnik sam osebno povabil. Tem večje začudenje me je čakalo prihodnji dan, v nedeljo 21. junija. Krasno pritrkavanje zvonov je naznanjalo zjutraj ob 10. uri, da se je začel premikati slavnostni sprevod iz župnišča proti cerkvi. Pot je bila o-krašena na obeh straneh z zelenjem, zastave so plapolale nele iz cerkvenega poslopja marveč tudi raz slovenskih hiš, ki stoje v bližini cerkve. Pač lepo znamenje, katerega z veseljem pozdravlja vsak zaveden Slovenec, ki želi svojemu narodu blagostanje in napredek svojim narodnim bratom. S ponosom lahko rečem, da se je združil cel rodoljuben Cleveland ta dan, da pokaže s svojo navzočnostjo svoje veselje, ker ima v svoji sredi novo-mašnika-rojaka. G. Kaušek in še nekateri drugi, katerih imena žal ne vem, so se pošteno trudili predno so tako lepo okrasili cerkev Sv. Vida za to slovesnost. Očarujoča pesem: “Novomašnik bod’ pozdravljen” je zadonela slovesno po cerkvi ko je prestopil novomašnik g. Janez Blažič spremljan od duhovnikov cerkveni prag. Z veseljem sem zrl na to množico, ki je napolnila hišo božjo do zadnjega kotička, in zajedno poslušal veličasten mešan pevski zbor, ki se je pod vodstvom spretnega in širom Amerike dobro znanega skladatelja g. Antona Holmarja povzdignil do take višine, kot bi bilo težko najti v kateribodi slovenski naselbini v Ameriki. Ko je stopil slavljenec pred oltar pozdravili sta ga dve dično opravljeni deklici v krasnem nagovoru. Domači župnik gospod Jernej Ponikvar je imel za to priložnost slavnosten govor. Razložil je v kratkih in jedernatih besedah pomen slavnosti in objednem častital svojemu prijatelju novomašniku na časti, katero je dosegel. Iz srca so šle besede gospodu govorniku. Kdo je mogel biti v resnici bolj ponosen na ta dan, kot ravno on sam. Kaj mora biti pač njemu bolj ljubo, kot videti Kar s vsako n domače štva, le rejenega bi bilo -to Jednc močnejš: da na sv. iče veselic imamo skoro jo kak' piknik, da se po Hvarno. Tu so razna dru- K. Jednota še nima podušiva, vendar mislim, da ■o da se ustanovi eno za ker je res največja in naj-.dporna družba slov, naro-Jako je to čudno, da ima ski Slovenec, želim, da bi te vsaki zaveden Slovenec prejemal in bral. George Pavlakovič. Denver, Colo., 23. jun. — Slavno mi uredništvo A. S., prosim, da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu, da priobčim par vrstic od nas iz Denvera. Omeniti moram, da je dne 14. jun. popoldne malo deževalo in med dežjem je tudi nekaj toče padalo, ali ta ni dosti škode naredila. Ali v ponedeljek dne 15. jun. je pričelo se oblačiti od severa in grmeti od 9. ure zjutraj pa do poldvanajste predpoldne, in kar naenkrat pride hud vihar in dež in med dežjem toča debela kakor orehi in še debelejša med 11. in 12. uro dopoludne in trajalo' je 20 minut, tako da je vse uničeno, kar je rastline. Pa ne samo v Denver ju, ampak tudi po vsej okolici Colorade, tako da bo dosti rojakov prišlo nazaj v Denver, kateri so šli zadnjo spomlad na sladkor, da bi si kaj več prislužili, kakor tukaj. Zakaj če je tukaj, samo eden dela, če so na farmi pa delajo tudi otroci. Kar se delavskih razmer tiče, je vse bolj po slabo lAka dva meseca. Zadnjo spomlad je bilo nekaj več dela in to po mestu po cestah, a zdaj so i tam gotovi, tako da je jako malo dela. Topilnice ravno tako poslujejo kakor so zadnjo zimo, a delavcev se vedno več pribira, posebno pa Italijanov iz Pue-ble, tako da je dosti brezposelnega naroda tukaj. Zato nikomur ne svetujem sem hoditi dela iskat; posebno pa onim rojakom, kateri so v stari domovini, da naj nikar sem ne gredo za zdaj, dokler je tako slabo; posebno pa stari ljudje, kateri niso ni za v starem kraju za delati, pa mislijo sem "riti; tukaj ve dobro vsaki, kateri je bil prej tukaj, da ^tarih ne marajo ne v topilnici ne v drugih železnih fabri-kah, posebno pa zdaj, ker imajo vse-polno mladih in zdravih delavcev brez dela. Ako pa kdo sliši, da kateri kaj pošilja domov, naj ne misli, da bo on dobil tam, zakaj zdaj vsaki delo drži, kateri ga ima, zakaj je povsod -slabo, ni se nikamor za premikati. Kdor hoče me poslušati, naj; kdor ne, pa naj poskusi, če voljo ima, potem bo sam previdel, če je res ali ne. Pri sklepu svojega dopisa pozdravljam vse rojake širom Amerike in one onkraj velike vode; a tebi, Amerikan- Ely, Minn., 21. jun. — V staro domovino so se podali g. John Košak z družino, Anton Stupnik in Valentin Kunst v Ljubljano, Luka Jakovac in Mihael Muhvich na Hrvatsko, prvi v Lokve, drugi v Zaumol pri Plemenitašu. Dne 21. junija se je podal v staro domovino g. Josip Mantel s svojo soprogo. Nekaj časa bode ostal v svojem rojstnem kraju. Obiskati misli tudi sveto deželo in razna mesta. Za tri mesece se zopet vrne v Ely, Minn. Ilija Matich, kateri je ustrelil iz sa-. mokresa svojega sorojaka Rade Dom-janoviča, je obsojen kot kaznjenec prve vrste v okrožnem sodišču v Duluth, Minn. V angleških listih se je večkrat pi- (Nadaljevanje na 9. strani.) Kongresnik H. M. Snapp. Vsak slovenski volilec v tej okolici pozna kongresnika Snapp-a. Howard M. Snapp je bil rojen in vzgojen v Jolietu. Svoje prve šole je prestal v Jolietskih javnih šolah. Ko je dovršil javne šole je šel na vseučilišče v Chicagi ter tam si pridobil potrebnih znanosti skozi tri leta. Ko je dovršil šole se je poprijel knjig, še nadalje ter je postal advokat že 1. 1879. Znan je v tem okraju, kot eden najboljših pravdnikov. Leta 1902 je bil izvoljen jarvič kongresnikom tega okraja in jc bil kasneje vselej ¡zvo- , ljen z veliko večino glasov. Ker je g. Snapp znan, kot zmožen in vreden zastopnik tega okraja, za to se nadeja tudi letos, da ga bodejo vsi slovenski someščani volili ob prvotnih v.olitvafi, ki bodejo dne 8. avg. 5 »W.V/W'iV.'.V.V.V.VA'AV.V.V.'.V.W.'.'.V.'.'.WV/A'.W.'iVAr.V.WAV.'A j E SEDAJ POPOLNOMA ZDRAV. TRPINU.” PRIPOROCAH SEVEROVA ZDRAVILA VSA-MARTIN KOSTYAL, BRAZNELL, PA. VAVAV.WAV.VAV.V.V.V.V.V.V.V.'.V.V. \A\\V0V,V.V.V.V.AV.\V.\\V. Vas li nadleguje želodec? Imate-li poletno bolezen, grizenje, bljuvanje, žganje srca zabasanost, neprebavnost, oslabelost in drisko? Tedaj je čas rabiti Severov želodčni grenčec To zdravilo pomaga prebavljati, zdravi 'zabasartošt, daje moč. in krepost. To je neprecenljivo zdravilo' zoper vse nerede prebavnih organov. Cena 50 centov ip $1. ČITAJTE NASLEDNJO PISMO: “Po nasvetu sem začela rabiti Severov Želodčni Grenčec in Severov Življcnski balzam ter sem sedaj popolnoma močna in zdrava, ter imam zdrav okus.” Mary Jedlička, Phillips, Wis. Prodaje se v vseh lekarnah. P & Vprašajte samo za “Severova.” GLAVOBOL. Veliko je načinov na katere se je zanesti, da preženejo, glavobol. To je eden najboljih. Pole-gajte hladne obkladke na glavo. Operite si noge v topli vodi. Poleg vsega drugega pa ne pozabite rabiti Severovi Praški zoper glavobol in nevralgijo. Pomagali Vam bodejo ,kakor drugim so, ker so res zanesljivi in priporočljivi, veliko let. Cena 25 centov. Že se rabijo “Severovi Praški zoper glavobolji so najboljši. Moja žena je poskusila druga zdravila za glavo, ki pa niso pomagala. To zdravilo je jo ozdravilo.” Math Yirka, Proctor, Vt. W. F. Severa Co •'*•**•; ' ' ■ ■ - ' • • - •' • " i CEDAR RAPIDS - IOWA M — Šentjanška železnica na. Dolenjskem je skoraj dogofovljena. Tir je že položen ves in gramozni vlaki vozijo semintja. Otvoritev železnice se bo vršila najbrž avgusta meseca. — Prvo brlizganje “lukamatije” so začuli na Mirni v sredo 10. jun. zjutraj ob 8. uri. Lokomotiva za prevažanje gramoza z 9 vagoni je pripihala na kolodvor. Šolski otroci so jo pozdravili z veselim krikom. — Dež so dobili v nedeljo 7. jun. popoludne na Mirni na Dolenjskem po dolgotrajni suši. Žejno zemljo je precej napojil, pa vendar še ne za jed-no brazdo. — Sijajni uspeh kranjske skupine v jubilejnem izprevodu. Dunaj, 12. junija: Jubilejni izprevod se je vršil ob krasnem, pravem cesarskem vremenu. Razun malih neznatnih nezgod je šlo vse čisto gladko. Največ pozornosti je vzbujala kranjska skupina, katero je občinstvo burno aklamiralo. Vse je občudovalo Kranjce, katerih je bilo nad 700, konje in vozove v slikoviti mnogovrstnosti. Predmet posebnim navdušenim in glasnim aklamacijam sta bila “Zeleni Jurij” in belokranjska svatba. Dunajčani in tujci, vsi se niso mogli dovolj načuditi krasnim slovenskim narodnim nošam. Navdušeno so pozdravljali zlatoroško skupino in ribiče ter ostale. Kranjci so se častno postavili! — Umor dekana v Vipavi. Iz Vipave poročajo: V nedeljo 14. junija med dopoldansko božjo službo je bil v svojem stanovanju umorjen tukajšnji dekan Matija Erjavec. Kdo ga je umoril, se dosedaj še ni dalo dognati. Vse kaže na to, da je dejanje roparski umor, ne pa akt maščevalnosti. Umorjenec je ležal na tleh pri odprti blagajni. Telo je polno ran. Kolikor se more presoditi, je morilec dekana najpreje udaril s kamnom po glavi in ga smrtonosno ranil na lobanji. Na to je vzel s pisalne mize velike škarje, jih razstr-gal na dvoje in navalil s škarijskimi rezili na dekana. Zadal mu je nešteto ran na telesu: na zgornji ustnici, na vratu, na prsih in na spodnjem delu telesa. Rana na vratu.je bila smrtna. Dekanova nečakinja je bila ves ta čas, ko je morilec vršil svojo grozno dejanje, v kuhinji, ne da bi kaj slišala. Šele ko jo je dekla opozorila, da je v dekanovi sobi slišala nekaj pasti, je hitela v stričevo sobo, kjer ga je našla hropečega v krvi. Sprva je mislila, da .se je dekanu vdrla kri. Ker je še hropel, je dala poklicati kaplana, da bi strica dejal v poslednje olje. Kaplan je pro-poved prekinil ter prihitel v župnišče. Toda bilo je prepozno: dekan je med tem že izdihnil. Morilec je odnesel iz blagajne 20 tolarjev po 5 kron, več žakljičkov desetic in dvajsetič ter nekaj omotov drobiža. Kakor poročajo ljubljanski listi je morilec prerezal dekanu vrat in mu zadal vsega skupaj do SO ran. Ta je bil 72 let star. — Morilec prijet. Morilca dekana Erjavca je že prijela policija v Trstu. Je to neki Viktor Pangerc iz Vipave, star 22 let. V Trstu je namreč šel na rešilno postajo, da bi si dal obvezati ranjeno desno roko. Ker je povedal da je iz Vipave, je jel zdravnik sumiti. Pangerc je sicer zbežal z rešilne postaje, pa so ga prijeli pozneje v mestu. Po izpraševanju je priznal, da je umoril dekana. Na policiji so prišli sedaj tudi na to, da je Pangerc zelo podoben sliki morilca treh fijakarjev v Trstu. Sumijo, da je on lani umoril tri fijakarje v Trstu, kar je takrat povzročilo toliko razburjenja. — Umrl je 3. junija v Gradcu vpo-kojeni prof. Valentin Kermavner. Bil je med drugim tudi 15 let profesor v Celju in 16 let v Ljubljani. Poučeval je klasično jezikoslovje. Zaradi velike nervoznosti je stopil že leta 1890. v pokoj. Svoj čas je pisal mnogo za “S. N.”, v “Zoro” in spisal nekaj slovenskih učnih knjig za latinski in grški jezik (znana je latinska slovnica.) Sodeloval je pri Rožkovem latinsko-slovenskem slovarju za nižje gimnazije. —Umrl je v Škofji Loki učitelj-vod-ja Fran Praprotnik. Rajni je bil brat pokojnega vodje ljudske šole, slovenskega pisatelja in pesnika A. Praprotnika. Rajni je služboval veliko let v svojem rojstnem kraju v Podbrezjah, »a Ježici pri Ljubljani, in nazadnje veliko let v Preski pri Medvodah. Bil je izvrsten učitelj v šoli, prijazen z ljudmi. Kjer koli je služboval, so ga ljudje ljubili, ker je bil krščanski učitelj in lep zgled mladini. — Umrla je v Ljubljani po daljšem ■uučnem bolehanju Josipina Šifrer, soproga Frana Šifrerja, trgovskega potika tvrdke F. Ks. Souvan. — Umrl je g. Anton Mueller, posestnik in gostilničar pri kolodvoru v ^ovem mestu, v bolnici usmiljenih bra l°v v Kandiji dne 10. jun., v starosti 5® let Bolehal je dalj časa na želod-« bolezni. stari Jože Križelj, oženjeni tovarniški delavec v Šmarci. Dejstvo, da mu žena ni zvesta, ga je tako užalostilo, da se mu je zmešalo in se je omenjenega dne v svojem stanovanju obesil. Da je bil Križelj zelo marljiv in miren človek, vedo vsi vaščani kakor tudi tovarna barona Borna, v kateri je revež delal že šesto leto. — V Dolenji vasi pri Ribnici je 6. junija umrla gospa Ana Klun v 68. letu svoje starosti. Rajna je bila mati g. Antona Kluna, hišnega posestnika in trgovca v Ljubljani. Hiralnica v Kranjski gori. Zdravstveni zastop v Kranjski gori je sklenil, da zgradi za zdravstveno okrožje kranjskogorsko v proslavo 601etnice cesarjeve okrožno hiralnico v Kranjski gori. Občina prepusti stavbišče brezplačno. — Umrl je 6. junija oče slovenske pisateljice Zofke Kveder Jelovšek, Iv. Kveder, občinski tajnik v Loškem potoku, značajen in obče priljubljen mož. — Zgorela sta dva otroka 5. jun. v Roviščah pri Raki na Dolenjskem. Požar je namreč vpepelil Martin Salmi-čevo kočo, v kateri sta bila Salmičeva otroka brez nadzorstva. Škoda znaša 1200 kron. — Nagla smrt. Dne 5. junija so našli v Kolovratu Franceta Bohinarja mrtvega. Vzrok: alkohol. — Vest iz litijske okolice. Povožen je bil 181etni F. Špek na Spodnjem Logu. Pri vožnji so se mu konji splašili in fant je prišel pod voz, ki ga je tako poškodoval, da je še isto noč izdahnil. — Hiša se je podrla na Ilovci in pri tem je tramovje vjelo gospodinjo Marijo Mihevc, tako da so jo morali v bolnico prepeljati. — Samoumor. Dne 5. junija zvečer je najel v hotelu “Bavarski dvor” neki tujec sobo in se okoli 10. ure podal k počitku. Ker drugi dan do pol 3. popoldne ni vstal, so pri oknu pogledali v sobo in ga videli ležati vznak na postelji. Ker ga tudi s trkanjem niso mogli zbuditi, se jim je zdelo sumljivo in so poklicali policijo. Le-ta je dala sobna vrata s silo odpreti. Sto-pivši v sobo, so se prepričali, da se je izvršil samoumor. Tujec je bil že mrtev, v rokah je držal samokres, na des nem sencu je bila pa rana in že strjena kri. Iz raznih papirjev in pisem se je konštatovalo, da je bil doma iz Spodnjega Mozelja pri Kočevju, da je bil amerikanski državljan in da se piše Ivan Koestner. Razvidi se iz pisem tudi, da je bil nesrečnež tuberkulozen, da se je zdravil že v raznih zdra viliščih in da je prosil konzulat na Dunaju za podporo. Denarja je imel pri sebi še 90 kron. — Miliarija v Mirni peči. Bolezen se pase sedaj po Golobinjeku. Umrla je 12. junija po kratkem bolehanju zopet gospodinja — 47 letna Marija Su-kovič. Na novo ste zboleli te dni tudi dve ženski-gospodinji, obe na Golobinjeku. — Strela ubila. V Bujah pri Košani na Notranjskem je v torek, 2. junija udarila strela v cerkev. Ubila je enega moškega, ki je zvonil proti toči, drugega pa poškodovala in omamila. V pogasiti požar, ki bi bil lahko vpepelil vso vas, ako bi ne bilo ljudi doma. lišča v Ljubljani je imenovan magi-cerkvi je poškodovalo tudi križev pot. pot. — Strela udarila na binkoštno nedeljo v poslopje Antona Bergoča v Trnju na Notranjskem. Posrečilo se je • — V Zagorju na Krasu je isti dan udarila strela med živino, ki se je pasla na paši in ubila troje goved. — Postojnsko jamo je obiskalo na Binkoštni pondeljek 7,000 oseb. — Pri birmi v ljubljanski stolnici je bilo o binkoštnih praznikih 2085 birmancev. V nedeljo dopoldne jih je bilo 1076, popoldne 711, in v ponedeljek 298. Dečkov je bilo 1047, deklic 1083. — Že deset let ni bilo toliko birmancev, nego ta praznika. —- V proslavo desetletnice premil, g. ljubljanskega knezoškofa so priredili gojenci knezoškofijskega zavoda v Št. Vidu nad Ljubljano binkoštni ponedeljek lepo slavnost s petjem, pozdravnim nagovorom in igro “Egiptovski Jožef. — Ravnateljem slovenskega gleda- A am(3AO£) '8 JBSIUIOJj IU}BJtS Ljubljani, z letno plačo 7,200 K. — Požar v Butoraju. Poroča se, da je dne 5. junija popoldne pogorela vas Butoraj pri Črnomlju. V pol ure je pogorelo deset hiš, celo gorenje selo je uničil požar, razun ene hiše. — Novo župnijo ustanavljajo v Dol. Logatcu. Do novega leta bi bili že radi samostojni Tako se bo vendar enkrat izpolnila že davno gojena želja prebivalcem vasi Dol. Logatec, Čevica in Martinj hrib. — V Zgornjem Tuhinju nameravajo vzidati v cerkveno steno spominsko ploščo tamošnjemu rojaku, rajnemu skladatelju P. Angeliku Hribar. — Nepravi spovednik. V cerkvi na Limbarski gori je spovedoval nekdo, ki ni imel pravice do tega. Ženske so spoznale, da so pravile grehe lopovu, ki se je preoblekel v spovedniško obleko, zato so ga naznanile orožnikom, ki so ga aretirali. — Za vodovod v Gotenicafi, v političnem okraju kočevskem, prispeva vlada 11,300 K. — Prijet tat. Orožništvo je are-tovalo leta 1887 v Lipljeh rojenega in v Planino v logaškem okraju pristojnega vlačugarja Franceta Poženela, kateri je dlje časa operiral po posto-jinski in logaški okolici. Poženel ima na vesti vlom v restavracijo na posto-jinskem kolodvoru, kar je že priznal, dolže ga pa tudi še drugih tatvin. Zasačen je bil v Planini pri kraji in so ga izročili sodišču. —- Izpred sodišča. (Roparski umor na Vrhniki.) Dne 9. novembra 1907 je bil med Vrdom in novo železniško postajo umorjen in oropan akordant Matija Cedolini, doma na Italijanskem. Ko je nesel skozi gozd denar za izplačanje delavcev, sta ga napadla in mu prerezala vrat Štefan Samard-žič, 23 let star delavec iz Poštranja v Dalmaciji, in Anton Sprajc, delavec iz kraja. Daši ju pri zločinu ni nihče mu vzela nad 2000 K. in sta izginila iz Kamenice na Hrvaškem. Nato sta videl, sta bila kmalu osumljena in zasledovana ter prijeta v svojih rojstnih krajih. Anton Sprajc bo sojen v Gospiču. Štefan Samardžič pa je bil pred porotniki v Ljubljani dne 5. junija obsojen na smrt. Obravnava je pokazala, da je Samardžič prava podoba krvoločne zveri v človeški podobi. — Iz Metlike. Dne 8. jun., okoli 5. ure popoldne, je nastal ogenj v dimniku hiše št. 39 sredi vasi na gornjem trgu. Bil je to kritični treno-tek; videlo se je na vrh dimnika med okenci na debelo vnete goreče smole, od zdol iz dimnika je puhal silen plamen, približno dva metra od dimnika se nahaja streha pokrita s skodlami, ki so vsled suše in hude vročine suhe kakor slama; hud veter je ravno takrat jako razsajal. Prihitel je takoj na lice mesta poveljnik požarne hrambe, g. Fleishman, z ognjegasci in prinesel dva minimaksa; prihitel je o-krajni sodnik g..Regalli s sodnim slugom z minimaksom. kateri je pripravljen za eventualni ogenj v sodnijskih prostorih prihitel je tudi g. Guštin, trgovec, s svojim minimaksom. Sprvo žili so na strehi in od zdol v dimnik te minimakse in v hipu je bilo vse po-gašeno, akoravno je veliko goreče smole bilo v dimniku. Da se je ogenj razširil na bližnjo leseno streho, bi bila vsa Metlika v tem hudem vetru v veliki nevarnosti, ker je večina hiš s skodlami in tudi s slamo kritih, poleg tega pa ravno pri tem slučaju, ki so hiše 28, 29, 30, 31, 32 in 36 vse s skodlami pokrite in od zadaj tesna dvorišča, spredaj pa ves trg s kočevskimi deskami založen, tako da ne bi ni živa duša mogla blizo priti. no vse pa v - Toča je silno pobila na Binkošt-nedeljo po nekaterih občinah na Krasu. Posebno vinograde je hudo poškodovala. Toča je pobila skoro v Velikem Dolu, popolnoma vse Pliskovici, Gabrovici, v Kranjivasi, Skopem, v Kobljevali in v Štanjelu. — Purani pokor.čevalci kobilic. Na Krasu si bodo pred kobilicami pomagali s purani, ki jih kupujejo v Italiji. Vlada je dala podporo za nakup puranov, ki bodo pokončevali kobilice. Gorica, 9. junija. Tu so Lahi demonstrirali proti Slovencem, ki so prišli prisostvovat slovenski kolesarski dirki. Lahi so izzivali in celo metali kamenje. Dve kompaniji sta stražili okoli hotela “Pri zlatem jelenu”, kakor poroča “Piccolo”. Nekaj Lahov so zaprli, pa kmalu izpustili. — Bojkot laških trgovcev v Gorici Slovenci vsled izgredov laške mularije na Binkoštni pondeljek marljivo izvršujejo. Med laškim trgovstvom vlada» velika zbeganost. — Trst, 5. junija. Porotniki so oprostili 291etno Terezijo Mulevc, doma iz Krasa, ki je umorila svojega novorojenčka, katerega je imela z nekim Pučko. — Bistriški štrajk na Koroškem je končan. Delavci so dosegli .popolno zmago. Posredoval je poslanec Grafenauer. — Promoviran je bil v Gradcu doktorjem filozofije gosp. Fr. Mišič, iz Borovelj na Koroškem, starejšina akad. tehn. društva “Triglav”. — Požar ob birmi. V Možici na Koroškem je bila 12. junija birma. Nastal je v vasi ogenj, ki je uničil deset poslopij. — Na koroški mladeniški shod v Šmihelu so se spravili Nemci in sicer njihovo znano, prečedno glasilo “Gra-zer Tagbl.” Ta list objavlja o shodu cel članek. Pravi, da je koroško mladeniško gibanje nevarno. Na vsak način pa “Grazer Tagblatt” s svojimi duhamornimi članki in pusto hujska-rijo ne bo preprečil, da bi na Koroškem Slovenci ne strli nemčurske premoči na svoji lastni zemlji! — Število volivcev na Hrvaškem. Ako se uvede splošna volivna pravica, bilo bi na Hrvaškem 535,000 volivcev, med njimi 30,000 Nemcev in 20,000 Mažarov. Ako se razdeli Hrvaško na 100 volivnih okrajev, prišlo bi na vsak okraj okolo 5000 volivcev. — Strašna toča, debela kakor kurja jajca, je na binkoštno nedeljo v okoli- ci Topuska in Gline na Hrvaškem vse uničila. ' Prebijala je strehe na hišah. — Dalmacija za Hrvatsko. Zadrski» “Narodni List” poziva na uvodnem mestu, da se v Spljetu osnuje med-stranški odbor, ki bi prevzel direktivo za sklicavanje shodov in nabiranje darov v podporo Hrvatom v boju proti Rauchovemu sitsemu. — V Bosni delajo Hrvati za proslavo 601etnice vladarjeve, Srbi pa za to, da se 31. avgusta proglasi sultan za vrhovnega poglavarja. Prva in edina slovenska tvrdka v Amer. VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN. John N. Gosa» Co. 318 E. 89th St., New York, N. Y. Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d. Slavnim Slovenskim Društvom v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S K J Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa. JOUET CITIZENS BREWING CO. Collins Street, Joliet, 111. Pijte samo “Elk Brand” pivo. Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah V.1AVVVWAW/AVWAW%VWW,WAVAVAVW.V.V.,.,.,.'.,.V.%V.,AWA,.S\VAV.Wi — “Sokol” se bo ustanovil v Logat cu na Notranjskem. Vlada je že potr-. —■ Obesil se je dne 9. jun. zjutraj ob dila pravila. Tam se vrši 12. julija «n na Duplici pri Kamniku 31 let izlet notranjskih sokolskih društev. — Zvezo slovenskih mladeničev so ustanovili binkoštni ponedeljek v Ljutomeru. Nad 500 krepkih mladeničev se je ondi zbralo. Slovenska mladina hoče delovati in živeti na slovenskem in verskem programu. -— Gospod Peter Majdič, lastnik pa-romlina in veletrgovine z železnino “Merkur” v Celju je obhajal dne 16. jun. dvajsetletnico svojega obratovanja. Gospod Peter Majdič, katerega veletrgovine slove daleč čez meje slovenske domovine, si je za časa svojega bivanja na Štajerskem stekel v vseh slojih prebivalstva največjih simpatij. — Češki krožek se snuje v Celju. V mestu in bližnji okolici je toliko Čehov, da mislijo na organizacijo. — Umrla je v Središču na Štajerskem g. Katarina Šinko, rojena 5. novembra 1809., torej stara štiri mesece manj kot 100 let. — Zaprli so v Trstu 281etnega bivšega hotelskega vratarja v Celju Edvarda Kerna zaradi tatvine. —1 Obesil se je v Pobrežu pod Mariborom 70 letni premožni posestnik Schmirmaul. Zmešalo se mu je. — V Razvanju pri Mariboru se je obesil 501etni delavec A. Serak. —» Umrl je v Bolcanu ravnatelj hotela “Walter von der Vogelweide”, g. Franc Kamposch, brat gg. bratov Jožefa in Antona Kamposcha, ki sta prva vodila ljubljanski hotel "Union”. Gospod Fr. Kamposch se je nedavno ponesrečil na potovanju. Na kolodvoru v Nici ga je prijel železniški stroj in ga nevarno poškodoval. Truplo so pripeljali v Slatino. Gg. bratje Kamposch so, kakor znano, rojeni Slovenci iz Kostrivnice na Štajerskem. — Samoumor bivšega gostilničarja. V Dravski ulici v Mariboru si je končal življenje s samokresom 3. jun. raz-našalec časopisov Štefan Krištof. Bil je na mestu mrtev. Kot vzrok navaja v pismu neozdravljivo bolezen. Krištof je bil svoje dni posestnik in gostilničar v Frajhamu. —Obesil se je v Janževem vrhu bi. Selnice ob Dravi posestnik Jakob Bukovnik. miomi!! Vse parobrodne družbe so znižale cene za prek-morsko vožnjo. Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na Frank Sakser Co. 109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio A-MERIKanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SL0YENSK0-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541* Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari natlov. Rokopisi se ne vračajo. Dopisi brez podpisa se ne priobčijo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Friday.« by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 5. jul. Nedelja Ciril in Metod. 6. u Pondeljek Izaiija, prerok. 7. « Torek Vilibald, škof. a u Sreda Elizabeta) kralj. 9. << Četrtek Anatolija, dev. 10. “ Petek Amalija, dev. 11. (< Sobota Pij I., papež. IZBOR POKLICA. Po sklepu šolskega leta in prejemu prvega sv. obhajila spet stopajo stoteri, da, tisočeri naši otroci v življenje. Sedaj imajo izbrati poklic ali Stan, da postanejo koristni člani človeške družbe. Zato je za mladino od uajvečje važnosti, da si dobro izbere poklic, t. j., izvoli tisti stan, ki je vsakemu mladeniču, vsaki mladenki določen od Boga. Kajti v tistem stanu, v katerega nas je Bog poklical, bomo mnogo lažje dosegli svoje zveličanje, nego če si izberemo stan, ki ne odgovarja določbam, katere nam je odmerila modra previdnost božja. Sv. pismo kaže na mnogih mestih na važnost izbira poklica. Tako piše apostol narodov v svojem pismu na Korinčane: “Vsakdo ima od Boga svo je darove, tako da je eden spreten za to, drugi za kaj druzega.” Na dveh raznih mestih moli psalmist k Bogu za razsvetljenje glede poti življenja, po kateri naj krene: “Tvoja pota, o Gospod! mi pokaži in tvojih steza me nauči.” In spet: “Razodeni mi pot, po kateri naj hodim, kajti k Tebi dvigam svojo dušo.” Tudi vzgledov ni malo v sv. pismu, ki nam kažejo, kako sv. previdnost itjožja čuva nad poklici in usodami ljudi. Pomislimo samo na zgodovino egiptovskega Jožefa. Bog je pripustil, da so nedolžnega Jožefa njegovi bratje prodali. Pripustil je, da je prišel Jožef v ječo vsled obrekovanja spo-hotne ženske. Ampak vsa ta ponižanja so služila božji previdnosti v to, da je svojega zvestega služabnika poveličala in ga napravila prvim knezom po kralju v mogočni egiptovski državi. Pastirja Davida je Beg poklical tia prestol judovske države. Prav lepo se kaže tudi klic Gospodov pri izboru apostolov. Uboge ribiče ob Genezaretskem jezeru je Gospod napravil za človeške ribiče. Drznega preganjalca in farizejskega učenca Savla je vrgel žarek milosti na cesti v Damasku ob tla. Preganjalec kristjanov Savel je postal apostol evangelija, sovražnik Kristusa njegov najbolj goreči ljubitelj in apostol. Glas Gospodov glede na izbero poklica spet večkrat slišimo v življenju Svetnikov, ki So se v cerkvi odlikovali po svojih krepostih. Sv. Anton, pu-Ščavnik, je slišal necega dne v pridigi besede Kristusove: “Če hočeš biti popoln, idi, prodaj vse, kar imaš, in daj ubožcem!” Takoj je obrnil te besede nase, razdelil svoje premoženje po očetu in se umaknil v puščavo, kjer je postal duševni oče tisočerih mladeničev, ki so hoteli pod njegovim vodstvom živeti Bogu posvečeno, samotno življenje. Znano je, pod kakimi napori in žrtvami se je posrečilo sv. Tomažu Ak-vinskemu, zapustiti svet in vstopiti v red sv. Dominika. Njegovi lastni Starši, bratje in sestre so ga poskušali odvrniti od njegovega poklica z mehkimi in trdimi besedami, z gorjupim preganjanjem,-da, celo z izkušnjavo k grehu. Stanovitnost sv. Tomaža je zmagala, svoji sestri, ki ga je hotela odvrniti od poklica k redovnemu stanu, je vdahnil toliko ljubezni do redovnega življenja, da je sama zapusti- la svet in svoje življenje popolnoma posvetila službi božji in bližnjemu. Vsak mladi kristjan, ki mu je svoje zveličanje resno na srcu, moli zato k Bogu, da spozna svoj pravi poklic. Neki cerkveni učenjak piše z ozirom na izbero stanu sledeče: “ ‘Pot neumneža je prava v njegovih očeh, kdor pa je moder, posluša svetovalca,’ pravi sv. pismo. Zato moraš z ozirom na izbero stanu in poklica vprašati za svet ne lahkomiselnih tovarišev, ki lju bijo zabavo in družbo, nego svoje starše, svojega dušnega pastirja, učitelja ali druge vestne ljudi.” Oj da bi iz šole puščeni otroci, ki stoje sedaj na razpotju življe-n j a, izbrali tisto pot, ki je žanje najvarnejša pot v nebesa! DAN 4. JULIJA. 'Najslavnejši narodni praznik, kar jih je svet kdaj poznal, je dan 4. julija, ki ga Združene države vsako leto naj-slovesneje obhajajo v spomin na tisti veleznameniti dan, ko se je rodila neodvisnost ene najmogočnejših velesil nove dobe. Bilo je leta 1776. dne četrtega julija, ko so zastopniki trinajstih držav, ležečih na vzhodu naše nove domovine, podpisali v Philadelphii i oni velepomembni proglas, s katerim je bil za vselej storjen konec nasilju angleških gospodarjev v tej deželi in je bila ustanovljena preslavna ljudovlada Združenih držav. Kako čudovito so se te razvijale tekom let, kako so postajale zavetišče vsem preganjanim narodpm in posamnikom, o tem govori zgodovina zadnjega stoletja. Da je potemtakem tak dan postal največji narodni praznik za Američane, je um/evno samoposebi. In da ga obhajajo tako šumno po vseh mestih in krajih, koder se zbirajo pod svojo zvezdnato zastavo, temu se ne bo čudil, kdor pozna svobodoljubnega Američana. Pa ne pristoji li tudi nam Slovencem v Ameriki, ki smo tu našli svojo novo domovino, da istotako obhajamo ameriški narodni praznik? Gotovo! Sa>,uživamo tudi mi vse predpravice iii svoboščine svobodnih državljanov ameriških. In če pomislimo, koliko naših rojakov je našlo v tej deželi bolj ali manj blestečo srečo ali vsaj svoj vsakdanji, četudi dostikrat s po-tbni svojega obraza prekvašeni kruh, potem bomo tudi mi s tem večjim veseljem obhajali dan 4. julija ter zaklicali Washingtonu in njegovim junaškim soborcem: Slava! KAPITAL IN DELO. Če hočemo imeti mir, prospevanje in splošno zadovoljnost v tej deželi, bo treba kmalu končati neprestane spore med delom in kapitalom. Napeto razmerje med sloji se ne sme raz-gnojiti v sovraštvo. Najmodrejši voditelji v delavskem gibanju vidijo nevarnost in skušajo preprečiti to zlo namero. Gmotni napredek, družabni blagor, nravstveni povzdig ameriškega naroda je odvisen od tega, da se hitro in odločno zatre nevarni duh, ki je že skrajno dozorel v naši sredi. Da bi vladala drhal in brezpostavnost, to ne bo pač nikdar pripuščeno v tej deželi. Američani ljubijo red in zakonitost. Drže se v veliki meri katoliškega načela, spoštovanja do oblasti. Po pravici so naklonjeni načelom svobode, katera so semkaj privabila iz vseh dežel ljudi, ki so zaželeli svobode in prednosti, koje se tukaj nudijo v obilni meri. Kakor je bila rast te dežele čudovita do današnjega dne, tako smo očividno šele v začetku še čudovitejše dobe napredka in prospevanja. Pred petdesetimi leti je De Tocqueville prorokoval, da bo imela ta dežela še prebivalstva 150,000,000! Prerokovanje francoskega misleca, ki se je moralo takrat zdeti prazna sanja ali vsaj daljna možnost, se hitro izpremi-nja v resnico. Saj vidimo, kako se na vseh straneh te ogromne celine hitro kopičijo dokazi, da se prerokovanje vresničuje. Začasni slabi časi nas ne smejo motiti: ti so kakor na zdravem telesu turi ali uljesa — za čiščenje ustroja prepotrebna zla. Čez leto dni, če ne že mnogo prej, bomo spet lahko trdili, kakor smo lani: Glejte, povsod napredek! Naravno naraščanje našega podjetnega in energičnega prebivalstva, množitev raznih virov bogastvu in neprestani razvoj vsakovrstne človeške obrtnosti; mogočni naval ljudstva od vseh vetrov, iz vseh dežel evropskih, germanskih, romanskih in slovanskih, ter celo nezaželenih gostov trume iz Azije. Vsi prihajajo na obrežje “obljubljene dežele”, vsi pripravljeni, da se spoje v ta čudovito kozmopolitični ali svetovljanski skupek prebivalstva, in vsi zavzemajoči se za naše ponujane jim predpravice našo svobodo in prosveto, z njih dolžnostmi in odgovornostmi. To je zares predragocena, presveta dedina, da bi se omalovaževala in stavila v nevarnost. Nobeni krivi uki, noben začasen in čuvstven izbruh blodnomislija, nobena vojna med kastami in sloji se ne sme pripustiti, da bi preprečila — in četudi le za najkrajši čas — veličastno napredovanje te velike dežele v njeni slavni in dobrotvorni karijeri. To prepoveduje vsak visoki in sveti preudarek, kakor tudi vsak nagib in nagon sebičnosti. The Pittsburg Observer. — Vsak teden narašča imenik naših naročnikov tudi v stari domovini. List je najlepša spomenica, ker ga dobe vsak teden. Samo $2.00 na leto. NE OBUPAJTE! Uredništvo “Agramer Tagblatta” je vprašalo slavnega sociologa dr. Ludvika Gumplovicza, vseučiliškega profesorja v Gradcu, kako misli o politi-škem položaju na Hrvaškem, ter je dobilo sledeči odgovor: “Jako žal mi je, da ne morem vstre-či Vaši želji, ker sta mi starost in slabo zdravje zadnji čas branili, da bi zamogel razvoju politiških dogodkov slediti s potrebno pazljivostjo. Zlasti Vaše boje proti Ogrski in Raucho-vemu sistemu sem zasledoval le dokaj površno ter mi ni mogoče o tem javno povedati mnenja. Podrobnosti teh bojev, to odkrito priznavam, me tudi ne zanimajo posebno, — kako se to razvije, pa itak vem. Z južnimi Slovani sta Avstrija in Ogrska veke in veke postopali kakor z neko quantité négligeable, in to posmatranj^ Jugoslovanov se je v mišljenju Dunaja in Pešte ukoreninilo ter postalo navada. Sedaj so se pa Jugoslovani vzbudili k politiški samozavesti, hočejo živeti kot samostojen narod in se ne puste voditi na vrvici niti Pešti, niti Dunaju. “Kar se tu odigraVa in mora odigrati, je naraven proces. V takem pa zmaga vselej večja moč. Na kateri strani pa je v tem procesu večja moč? Razume se, niti na strani Madžarov, niti na strani Dunaja, ampak na strani Jugoslovanov. Kdor tega ne vidi, mora biti slep. “In tako zamore biti končna zmaga le na strani Jugoslovanov, kedar se enkrat zedinijo in jih ne bodo drobili strankarski prepiri. Takšni ukrepi, kakor Rauchov režim, so vendar le vbodci s šivanko in neslanosti, — in ukrepi barona Raucha so vendar samo kretnje, ki izvirajo iz zadrege. “Kar se danes vrši pred duševnim očesom sociologa, je vstajenje Jugoslovanov; njihova je politiška bodočnost ob spodnji Donavi in na Balkanu. “Stojimo pred veliko politiško iz-premembo, ki pozove Jugoslovane na samostojno narodno delo. Menda bodo pač na Dunaju to izpremembo, ki se bliža, upoštevali in se primerno ravnali. Kar se tiče Madžarov, moram pač njihovo državniško nadarjenost občudovati, toda proti socialnim naravnim procesom ne pomaga nobena državniška nadarjenost, — kakor ne more nobena, tudi najvišja zdravniška umetnost rešiti smrti vsled starosti oslabelega starca! Zato pa Vam kličem: Ne obupajte!” ISKRICE. Rev. Ivan Smolej. Dobro in ceno — kdo vrjame...? * : Dandanes vedo ljudje za ceno pri vsaki reči; ne vedo pa, koliko je vredna. .. * Nek ljubljanski list poroča, da so se v neki gostilni ljudje v noči od petka na nedeljo spopadli. Seveda, če je trajala noč od petka do nedelje, je umevno, da so se razvneli in si naposled segli v lase... * V Benetkah popravljajo slavnozna-ni zvonik. Dunajska “Fr. Presse” piše: “Zvonik, ki bo dovršen 100 metrov visok, dviga se sedaj 17 metrov nad zemljo. Komisija pa upa, da bo 1. 19100 dovršen.” Lepo, a presneto malo upanja za nas, da bi ga videli... * Igralka Mabel Hite oklofutala je v New Yorku zaradi 10 centov kočijaža in bila potem obsojena. 10 centov! Za njo gotovo bolja reklama, kakor da bi bili o njej pisarili, da so ji pokradeni — diamanti... ♦ Včasih je večja zlobnost, če se pove resnica nego li neresnica... * Srce brez upanja je — kapital... * Mulai Hafid, maroški sultan, konfis-ciral je žene svojega brata. Kaj mu to pomaga? Njegove finance zavoljo tega ne bodo boljše... * V Chicagi začeli so izdajati “izobraževalno knjižico za slovenski narod”. V koliko ga bodo izobrazili — vedere-mo... * Tisoč in tisoč idej ni toliko vredno kakor jeden sam dobro izvršen na-■črt... * Li Los-a, slavnega kitajskega učenjaka, obiskala je neka Amerikanka. Mej pogovorom ga vpraša: “Kako to, da častite Kitajci zmaja, ko vendar dobro veste, da takih pošasti nikdar ni bilo?” “Kako pa to,” odgovoril je uljudno smehljajoč se Kitajec Li Los, “da častite vi boginjo prostosti, ko vendar veste, da prostosti nikdar ni bilo...” * V mestu Mobile, Alabama, dobili so jo prohibicijonisti zopet pošteno po nosu. Prostomiselni elementi so, kakor videti, res—mobilni... * V Oklahoma sklenila je postavoda-ja, da prisili hotele in prenočišča, da morajo vse postelje biti prevlečene z 9 čevlji dolgimi rjuhami. Prepričan sem, da so noge “postavodajalcev” v nasprotnem razmerju z njihovimi mož gani... * “Kdo je na čelu naše vlade?” vprašali so učenko. “Mr. Roosevelt”, bil je odgovor. “A kak je njegov oficijelen naslov?” vpraša učitelj. “Teddy”, odgovorila je točno mala miss... | Če se mož zjezi, v jezi ne najde besede; a ženski jih v jezi — ne zmanjka. .. * Največ škode napravijo taki ljudje, ki menijo, da je vse prav, kar store. * Kaj bi bilo, vprašuje neki list na vzhodu, ko bi bile ženske članice senata in bi katera hotela govoriti 18 ur? Ali mislite, da bi jo pustile tovarišice 18 ur blebetati in jo tiho in mirno poslušale? Nikdar ne... * Jezik je ostrejši kakor meč; marsi-kako prijateljstvo je že prerezal. * Kaj je samozavest? Ponos na to, kar je človek sam po sebi. In napuh, prevzetnost, domišljavost? Ponos na to, kar so drugi iz njega naredili... * Neki odvetnik iz Montreal, ki je šel proučavat justične razmere v Nemčiji, pravi, da je tam premalo postav! in da so vse preveč točne in jasne. Torej se amerikanskem odvetnikom bolje godi... * V Brooklynu ukradeni so bili 10 letni deklici dragoceni demantni uhani. Starišem se godi prav, kaj treba že tako deco vaditi k takej gizda-vosti... * Mesarski trust hoče skrčiti svoj kapital. To lahko stori, saj ve iz skušnje, kako se krči kapital drugih ljudi... * Kar včasih imenujejo ljudje svoje “veselje in. zabavo”, je včasih prav žalostno. .. * Higson: “Kako bote imenovali vašega baby?” Wagson: “Kako? Celo noč je tulil, zato mu hočem dati ime —Cyclon...” * Življenje je prav prijetno, a drago. A človek si ga lahko ceneje uredi, potem pa — ni prijetno... Hud krč, bolečine, neudušna žeja, riganje, bljuvanje, driska in druge bolečine v želodcu so povzročene po vživanju nezrelega sadja ali težko prebavne jedi. Severovo Zdravilo zoper kolero' in drisko vedno pomaga odstraniti take nerede. Poskusite vsaj eno steklenico. Cena 25 in 50 centov. Dobi se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Bodi skrben sedaj. Kritična letna doba, ko mora vsaka družina zelo skrbeti za zdravje svojih članov, trka na naša vrata. To o-menjamo, ker se ob tem času ponuja toliko ničvrednega blaga ljudem in hvalisa njegovo zdravilno moč. Ljudje naj se rajši zanašajo na stara zdravila, ki so prestala preizkušnjo mnogih let. Najnavadnejše in najbolj smrtonosne bolezni te dobe so želodčne in črevesne, in čitalce tega lista lahko zagotavljamo, da proti istim ni boljšega zdravila, nego je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To ti ozdravi in okrepi te organe, da boš lahko delal še več brez napora. Proti slabosti, bljuvanju, zabasanosti, bledosti, onemoglosti, čezmernemu znojenju in vsem boleznim prebavnega ustroja je Trinerjevo ameriško zdravilno grenkd vino edino zanesljivo zdravilo. Čuvaj se ponarejenih tri-nerčkov v svojo korist. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Zaprli so v Madridu več oseb, ki so razširile več milijonov ponarejenih bankovcev. Češko časopisje. L. 1850. je izhajalo le 7 čeških časopisov, 1. 1875. že 95, 1. 1885. 175, 1. 1907 že 875. V Pleisse na Saksonskem so našli v vodi truplo služkinje Heine brez glave in nog. Sodijo, da je umora sokrivih več oseb. Umrla je v Parizu dne 9. junija notarjeva vdova Provigny. Pariškim revežem je volila 10 milijonov. Zapustila je premoženja 100 milijonov fran kov. Človek s štirinajstimi prsti. V Tar-nopolu živi človek, ki ima na obeh rokah vsega skupaj 14 prstov. Piše se Anton Brlickom in se peča s pletenjem. Rad ima žensko obleko. Ameriški trgovci v Rusiji. Iz New Yorka se je odpeljalo 200 ameriških veletržcev na Rusko, da proučijo stanje ruske trgovine in sklenejo z Rusijo trgovinske zveze. Trgovci se vrnejo domov skozi Sibirijo, Kitaj in Japan. Razvoj čebelarstva. Največji čebelar na svetu je Harrison iz Kalifornije, kateri ima 6000 panjev. Dobiva iz njih na leto okoli 100 tisoč kilogramov medu. — Na Grškem štejejo 30,-000 panjev, na Danskem 80,000, največ pa jih ima v Evropi Avstro-Ogr-ska, namreč okoli poldrugi milijon. Panji dajejo skupno okrog 21 milijonov kg medu. Češka obrtnija v Mandžuriji. V Har binu v Mandžuriji se bode še tekom tega leta sezidala nova, moderna pivovarna. Strojna naprava za to pivovarno je bila te dni naročena pri strokovni tvrdki za stavbo pivovarn Novak in Jahn v Pragi, ki je že z enako strojno napravo oskrbela celo vrsto pivovarn, zlasti na Ruskem, na Balkanu, v Belgiji in v zadnjem času v Madridu in Barceloni. ¿ traí^sÍÍ^ GEO. A. BARR. Ta gornja podoba predstavlja gosp. Geo. A. Barr, ki je republikanski kandidat za državnega prevdnika (States Attorney) za Will Co. Gosp. Barr je bil rojen in zgojen v tem okraju in deluje kot izvrsten advokat že 9 let v tem okraju ter ima največjo prakso v jolietski okolici. Za to si lahko mislimo, da je res sposoben za ta urad. Gosp. Barr je deloval na to, da se postavi tudi urad državnega pravdni-ka, kot okrajna služba in ne kot je bilo doslej na komisijo. On je delaven v republikanskih krogih. Rojakom se priporoča, da ga bodo volili pri prvotnih volitvah ter ga nominirali za ta urad. A. W. FLEXER, kandidat za rekorderja za Will Co. Rojen je bil dne 2. dec. 1. 1861 v Allentown, Pa. od nemških starišev. Ko je dovršil navadne šole je delal na farmi do 16 leta. Potem se je podal v šolo ter se izobrazil, da je bil učitelj v neki šoli 2 leti. Ko je kasneje pohajal šole v Cincinnati je dobil pravico za lekarsko trgovino, katero nadaljuje že od 1. 1885 v Jolietu. Ker je dobropoznan, za to se nadeja, da ga bodejo vsi rojaki volili. Slovencem v pogled. Slavni director Collins N. Y. Medi-cal Instituta! Vam naznanjam, da sem Vaše pismo prejel, kakor tudi posljana zdravila, katera sem že tudi porabil ter se čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam iskreno zahvaljujem. — Da Vam nisem takoj odgovoril, je vzrok to, ker sem čakal, če se mi bode bolezen povrnila, pa ostal sem popolnoma zdrav. Vas še enkrat lepo zahvaljujem za posljana mi dobra zdravila ter ostajam s spoštovanjem Alojz Pregelj, Bx 183 Čamp 30, Richwood, W. Va. ■.V.VAV.V.V.V.V.VAV.V.VA Stan & Stelen Sobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAH Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. ■¡ Govori nemško in angleško. ■' ■■VAY.WAV.VAVAWA%VV. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 Podpisani naznanjam rojakom, a sem kupil SALOON kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke. MartinNemanič, 22nd St & Lincoln, CHICAGO, ILL. NASLOVNIK slovenskih trgovcev, obrtnikov in g0. stilničarjev, ki se priporočajo rojakom. JOLIET, ILLINOIS. BAMBICH FR., 920 N. Chicago St. Gostilničar. CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek. EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek. FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor). GOLOBITSH ANTON, 80S N. Chicago St. Gostilna in dvorana GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik. GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica. HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec z likerji na debelo. JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vsah prekomorskih črt KONESTABLO ANTON, 201 Jack-son St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble. LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna. PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna. PRAŠNIKAR IN VOLK, 1116 N. Broadway. Krajača finih oblek. SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N. Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami (up-to-date clothing). STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja. TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska ia kamenja. VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Iz-delovalec in popravljalec čevljev. VOGRIN ANA, 618 N. Broadway, cor. Stona St. N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife). ROCKDALE, ILLINOIS. JERMAN JOS., 120 Moen Ave. Gostilna. MARENTICH ANA, 109 Moen Ave. Prva slovenska gostilna. SOUTH CHICAGO, ILL. KOMPARE JOS., 8908 Greenbajr Ave. Salun in prodaja šifkart. KJE JE JOHN PEZDIRC IZ KRA-sinca, fare Podzemelj. Zanj bi rad vedel njegov brat: Mih. Pezdirc, 235 Hewitt St., Los Angeles, Cal. SLOVENSKI ORGANIST IŠČE službe pod ugodnimi pogoji. Več pove: Amer. Slovenec, Joliet, 111. KJE JE JOHN PLUT, DOMA IZ Bušinje vasi št. 9. Pred 4 leti je bil v Black Diamond, Wash. Za njegov naslov bi rad vedel Jos. Grsich, 913 N. Scott St., Joliet, 111. 30t4 SLUŽBO CERKOVNIKA IŠČE PO-šten in za vsako delo pripraven mladenič, ki je že v starem kraju bil v taki službi. Ker je brez dela ne stavi nobenih pogojev glede plače. Tozadevne ponudbe naj se pošljejo na naslov: “Cerkovnik”, Biwabik, Minn., Box 231. KJE JE LOJZ LIPAR, DOMA IZ fare Šmarjeta pri Rudolfovem? Pred 4 meseci je ta nepridiprav prišel iz Clevelanda ter je ostal pri meni. Dobil sem mu delo, a za plačilo mi je ostavil $17.00 dolga na hrani in pobegnil je neznano kam. Rojake prosim, da mi naznanijo njegov naslov. John Gričar, Box 115, Bridgeport, O. 28-4t AKO HOČETE ČITAT* DOBER, zanimiv in zanesljiv list, naročite se na Amer. Slovenca, ki prinaša vse zanimivosti iz vseh krajev. Samo $1 na leto; za Evropo $2.00 na leto. NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ- ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj; Anton Ko-šiček, itd N. Broadway, Joliet, 111. VPRAŠAJTE SVOJEGA MESARJA za Adlerjeve domače klobase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C Adler & Co., 112 Exchange St., Joliet. DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros. S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, 111. šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni. BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta. J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111. — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri moža, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? De. Struzinsky. N. Chicago St. K. S. K. JEDN0TÀ Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1694. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich. Pnri podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St, Joliet, 111. II. podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo, Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. IL Tajnik:.................Josip Jarc, 1677 St. Clair St, Cleveland, Ohio. Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111. Pooblaščenec:............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St, Joliet, 111. NADZORNIKI: Paul Schnellcr, 509 Pine St., Calumet, Mich. Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111. George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111. Marko Ostronič, 92 Villa St, Allegheny, Pa. Josip Zalar, mL, Box 547, Forest City, Pa. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 13010 Franc Pajk, roj 1890, 13011 Janez Perko, roj 1888, spr. 2. junija 1908. Dr. št. 330 članov. K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 13012 Janez Brence, roj 1876, spr. 2. julija 1908. Dr. št. 244 članov. K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 13013 Karol Susman, roj 1877, 13014 Franc Podjed, roj 1874, spr. 2. julija 1908. Dr. št. 239 članov. K društvu vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 13015 Janez Benko, roj 1885, spr. 2. julija 1908. Dr. št. 57 članov. K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 13016 Jožef Krašovec, roj 1884, spr. 2. julija 1908. Dr. št. 38 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn,, 8520 Jurij Anžekovič, 22. junija 1908. I. dr. št. 86 članov. II. dr. št. 86 članov. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., k društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 5298 Janez Kosec, 2964 Anton Kosec, 29. junija 1908. I. dr. št. 123 članov. II. dr. št. 27 članov. Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 11648 Janez Halovanič, 2377 Jožef Rudman, 30. junija 1908. I- dr. št. 39 članov. II. dr. št. 52 članov. Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., k društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 5583 Janez Valentin, 24. junija 1908. I. dr. št. 43 članov. II. dr. št. 49 članov. Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, k društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 12209 Martin Deržanič, 22. junija 1908. I. dr. št. 26 članov. II. dr. št. 57 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 2566 Franc Lesjak, 25. junija 1908. Dr. št. 94 članov. K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 8756 Jernej Janežič, 9108 Jakob Oražem, 10078 Janez Skul, 11443 Jožef Šerjak, 7924 Janez Malnar, 741i Franc Šerjak, 24. junija 1908. Dr. št. 86 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 7657 Franc Meglen, 2798 Marko Maršič, 29. junija 1908. Dr. št. 247 članov. Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 6771 Anton Žnidaršič, 9552 Franc Vesel, 10680 Anton Virant, 11624 Franc Germ, 6778 Franc Hegler, 27. junija 1908. Dr. št. 328 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 9242 Janez Borštar, 25. jun. 1908. Dr. št. 93 članov. Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 1006 Matija Tomazin, 3827 Mar tin Skubitz, 22. jun. 1908. Dr. št. 124 članov. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 5925 Janez Saje, 3731 Jurij Polič, 25. jun. 1908. ~ Dr. št. 108 članov. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 9985 Janez Petkovšek, 11796 Anton Keržič, 6206 Franc Peklenek, 6697 Janez Steržišar, 10281 Andrej Kovač, 11653 Anton Korošec, 12618 Jakob Kovač, 10647 Lovrenc Prošnik, 2730 Janez Dolinar, 10143 Anton Pipa, 2233 Franc Modrijan, 2251 Franc Slana, 29. junija 1908. Dr. št. 240 članov. Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 2753 Jožef Tomšič, 22. jun. 1908. Dr. št. 46 članov Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 3043 Peter Bižal, 10904 Franc Urigel, 10893 Janez Lesar, 4429 Anton Kostelc, 20. jun. 1908. Dr. št. 155 čianov. Od društva vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 7563 Martin Kramarič, 10828 Emil Babrič, 5399 Peter Matekovič, 10734 Jožef Rajk, 24. jun. 1908. Dr. št. 56 članov. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 11914 Franc Planišek, 29. junija 1908. Dr. št. 114 članov. Od društva Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich., 7870 Ivan Štajmiger, 22. junija 1908. Dr. št. 89 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 8769 Janez Miketič, 9742 Jožef Kovačič, 9746 Anton Maljevac, 10004 Franc Habič, 10471 Mihael Ritma-nič, 10832 Marko Borovac, 10838 Jurij Škarjak, 11277 Jurij Bučar, 12397 Stefan Ivašič, 10837 Matija Srbljanovič, 24. jun. 1908. Dr. št. 50 članov. Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 12036 Janez Nemanič, 26. jun. 1908. Dr. št. 85 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1295 Valentin Peternel, 29. junija 2908 Dr. št. 103 člane. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2626 Janez Rožnik, 7192 Janez Jamnik, 8934 Ignac Cerajc, 29. junija 1908. Dr. št. 237 članov. Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 5370 Jožef Cesnik, 8388 Janez Ivec, 22. junija 1908. Dr. št. 44 članov. IZLOČENI ČLANL Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 10431 Nikolaj Flajnik, 8466 Jakob Jurkovič, 10124 Janez Vlakovič, 22. junija 1908. Dr. št. 104 člane. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 7180 Franc Nagode, 3978 Jurij Seljak, 29. junija 1908. Dr. št. 102 člana. Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 12330 Jakob Sedmak, 8387 Anton Sedmak, 22. jun. 1908. Dr. št. 42 članov. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 11803 Jožef Borus, 29. junija 1908. Dr. št. 113 članov. Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 5688 Janez Šuštaršič, 23. junija 1908 Dr. št. 37 članov. Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 7184 Franc Janežič, 24. junija 1908 Dr. št. 80 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 3666 Terezija Sturm, roj 1871, spr. 2. julija 1908. Dr. št. 53 članic. K društvu vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 3667 Barbara Benko, roj 1889, spr. 2. julija 1908. Dr. št. 16 članic. K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 3668 Ivana Oklešen, roj 1881, spr. 2. julija 1908. Dr. št. 83 članic. K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 3669 Ana Zupančič, roj 1876, spr. 2. julija 1908. Dr. št. ,14 članic. K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3670 Marija Prebilič, roj 1890, spr. 2. julija 1908. Dr. št. 49 članic. K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 3671 Marija Krašovec, roj 1889, spr. 2. julija 1908. , Dr. št. 11 članic. PRESTOPILE članice. Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Petra in Pavla 91 Rankin, Pa., 1441 Ivana Rudman, 30. junija 1908. I. dr. št. 8 članic. II. dr. št. 12 članic. SUSPENDOVANE članice. Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 721 Marija Tomazin, 1698 Marija Skubitz, 22. jun. 1908. Dr. št. 52 članic. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 1482 Marija Modrijan, 29. junija 1908. Dr. št. 61 članic. Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 3061 Dora Srbljanovič, 24. junija 1908. Dr. št. 11 članic. Od društva sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 2920 Helena Čadonič, 26. junija 1908. Dr. št. 26 članic. ODSTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 2202 Jožefa Česnik, 22. jun. 1908. Dr. št. 9 članic. IZLOČENE ČLANICE. Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 2516 Marija Šuštaršič, 22. junija ^908. Dr. št. 10 članic. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. 5002 Jakob Velikan, star 32 let, član društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., umrl 16. marca 1908 v Gor. Kanomlji pri Idriji na Kranjskem, imajoč potni list. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 26. januarja 1903. 132 Jernej Marentič, star 42 let, član društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., umrl 5. maja 1908. Vzrok smrti: vstreljen v svoji gostilni od nepoznanih napadalcev. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 2. aprila 1894. 6381 Karol Sitar, star 33 let, član društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 11., umrl 27. maja 1908. Vzrok smrti: pljučnica (progressive septicemia). Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 21. decembra 1903. 12317 Janez Balkovec, star 24 let, član društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., umrl 27. maja 1908. Vzrok smrti: vnetje krvi vsled prevelike vročine (cardiac dilatation from extreme temperature). Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 16. oktobra 1907. 47 Alojzija Purkat,_ stara 27 let, članica društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., Umrla 3. junija 1908 v Waukegan, 111. Vzrok smrti: jetika. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. januarja 1901. 2566 Franc Zlatoper, star 39 let, član društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., umrl 5. junija 1908. Vzrok smrti: jetika (Pulm. Tuberculosis and Lym-phoderitis). Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 8. aprila 1901. 1403 Anton Starič, star 40 let, član društva sv. Vida 25, Cleveland* Ohio, umrl 10. junija 1908. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 2. maja 1899. 3646 Marija Grili, stara 23 let, članica društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., umrla 13. junija 1908. Vzrok smrti: ponesrečena v “twine mill” McCormick tovarne. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 28. maja 1908. 1958 Frančiška T. Miller, stara 26 let, članica društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., umrla 9. junija 1908. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 20. junija 1903. JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. J. Joliet, 111., 1. jul. — Slovensko katoliško mladeniško društvo sv. Alojzija bode imelo posebno sejo v nedeljo dne 5. julija pop. ob 1. uri v šolski dvorani. Vsi člani so naprošeni, da se te seje udeleže. Ta seja se skliče zato, ker se je oglasilo precejšno število fantov, ki žele postati člani našega mladeniškega društva. To bo lepa prilika za vse one fante, ki žele postati člani tega društva, da pridejo prihodnjo nedeljo na to sejo in se vpišejo. Vstopnina je prosta. Nič se ne plača drugo, kot samo mesečnina za en mesec. Kakor že omenjeno bode to društvo izplačevalo bolniško podporo po $5.00 na teden svojim onemoglim članom potem ko so tri mesece v društvu, in tudi bo plačalo $50.00 za pogrebne stroške. Zato je dobro, da vsak fant pristopi v to društvo preč v začetku, ko še ni računan pristop. Kasneje se bode določila tudi pristopnina, zato je najbolje, da se vsak požuri, ki želi postati član tega društva. Sprejmejo se, kakor že rečeno, vsi fantje dobrega značaja, nad 16 let stari in zdravi. Nadejati se je, da se bodejo fantje zavedali in prišli vsi na to sejo, ker čim več nas bode tem bolje. Toraj fantje, v nedeljo popoldne ob 1. uri pridite vsi v šol. dvorano, da pokažemo, da želimo napredovati. Bratski pozdrav! J. Klepec, pred. Chicago, 28. junija. — V predzadnji št. Am. Sl. sem priobčil imena društev K. S. K. J. in vsoto, ki so jo darovala v podporo bolnemu sedaj že umrlemu bratu Fr. Zlatoperju, članu dr. sv. Štefana, št. 1. K. S. K. J. K temu poročilu še dostavljam, da sem dne 25. junija t. 1. prejel od tajnika dr. sv. sv. Petra, št. 30. K. S. K. J. $5.00, ki jih je imenovano društvo darovalo in ki sem jih jaz takoj po prejemu izročil vdovi Mrs. Ter. Zlatoper. Društvu sv. Petra kakor vsem bratskim društvom še enkrat lepa zahvala za ^kzano pomoč. Avgust Poglajen. Pregledano in potrjeno od pregledo-valnega odbora 21. junija 1908. Pregl, odbor: Math Drenik, John Cukjati, Martin Semonišek. Preds. dr. Franc Zupančič, tajnik dr. Anton Skubitz. Javna zahvala. Tem potom se spodaj podpisani vljudno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tako obilo udeležitev pri pogrebu moje ne pozabljive in čez vse ljubljene sopro ge, katera mi je bila na tako žalosten način in tako hitro odtrgana iz mojih rok. Srčna hvala preč. gospodu župniku Antonu Sojarju za lepi govor v cerkvi, ker bile so mi Vaše besede edina tolažba v mojej nepopislji vi žalosti. Srčna hvala vsem tistim, kateri so njej darovali prekrasne vence, kakor tudi vsem, kateri so jo spre mili k zadnjemu počitku, in prosim še, blagovolite se je v molitvi sporni njati, nakar bo tudi neskončno dobrotljivi Bog vsem stoterokrat povrnil. Moja najsrčnejša hvala tudi slavnemu društvu Marija Pomagaj št. 78. K. S. K. J. in vsem sestram tega društva, da se je pogreb moje nepozabljive in čez vse ljubljene soproge tako lepo izvršil. Posebna hvala Mrs. Banič in Miss Kenig, za njih trud pri pogrebu moje nepozabljive soproge, kakor tudi vsem drugim sestram tega društva, katere so je sprejmite k zadnjemu počitku. Lepo se zahvaljujem tudi gospodu Jožefu Kure, kateri se je toliko potrudil, da je prišel tako daleč iz Calumeta, Mich., v Chicago, in spremil svojo ljubljeno hčerko k zadnjemu počitku. Bodi njej rahla tuja zemljica! Chicago, 111., 22. jun. 1908. Žalujoči soprog Math Grili, 640 W. 18th Plače. Filip» Hiloler Northwestern Phone 1422. 1014 N. Chicago St., Joliet, 111. priporoča rojakom svojo BRIVNICA Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki. Emil Eachman 580 South Centre Avenue. Chicago, 111. Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regalij, kap, baade: in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebuj «t-kaj za društvo. Pišite slovensko. K* tolog na zahtevanje zastonj. Na prodaj farme v Wisconsin. Zemljišča in farme v Marinette County, Wisconsin prodajem prav po ceni. Blizu cerkve, šole in dobrih potov. Za nadalnje pogovore pišite na lastnika: THEO. KERSTEN, ali pa pokličite po telefonu g. August Schoenstedt, Loughran Bldg., Joliet, 111. Theo* Kersten, CRIVITZ, WIS. Pozor, rojaki Naznanjam, da sem otvord GOSTILNO, kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli! Math. Stefanich Pozor, rojaki! Ako si hočete izboljšati sedanje stanje; ako hočete postati neodvisni celo življenje ter biti svoj gospodar — potem si morate kupiti farmo od nas. Naprodaj imamo najboljše farme v najboljši deželi. Cene so prav nizke in obroki lahki po lastni volji kupca. Za podrobnosti pišite v slovenskem jeziku na International Colonization Co. Poplar Bluff, Mo. Potrebujemo agentov. JOHN GRAHEK GOSTILUIČAIL. Točim vedno sveže pivo, fino kali-rornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 400 Ohio St., Joliet, UL Ant. Kirinčit Cor. Columbia in Chicago Sts. Fleming, Kans., 22. jun. — Ker je naše društvo sv. Alojzija št. 83 K. S. K. J. jako raztreseno in eni bratje stanujejo daleč vstran, tako da se ne morejo udeležiti rednih sej, zatoraj sem se namenil objaviti par vrstic o društvenem delovanju. Kakor majhna je slovenska naselbina tukaj, smo lahko zadovoljni v tem oziru, ker vkljub slabim časom še dosti dobro napredujemo. Tukaj dam v pogled šestmesečni račun od zadnjega dec. 1907 do 1. julija 1908, ker za junij je že tudi vse urejeno. Račun za prvo polovico leta 1908. Dohodki: Januarija 12...................$128.80 februarija 10.................. 130.10 marca 8......................... 82.35 aprila 12...................... 184.90 maja 10......................... 93.40 junija 14...................... 105.20 Skupni dohodki...........$712.05 Stroški: januarija 12...................$128.80 februarija 10.................. 103.55 marca 8......................... 85.95 aprila 12.................... 127.45 maja 10........................ 82.75 junija 14...................... 150.55 Skupni stroški ..........$679.05 Ako odštejemo stroške od dohodkov..................$712.05 679.05 Ostane v 6. mes. v dr. blagajni $ 33.00 Ostanek v blagajni prošlega 1. 181.65 Toraj se nahaja v blagajni ob pregledovanju knjig ...........$214.65 Zaostali dolg na mesečni znaša 57.10 Skupaj ...................$271.75 DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................ 50 kron, za $ 20.40 .............. 100 kron, za $ 40.80 ............... 200 kron, za $ 102.00 ............. 500 kron, za $ 203.90 ............. 1000 kron, za $1018.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam P' Dober Premog in DRVA DOBITE PRI NAS. A. R-ynkszel 1007 Marion St, Waukegan, IlL Phone 2182. Yard—North Chicago. John Stefanie na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, IlL Slovenska, gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET. — ‘A. S.’ je prvi-največji in najzanimivejši slov. list v Ameriki. Samo $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Dr. Goldstein, 134 Rivington St. v New Yorku izjavlja: Dr. Richterjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh slučajih, v katerih ie treDa po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. FL A.d. RICHTER & Co. 215 Pearl St., New York. hlajenje i- T c Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boi kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki ie in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi s; pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mit« bomo zadovoljili in ti prihrinili denar W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. 0. W. Bro f 1, oreds Robt. PUoner, podpr e W. G. Wilcox, kasir. Citizens’ National Bait Kapital $100,000.00. BARBER UILDING, OLIET.ILL. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjen» pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki j« bila uložena šest mesecev. Ta banka je odprta od 9. ure z ju traj, pa do 4. ure pop. roía N. Broadway..JOLIET, ILL. Fr. Bambich priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406. Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih oenah L Chicago telef. 2794 telef.N 62 7.. Očistite jetra Flexer’s Pink Liver1 Pills čistijo jetra zdravijo nered in za-* basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica. FLEXER & REICHMANN LEKARNARJA. Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET, ILL. POZOR, ROJAKI! Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj ? ' Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku. Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah. MOHOR MLADIČ, 572 Blue Island Ave. Chicago, IlL Pred možitvijo. ' Spisal Vladislav Orkan. — Iz polj skega prevel Fr. Virant Pod gozdom je bila maj.hna bajtica, krita s kodlami, kakor navadno bajte. V bajti je stanoval nepremožen gospodar; pri njem žena in hči Roza, Deklica je imela morda šestnajst let, Četudj so ji prisodili ljudje nekaj več (Jost,i, zrastla je iz otročjih let in kot dekle znala žito žeti, nabirati travo za živino v lažeh, beliti poleti platno na kamnju. Bila je vitka in lepega obraza, toda vedno je bila nekako Otožna. Sicer je vedla za svojo le poto, ker se je večkrat zagledala vodo in čitala v tem jasnem zrcalu svojih očeh in o krasnem lisu. Čemu pa je bila otožna, čemu? Ljudje po vasi govore različno, vsak pa sodi po svoje, a najvernejše pripoveduje življenje -------- . . . Nekoč, pod večer, se je vračal stari Vojteh z ženo s sejma. Roza je času njih odsotnosti napasla krave, pomolzla in ravno se je pripravila, da bi ostrgala krompir za večerjo, ko so Stariši vstopili v izbo. “Hvaljen bodi!” <‘Na veke! Tako dolgo vas ni bilo! poljubila je starišem roke. “No, si že vse opravila?” “E, ko je toliko dela. Sedaj se to, $edaj ono naredi in tako dan kmalu mine,” se je opravičevala Roza. Oče je med tem izvlekel iz rokava suknje nakupljeni drobiž, kakor sol, Usnje za krpce itd. /ena je slekla vrh so krilo in jopič in ju obesila po vrsti pa drog okoli peči. Roza je vsula ostrgani krompir Jonec, naložila suhih drv na ognjišče in podnetila z dračjem. Plamen je buhnil navzgor in razsvetlil počrneli čelešnik. Dim se je valil oko-li po len in se pehal skozi odprtino ter se ukradel v vežo. Drva so bila suha, ogenj se je močno raznetil, kmalu je bila večerja gotova. Vsi trije so se vsedli okoli sklede in vživali “dar božji”. Nekaj časa $o jedli molče, pihaje v pekoči krompir, ko se je mati ozrla na hčer in o-jnenila kakor mimogrede: “Tine nas je vprašal po tebi na Sejmu.” Roza se je ozrla na mater; razumela je dobro to govorjenje, vendar ni nič odgovorila. Samo neka neprijetna misel se je je polotila za trenotek, kajti čelo se .ji je nervozno nagubalo, oči so se ji zaiskrile. “Prišel je k nama prej! Poklical naju je na vino, toda mudilo se nama je,” je govorila dalje mati, pričakova-je od hčere kake besede. Toda Roza je trdovratno molčala. “Rekel je, da se pokaže enkrat tu pri nas s stricem in se jasneje dogo vori.” “Kaj pa ti na to?” je vprašala hčer naravnost, ko je videla, da jo ta ne posluša. “Bi ga vzela?” “E, naredite, kakor hočete!” je odgovorila nevoljno hči. “Saj ni treba ravno tega, toda ne koga moraš vzeti,” se je oglasil čez nekaj časa oče. “Jaz ne morem več delati, tu je pa treba vedno kaj pri bajti narediti. Če ne obdelaš zemlje, •tedaj tudi ne pričakuj ničesar od nje! — Ha! Mogočni Bog! Ko bi si mogel pomagati, to ne bi jaz še o ničemur nvslil. Saj nam je dobro, dokler smo sami. Pride zet — kdo ve, kakšen bo! Ali te bo poslušal ali ne. Spoznaš mar človeka takoj? No, pa kaj, ko si človek ne more več pomagati. Po sili je treba koga vzeti!” Tako je oče sam sebi modroval, hči je pa poslušala in velika žalost ji je st'snila srce. Saj je res — da prej ali slej — mora koga vzeti. Od nje pričakujejo stariši kake tolažbe na starost. Saj ni nikogar, ki bi delal — ne protivila bi se možitvi. Toda kaj —• ko ji puste vsakega vzeti, samo tega ne, ki ga bi ona hotela. Vstali so od večerje in vsaki se je lotil kakega dela. Ko je Roza že pospravila po izbi in so stariši imeli iti spat, poljubila je roko materi in očetu in jih s prosečim glasom nagovorila: “Če se moram že omožiti — to me vsaj pustite, da vzamem Jazinega Vojteha. — Moj oče!” “He? Jazinega Vojteha!—E, kaj vse ti na misel pride! Mi mar on kaj prinese v bajto — ali kaj? Saj je pri njih beda tolika, da je ne bi s sekiro odsekal! Tega mi nikar več ne omeni!” “Saj tudi mi nimamo veliko,” osme-lila se je opomniti hči. “Kaj? Nimamo veliko! Torej je treba, da bi bilo več! Če pride zet z denarjem, tedaj dokupimo polja in bo— Zakaj sem te pa redil, da ne bi imel pri tebi nobene opore na starost! Na Vojteha niti ne misli!” “Hej!” je pritrdila žena. “laki se ne dobe,” je končal oče. "Če vidijo poštene, spoštovane ljudi, tedaj lete od vseh strani skupaj! Majerjev Janez je obetal pet stotakov. Tine je pa govoril danes na sejmu, da mu da oče tudi sedem. Kaj ima pa Vojteh,? Niti stotaka ne vzmore! To bi bil lep zet!” “On je delaven, to si pridobi,” ga je branila Roza. “Ha! Pridobi si, ko si nima iz česa! Saj sem tudi jaz delal toliko let, in kaj imam? To, kar poprej! Dopade ti, ker je lepe postave. Toda lepota ne traja dolgo, otrok moj. Pride nesreča, bolezen — in po nji je. Nazadnje tudi Tinetu ničesar ne manjka! Saj je cel fant, kakor ga pogledaš.” “O, ne izbiraj, Roza!” oglasila se je mati. “Dobro, da imaš iz česa izbrati. Misliš, da se zate tepejo? Ko ne bi imela posestva, to bi se nihče zate ne zmenil! Niso več nekdanji časi, ko so še gledali na lepoto. Danes vzame že vsaka škatlja kmeta, samo če ima nekaj polja in bajto. Lepa dekleta pa sede za pečjo, če nimajo denarja. Danes gledajo ljudje samo na stotake.” “Vojteh pa ne gleda na posestvo, he na stotake,” odvrnila je hči. “Ker sam nič nima!” zavrnil jo je oče. “Ko bi kaj imel, ne letal bi za teboj!” “Nikar tako ne govorite!” “Ti ne govori nič, ampak poslušaj kaj ti oče pove! Nikar ne bodi mo-drejša od nas, kajti mi smo že dolgo gledali v svet! — Saj bi vendar vsaki oče iz srca rad privoščil ognjišča za svojega otroka. Sarpo poslušaj stari-še, ne svoje volje, da ne boš kdaj ob žalovala! Povem ti pa naprej, kadar pride Tine s stricem na oglede — da ne pokažeš nevolje!” Roza se ni več odzvala, ker ni hotela nadaljevati neprijetnega razgovora. Stari so se spravljali k počitku. Tudi ona je razčesala dolge, svetle lase, zvezala jih s trakom, pomolila in šla v postelj. Neprijetne misli so se ji podile po glavi. Hotela je v snu z mislijo pri klicati pred oči Vojteha — nekako hudobni duh ji je postavil v domišljijo nabrekli obraz Tineta. Nazadnje je neko bolestno čuvstvo iztisnilo solze v oči- iz srca; zavila je glavo v blazino in plakala dolgo, dolgo, da je ni sen prijatelj objel z lahkimi rameni in jo zazibal. Komaj je drugi dan izšlo solnce, vzdignila se je Roza iz postelje in za vivši se v belo ruto, pohitela v laze— po maline. Med tem ko kuha mati kosilo, nabere ona polno košaro jagod. Bilo je prekrasno jutro. Solnce se je ravno razlilo na vrhove bližnjih gor, svetlo-rožasto, in že je pogledalo v vse bajte, zadelo je z žarki ob šumečo vodo potokov in skristalilo vse kaplje, leteče z visokih skal. Bilo je svečano jutro. Gozdovi so se razgrinjali iz lahke nočne megle in začele so izstopati različne barve dreves: svetlih bukev, zelenih jelk in črnih smrek. Temnejši pasovi nižjih delov lomijo svetlobo, kakor podolgaste gube na temnozeleni suknji. Bilo je čudodelno jutro. Z enakomerno zeleno travo odsevajo baržu-naste poljane, živo odbijajoč se od temnih tal lazov. Tudi umazani “baca”, (paznik čez pastirje v planini vTatrah), je pomolil okajeni obraz iz nizke kolibe in se ozrl radovedno proti lazom, kje neki pasejo ovčarji, hej!” Ovčarjev ni ugledal, morali so dalje pognati. Ugledal je pa dve srni, paseči se na parobku svobodno, in ugledal je še kosmati rep lisice, ki je potuhnjeno izginila v grmovju. “Baca” je stopil pred kolibo, če bi kje saj kako ovčico uzrl... Toda lazi so pusti, kakor daleč sega oko — samo nad vrhom kroži veličastno o-rel — hej!... V potoku šumi voda, padajoč peneč po opolzkih skalah, pod jezovi na tolmunih pa švigajo hitro kakor blisk srebrnoluske postrvi ter rišejo ena za drugo z repom svetle proge po površini. .. Nad potokom pelje ozka steza v laze... Po stezici koraka, smelo in svobodno kretaje, svetlolaso dekle. Belo rutico je vrgla čez ramo — lahki vetrič se igra z njo po zraku, vzdiguje in razpleta svetle lase; dekle pa stopa s košarico v roki, lahko, komaj zemlje se dotikaje s prsti... Ko se pa skloni nad vodo, vidi se v zrcalu gozdna boginja s svetlimi lasmi v beli obleki in vitke postave. V vodi, porednem ogledalu — se zrcali resnica. Gozd je bil že blizu. Dospela je na brv, zbežala brzo kakor divja koza čez njo in izginila po gozdni stezici Kdor bi gledal, zdelo mu bi se, da je videl prikazen v sanjah, ki mu jo je resnost gozda odnesla izpred oči... Nezadržno je plaval po drevju, še-lestel in letel dalje zveneči glas pesmice, ki so jo listi listom ponavljali: Ni pustila mati moja Gledati čez prag Rekla mi je: “Sklede umivaj Piskre briši!” — Ah! Oj piskre briši! — Ah! Mati moja, draga moja, Dela ne vkazuj! Lenko svojo — njene roke, Malo uvažuj.. . Oj, malo uvažuj.. . Zadnje besede so se odbile dvakrat ob nasproti ležeči gori — in predno se je njih odmev mogel vrniti — že so zadoneli novi glasovi: Vsmilila se mati res je Ročice Helene: Vene na glavo, košek v roko, Pa po malince! Oj pa po malince... Dekle je prišlo iz gozda in šla dalje po poljani k lazom, končaje začeto pesmico: Kmalu tam za borom gozdnim, In smrekami — Mnogo rase malin tam, Malin rase ti Oj malin rase ti... Stopila je hitreje, videč že oddaleč grmovje, obvešeno z rdečimi jago- dami. Utrujena je zapela, že nekaj tišje, zadnjo kitico: Hčerka malin mi prinesi, Poln košek svoj, Samo pazi mi na venec, Zanj samo se boj!.. . Oj!.. . zanj samo se boj! Brzo je skočila k malinam, obirala s prstki krasne jagode in metala po celo pest v košarico.. . Kmalu je napolnila z malinami posodo; iz zvrhane košare so se valile jagode na zemljo... Oddahnila se je za trenutek, usedši se na sprhnel štor. Gledala je v dolino, kjer je šumljal br-zi potok — in misli so ji brzo hitele, kakor deroči val potoka. Gledala je v nasproti ležeči gozd — in globoke sence starih jelk in bukev so ji vstavile oko, v katerem se je, kakor v gozdu, razprostrla globoka otožnost... Gle dala je na mračno lepoto čarobnega obzora, ki se z gorskimi vrhovi zliva z nebom —• in čudno razkošno čuvstvo, mešano z otožnostjo duše, ji je vzburjalo prsi, valujoč pod lahko in tenko srajco... Usta so se ji odprla, kakor dve blizu nje na grmičku viseči malini... V trenutkih podobno čarobnih — se otroci naroda boje z besedami izraziti svoje občudovanje lepote, ki jo čutijo ...Tedaj se poslužijo pesmi, kakor višjega govora, ne vsakdanjega... Ta pesem pa veže nenadno v sebi himno na lepoto narave in lastno čuvstvo pevca, preprosto, toda ganljivo in primerjaje. Deklica, sedeča na štoru, je zrla na lepoto, čutila je v duši in njena lastna otožnost se je spoprijaznila z mračnimi barvami okolice... Misli so pe-vale melodije samo njenemu srcu slišne, ki so v pretrganih, tesnobnih kiticah splavale z zvenečim glasom k listom, visečim nad njeno glavo: Listi bukve se že vsi povešajo, Žalostno nesrečo mojo gledajo, Oj, na nesrečo gledajo... Veter pa po vejah z listjem mi šušti, Žalost, moja žalost, me ne zapusti, Oj, me ne zapusti. Dekličja tožba je letela po drevesih na ravne travnike in se topila v šumenju potoka. “Oj, treba se bo vrniti...” je zašepetala, zbudivši se iz premišljevanja. Zgrabila je košarico in pohitela brzo na plani in stopala svobodno, kakor gozdna srna, po poteptani poti sredi šušteče trave in pritlikavih brinjevih grmov.. . V slovo mili plani je zapela še znano pesmico: Ej, kedar jaz zapojem, sredi te po ljane — E j, pa se mi odzovejo tam v cerkvi orgije! Odmev je nesel čisto melodijo in igral z visokim glasom orgelj po bukovem gozdu.. . Ko je došla že do potoka, zapela je deklica še: Oh, da bi jaz vedla, kje je moj je-dinec, Bi ponesla mu sladke maline... Nakrat se je od nasprotne strani potoka odzval močen, možki glas: Sladke so maline, slajše tvoja usta. Ah, prinesi jih, prinesi, moja ljubca! Dekle se je zasmejalo na glas in steklo brzo po brvi na drugo stran... Pred njo je stal, s koso na rami, postaven fant, zagorelega obraza in črnih oči, kakor globina potoka. Zrla sta oba na se, prijazno smehljaje se.. . “Si šla po maline?...” je vprašal fant. “Mhm!...'— kam pa ti?...”-“Na planino — kosit...” “Na malin...” in hotela mu je nasuti iz košarice. “Bog plačaj!... Nesi materi. Jaz grem v gozd — pa jih naberem.. .” “Boš imel čas, ko je košnja?...” “Če ne prej pred poldnevom — skočim v laz...” Oba sta molčala trenutek in se gledala smehljaje. “Dolgo te nisem videl!...” se je oglasil fant. “Je že tako Vojteh!... Ne dovolijo mi ganiti se iz bajte... Boje se za me — ali kaj... Sicer bi ti pa nekaj povedala...” > “No?... povej...” “Ker se bojim, da te razžalostim ...” in do tedaj veseli obrazek je po stal otožen. “Povej! ... Roza., n” je prosil fant in jo prijel za roko. “Saj ti povem. Starši so včeraj prišli s sejma in mi začeli usiljevati Tineta — veš, tega iz Grede... Rekli so, da pride s stricem na oglede.” “No — kaj pa ti na to?.. .” ^“Prosila sem očeta, da bi tebe vzela...” “In oče?...” “Ni hotel o tem niti slišati!... Rekel je oče, da nimaš nič, zato te nikdar ne vzame za zeta.. .” in zaplakala je deklica tako bridko, bolestno, da so celo Vojtehu solze prišle v oči. “Saj jokaj nikar...” je rekel in jo objel okoli pasu. “Saj ni ravno tako hudo, kakor se ti zdi. “Saj se da pregovoriti .. . Mene vendar ne more radi ničesar zametavati!...” “Kaj, ko gledajo oče na bogatega zeta...” je reklo dekle skozi solze. “Ha! Mogočni Bog!” je zaklical fant. “Kaj sem jaz tega kriv, da nimam velikega posestva? .. . Saj vendar delam.” “Kako češ pomagati, ko oče tako hočejo...” je žalostno, obupno opomnila Roza. “Kaj?!” je silno zakričal fant. “Pojdem kam da si prislužim... Svet je vendar širok! V pol leta, eno leto si lahko prislužim toliko, kolikor hočejo tvoj oče. Tedaj mi vsaj ne odbijejo tvoje roke!... In ti Roza boš čakala na me?...” "Bom!...” je odgovorilo odločno dekle. “Če bi pa prišel kdo lepši?...” je vprašal z drhtečim glasom. “Lepši ne pride... Če bi pa bil tudi bogatejši — kaj potem? Bogastva ne potrebujem.” “Jaz na te tudi v svet-u ne pozabim!” je zaklical fant čuvstveno. “Ne pozabi...” je zašepetalo dekle in se mu privilo. Poljubila sta se presrčno, da so se jima ptice v gošči odzvale... '‘Se vidiva še pred odhodom?” je vprašalo dekle odhajaje. “Pridem k tebi za potok, kjer seno grabite.” \ “Pridi!...” In hitela je čez travnik, proti bajti, kajti solnce se je vzdignilo že visoko. Mati je gotovo že ravno pripravila kosilo!. .. Vojteh se je ozrl še parkrat za njo, idoč na planino, kjer se je vrsta koscev sklanjala enakomerno nad ravno, suho travo... (Konec prih.) Lep dom za človeka z malim denarjem! 60 akrov kmetija vse novo. 12—13 akrov novo narejenega polja, ono o-grajeno, lesena hiša z 3 sobami, stala za 2 konja, zasajen vrt okrog 50 dreves. Drugo lep gozd, hrast divji oreh i. t. d., brez kamna, lepa zemlja, 1. miljo od Slovencev. Cena $540. Opomba. Na mnoga pisma o maleh in po ceni kmetijah samo omenjam ke-dor hoče kupiti, naj vzame vlak in pride sem, kajti to se proda ko novo sadje. Ako jeden ni z kraji zadovoljen in si misli da ni življenja tukaj za napraviti, plačam jaz vožnjo in stroške. Omenjani dalje na velikansko vprašanje kakov gozd je tu, da je drevje debelo ravno in veliko do 140 čevljev-. V kratkem izide knjiga kazaje fotografije posestva Slovencev, rast, kraje i. t. d. Fr. Gram, Kaylor, Pa. — Amerikanski Slovenec se čedalje bolj širi med rojaki. Vsak teden se vpiše lepo število naročnikov, to kaže, da je naš list res zanimiv in priljubljen. Naši zastopniki in dopis-riiki se odlikujejo, kajti naš list prinaša vse važne novice iz slovenskih naselbin. V našem listu dobite več dopisov in novic iz raznih krajev kot v vseh drugih listih. M V "IV M «p * KRANJSKA j MESTA. | IX. NOVOMESTO. Kakih 70 kilom. proti jugovzhodu od Ljubljane stoji ob cesti, ki drži na Hrvatsko, največje mesto na Dolenj-kem — Ndvomesto ali Rudolfovo. Sezidano je ob holmci na levem bregu Krke, ki ga obliva v polukrogu ter daje tako mestu podobo polotoka. Mnogi rodovitni in s trtami obraščeni holmci s prijaznimi seli in belimi cerkvami dajo kaj prijetno lice okolici, katero proti jugovzhodu oklepajo pre cej visoki Gorjanci znižujoč se polagoma proti Krki. Kakor drugim mestom tako se tudi Novomestu prilastuje velika starodavnost. Valvazor pripoveduje, kakor so mu sporočili “mestni očetje”, sklico-vaje se na neko staro Koroško kroniko, da je stalo tu vže za časa Rimljanov mogočno mesto “Nova” ali “Neostaziji.” ,Ko je drl 451. leta hunski kralj Atila preko Štirske proti Emoni, oblegal je njegov brat z manjšim krdelom Hunov to staro rimsko mesto ter ga hudo stiskal, a ni ga obvladal. Ko je pa Atila razrušil in pokončal Emono, združil se je z bratovo četo ter tudi to mesto pokončal. Tudi se pripoveduje, da je imel tu svoj dvor kralj vzhodnih Gotov Ditrih ali Teodorik Bernski, in da se je mesto razprostiralo do pogorja, kjer stoji Hmeljniški grad. Razume se, da je to le ljudska pravljica, kajti ne nahaja se nikakov sled, da bi bilo v tej okolici stalo kako staro rimsko mesto. Ker so pa imeli Rimljani vže za časa cesarja Avgusta sedanje Kranjsko v svojej oblasti ter so v 4. stoletji bolj nego kedaj utrjevali meje proti navalu selečih se narodov, mogoče je, da so si na tem kraji kot prehodišči postavili kako neznatno trdnjavo. V srednjem veku je stal tu vže gra-diček, ki je bil last 1138. leta ustanovljenega Zatiškega samostana. Okolo tega gradiča so se tekom časa naselili ljudje in to tem raje, ker so imeli proti severu v onih nevarnih časih varno zavetje v bližnjem vže 1223. leta jako utrjenem gradu Hmeljniškem, a proti jugozahodu jih je varovala globoka Krka in jako trdni Mehovski gra(j Da so bili posestniki Mehovske-gradu vže v 12. stoletji mogočni, tz vidi se iz tega, da je napadel 1198 \ ' ta Albreht Mehovski Ogerskega kra' lja Belo, premagal ga ter si prisvoji] nekaj na meji ležečih posestev. pQ zneje je bil grad Celjskih grofov. so se 1515. leta spuntali kmetje po Kranjskem in razrušili mnogo gradov dobili so tudi ta grad v pest, pometali prebivalce raz zid v dan 15. avgusta in zapalili poslopje. Avstrijski vojvodi iz Habsburške rodovine so si prizadevali, da združi, jo razkosano Kranjsko v jedno celoto ter južno marko utrde. Nadvojvoda Rudolf IV. (1360—65) si je prvi stavil ta smoter, da-si so še le njegovi nasledniki dosegli to. Zato je podpiral prošnjo Ortenburškega grofa Otona ki je prosil cesarja Karola IV., naj mu pošlje nemških naselnikov na južno marko. Cesar je poslal 300 pregnanih upornih družin Frankov in Tiringov' V svojej novej domovini so si postavili lesene koče; sosedni prebivalci so jih zvali “kočarje”, od tod ime “Kočevarji.” Rudolf IV. si je sam iz istega vzroka prizadeval, da si prisvoji kaj posestev v južni marki ter sezida primerno trdnjavo. V ta namen je za-menil z Zatiškim opatom Petrom svojih 26 posestev v Stepanskej vasi v Trebanskej župniji (fari) in pa desetino od 81 kmetij v Šmariji za vže omenjeni gradiček in pa nekaj posestev v Ločini in Bršljinu. Lega tega kraja se mu je zdela pripravna, da postavi tu primerno trdnjavo, ki bi mu varovala ne le vže pridobljena posestva nego tudi ona, katera si je mislil še pridobiti. Zategadel je postavil o-kolo gradiča ljudem po okolici raztre-šenim bivališča ter novej naselbini podelil v dan 7. aprila 1365. leta — v ponedeljek po cvetni nedelji — mestne pravice in zaukazal, naj se novo mesto po njem imenuje “Rudolfsvvert” (Rudolfovo). A narod je z val novo naselbino le “Novomesto”; in to ime se bode v narodu hudi ohranilo, dokler bode mesto stalo. S tem je nadvojvoda Rudolf pripomogel, da je Kranjska postala malo ne skozi celih 200 let močen jez proti navalu Turčinov, da so si naši pradedi v zgodovini turških vojska pridobili neminljivih zaslug za otetbo krščanske izobraženosti in vere. A Novomesto je bilo brambovcem središče in varno zavetje. Ustanovitelj Rudolf IV. je podaril (Nadaljevanje na 8. strani.) j 'aw«VAW.V.VAVA^W/.VAVAV^A,AV.,AW tovo b; bili de zopet 18. julija Kakor vse kaze, rešiHj pa druga ladija> ki ie plula zabodejo le tisti volih, kateri imajo dr- j dej> zadela je ravno v njega in tako žavljanski papir. Pa to nas naj me ne ustraši. * "Poštna dopisnica s pretilno vsebino”. Dne 16. junija je bila v tukaj-šni pošti Ely oddaha dopisnica s pretilno vsebino in v slovenščini, ter naslovljena na višjega nadzornika tukaj-šnih rudnikov. Kedo je to pisal, se seveda še ne ve, le žal, da je šla to storiti slovenska roka. Vsebino iste dopisnice se mi ne vidi umestno objaviti, dasi sem nameraval. Višji prejšnji' nadzornik Nikolaj Cawling, kateri je bil nadzornik od Zenith in Savoy rudnikov, je odstov-ljen. Na njegov prostor je'nameščen Charley Grabowsky. Charley Tozona je postal generalni manager ža vse rudnike v Vermillion okolici, spadajoče k Oliver Iron Mining Co. G. Nick Cowling se poda z obiteljo v kratkem času v Minneapolis, kjer misli svoj dom ustanoviti. G. George L. Brozich je dospel dne 20. junija s svojo dražestno soprogo v Ely. Z odličnim pozdravom » Jos. J. Peshell. San Diego, Cal., 28. jun. — Cenjeni nam Amerikanski Slovenec! Ker mislim, da ni bilo še slišati iz tega kraja, vam hočem nekoliko opisati naše mestece. Mesto San Diego je okolo 17 milj oddaljeno od stare Mehike in je ena najstarejih naselbin v Californiji in prva ameriška luka (harbor) na južnem Pacifiškem morju. Mesto se razprostira proti hribu in daje krasen pogled proti morju. Mesto ravno ni veliko, ali se s hitrostjo množi. Dosedaj j Chicage, se pa prosi urednik, da od samo ena železnica Santa Fee vodi ■ kaže prostor mojemu dopisu v "ko šari". V nedeljo je McGregor, Minn., 29. jun. — Tukajšnja American Grass Twine Co. No. 2. je pričela z delom kakor navadno vsako leto ter daje zaslužek 4 mesece do 150 možem in 30 parom konj. Začela je kositi takozv. drateno mrvo (Wire Grass) ter jo več tisoč ton na-kosi in potem po fabrikah razpošilja za pletenje žnore, da si zamorejo snopovje vezati farmarji i. t. d. Tudi tu-kajšni parni lopati so 2)4 čevlja glo- !*xssaus£!iia£&-! OK> vsi. Sedaj že čaka ta prostor samo za Slovane in še je več tisoč akrov zemlje tu, da se lahko kupi. Lahko se še poišče za več kot tisoč družin tu na blizo okoli in lahko se še naprav.. tam več jednakih mest. Po drugih državah se težko tako stori, ker ni taka ravnina ali ker mora farmar vee zemlje imeti za kmetijo, ki ne zraste toliko gor kot tu. Tudi je malo takih rojakov, da bi si lahko boki jezerski valovi ob hudi sapi trud ! toiiko denarja skup spravili, da bi ne- je storil junaško smrt v valovih in daroval svoje mlado ’življenje za domovino. Poveljnik ladije lepo prosi župana, da ako mogoče, naj jim pošlje druzega. Z delom je tu na zapadu slabo in je ravno tako kriza kot na vzhodu. Kar se tiče dela tu v mestu Seattle, ga je zelo veliko, posebno za stavbinske delavce, tesarje, zidarje, mizarje i. t. d. Mogoče je malo mest v Z. D., da bi se zidalo toliko novih- poslopij kot tu; pa žal, da mogoče je malo kje toliko delavcev te vrste brez dela kot tu, kajti Alaska-Yukon in Pacific-raz-stava, ki bode prihodnje leto 1909, privabila je tu sem toliko delavcev, da jih je veliko več kot zadosti. Na razstavnem prostoru delajo že velike pri- , prave; 6 glavnih poslopij je deloma že dogotovljenih, tako da do spomladi prihodnjega 1. bode lahko vse'v redu za otvoritev, ki je mogoče, da jo otvo-ri kot predsednik Z. D. sedaj novopo-stavljerii kandidat od republ. stranke, Wm. Taft. Slovenci, kolikor je meni do sedaj znano, smo tu 4, vsi rokodelci, pa tudi še vsi “ledik in frej”. Pošiljamo srčne pozdrave vsem čitateljem tega lista, posebno pa dekletom, ki so še našega stanu. Jakob Cuznar. South Chicago, 111., 29. jun. — Gotovo mi oprosti uredništvo slavnega lista, ko se drznem poslati dopis iz So. Chicage, ker tukaj je tudi dovolj zmožnih mož za to stvar. Vendar si mislim, da ne bo nihče nič omenil, ker so preveč trudni. po plesu. Ako pa kdo pošlje dopis o tej veselici iz So. prizadjali; držala se je hrabro in do-gotovila )4 milje dolžino v 2 tednih. Sedaj pluje zopetno 4 tedne po zemlji. Za njo udriha voda, da je veselje in od zadi hiti lepa trava ven in postaja jezero suho. Dokončan bode ta kanat v par mesecih, in ima že zopet 2 druga j/ najemu za 75,000 dolarjev. Tudi rojakom priporočam sedaj kot poboljšek za naseljevanje, ako si siroten, 70 tonov mrve, od mojega soseda zraven pa 200 tonov, ako ti ne zadostuje v svojej siroščini in trdih slabih časih za delo. Ta kanal je dala izdelati vlada in država. Stal bode 5,-600.00 dolarjev. Davka bode . 5 centov na aker ter vsaki jih bi rad in z vese-, ljem še 2 krat toliko dal, pa ne pride. Letos imamo veliko dežja tukaj. Letina kaže lepo, in toplo' imamo resnično 4 mesece, 8 mrzlo. .Tukajšnji naseljenci ne vemo povedati o slabih časih radi pomanjkanja dela, ampak naše letine in pridelki imajo še vse prenizke cene, menda zaradi tega, ker smo predaleč od stare domovine. Pozdrav na vse naročnike tega lista. F. I. J. sem, a v kratkem bo ena druga dode lana, tako da bo to mesto stalo na prvem mestu v trgovini na jugu. Semkaj veliko žagane (lumberja) dovajajo iz severa po morju in pošiljajo na vse kraje. Ljudje se živijo z ribjelovstvom, trgovino i. t. d. Tovarn tukaj ni in ni še za delo iskati tukaj. Mesto šteje okoli 42 tisoč prebivalstva vsakega naroda; Slovencev mislim da tukaj hi. Podnebje je krasno pozimi ko poleti; poletu.malo kedaj dežuje in tudi neviht in gromenja tukaj ni. in tudi silne vročine ni. Tu se vidi veliko zanimivih reči. Ne daleč od mesta še stoji razvalina starega mexikansjcega samostana, razdejanega po potresu pred stoletjem. V okolici je več krasnih parkov s palmovimi drevesi. Pozdravljam vse Slovence po širnej Ameriki, a tebi, A. S., želim obilo dobrih naročnikov. • Jože Vesel. Mt. Olive, 111., 28. jun. — Cenjeno uredništvo A. S.! Ker ste zadnji teden odločili poseben oddelek za farmarske dopise in ste v tej zade-vi tudi lepega vola gor namalali, hočem Vas še po-sihmal bolj redno nadlegovati in želim, da bi tudi -vsi moji somišljeniki bolj dopisovali, tako da bi nazadnje uredništvo A. S. ne moglo več natisniti vsega in bi bilo prisiljeno dvakrat na teden ta koristni list izdajati. S pomočjo drugih političnih reči in dobrih naukov za rojake bi še mogel A. S. pozneje izhajati vsaki dan, in dobro vem, da tisti, ki sedaj plačujejo po dva ali tri slovenske časopise,'bi rajši dali malo več naročnine samo za enega in našli bi več v tem enem, bi} slavnosten dan v j So. Chicagi. Slovenski in hrvaški fa- j rani oziroma društva so priredila ve- j liko plesno veselico ali piknik v Cas- kakor sedaj v treh. Toraj opozarjam sino Grove blizu slovenske cerkve, posebno odbornike K. S. K. Jednote, Glavni vodja vsega piknika je bil g. naj več dopisujejo in naj preudarijo Fran Medosh, preds. J. S. K. J., za to! ¡i-.de nasvete o', boljši bodočnosti in je pa tudi imel ta dan, dokaj posla. ! o združenem naseljevanju. Oni naj Da ga je pa vsak lahko zapazil, kdor ■ kažejo drugim rojakom, kake važ- odvisni od. drugih lahko začeli. Naj lažje sc začne, na jugu, ker ni treba toliko stvari kot na severu in tudi pridela se več. Torpj rojaki, na noge in podpirajte moj nasvet, da ne bom samo jaz zmi-raj trobil to. Posebno prosim ožje sobrate, naj delujejo za blagor naroda, tako da bomo Vsi za enega in Eden za vse! K sklepu pozdravljam vse rojake in sobrate po širn( Ameriki in tebi, A. S., pa privoščim' tisti srečni dan, da bi dvakrat izhajal na teden in kmalu zatem pa vsak dan! Math Gaishek. Poplar Bluff, Mo., 14. jun. Prosim,-.priobčite še teh par vrstic v Am: Slovencu. Cenjenim rojakom, ki si žele na farme seliti: Vsak, katerega veseli farma, žiher pride pogledat v državo Missouri. To spomlad je prišlo več Slovencev pogledat in vsak je tudi kupil. Tukaj se dobi še dosti dobre zemlje po 5 dol. aker hoste z lesom. Obdelana zemlja je pa od- 10 do 20 aker. In tukaj je dobra kontra za živinorejo. Pridelujemo pa največ koruze, pšenice, ovsa, krompirja, in vsake vrste zelenjad ter sadje vse sorte. Vsak pa, kdor misli priti pogledat, naj se varuje agentov, ker ravno tukaj v državi Missouri strašno veliko ljudi agenti osleparijo, da plačajo zemljo dva prajza. Z Bogom! Pozdrav vsem rojakom. Tebi, vrli list, obilo uspeha. John Resnik. Kdor hoče poceni potovati v domovino naj si izbere enega od sledečih brzoparnikov n a dva vijaka, kateri odplove iz New Yorka: VERONA JULIJA 4 SAN GIORGIO JULIJA 7 PRINCIPE DI PIEMONTE JULIJA 11 INDIANA JULIJA 15 SANNIO................ JULIJA 18 ANCONA JUIJJA 25 NORD AMERICA JULIJA 29 Parniki potujejo naravnost v Genovo. o iz Genove do fiftrt fjfl Ljubljane s železnico. Ceno do Ljubljane samo. ,. . . . vZUlDU Kdor želi potovati naj nam pošlje $5 na račun listka, da mu prostor na brodit preskrbimo. Frank Zotti & Co., 108 Greenwich Street IV ew \ ork ^jnmmsmasm na s ve koj v r precej trpi jen jin tol’ Vedno * .. prijMc collij m a i .¡O, K rs H tt I ter /jr! Taj rt.t j v jaki r .jak. ako oboli ta-• : .A- he.i mu zdravniku ter se ■ U ti rfi si hrani denar ter okrajša tvnii i pa :-:e je treba obrniti ko se h ter v. a ki Iv.-če biti najboljši? — •ta delovanje pozna in katerega mu re je popolnoma ozdravil. THE # a a j-n ‘ pjN a« I 8 i I te '& É® m ; v 2 H L SSSÏITÜTE Seattle, Wash., 20. jun. — Cenjeni g. urednik: Akoravno nimam poročati o kaki slovenski naselbini, vendar upam. da uvrstite tudi ta moj dopis iz daljnega zapada v predale mi priljubljenega lista A. S. Mesto Seattle leži ob zalivu “Puget Sound” in je za San Francisco eno prvih mest Z. D. tu na pacifiškem o-brežju. Da mesto zelo hitro napreduje, kažejo sledeče številke: Leta. Prebivalcev. 1850 ..................... 0.000 1870 ......................... U07 1880 ....................... 3,533 1890 ...................... 42,837 1900 ...................... 80,671 1904 ...................... 145,000 1905 ...................... 174,000 1906 ..................... 206,000 1907 ...................... 235,000 Da mora biti mesto tudi bogato, to kažejo banke, ki jih je 20 po številu, to je petina vseh bank dežele Wash. Temu vzrok je gotovo največ zlata Alaska, kajti že letos je dospelo s parnikom Seattle dne 15. junija zlata v vrednosti $504,000 za tukajšnjo Wash. Trust Co. Banko; to je bilo prvo zlato poslano letos iz Alaske. Dne 7. junija sta odplula od tu prva dva parnika na mesto Nome. Alaska in par dni pozneje 4 drugi, ki so že vsi srečno pripluli do tje dne 16. junija. Skupno so pripeljali tje 2,500 potnikov, mogoče štrajkolomilcev. Kakor gotovo že vsakemu čitatelju znano, se borijo tamošnji zlatokopalci s štrajkom za 8 urni delavnik. Lastniki rudnikov pa se trudijo, da bi izvabili kolikor mogoče veliko delavcev tje, kajti tu jih zahtevajo po vseh Employment oficih, kjer plačani agentje s sladkimi besedami marsikaterega na govore, da gre tje, dobro vedoč, da je tam štrajk, ker unija od W. F. of M. ima nabite napise, posebno veliko v bližini delavskih posredovalnic: “Ne v Alasko”, in svari delavce, naj ne .,hodijo svojim sotrpinom kruh jest, ki jim ga tako že primanjkuje. Dne 23. maja popoldne dospelo je v tukajšnjo luko Atlantiško brodovje, ki bode plulo okrog sveta. Dne 26. maja bil je proglašen praznik za celo mesto, priredili so mornarji veliko parado, korakalo jih je 15,000 po šte- ga je hotel videti, je imel ta dan - > sebno znamenje, in to veliki svitli “plug-hat”, za to so ga nekateri klicali za “fajmoštra”, spet drugi za hanta”. Svoj posel je pa lc .pr.-. ! i zvrstijo. Posebno so se odlikovali na tej -selici Vitezi sv. Florijana, pod \ stvom “generala” Kompareta, ki ima že več kolajn za zasluge pri raznih društvih. Tudi društvo §v.: Jurija je bilo dobro zastopano; bratov Hrvatov ni manjkalo. Prostrana dvorana je bila prenappl-njena z plesalci, ki 50.se obračali na vse strani še pozno v noč. Veselica se je posebno dobro obnesla. Hvalo je dati za to posebno Bogu, ki je dal, da ni bilo dežja, kar smo se vsi hudo bali, da se nam tako pokvari ves “business”. Tudi gre hvala vsem društvom ter posameznikom, ki so se udeležili veser lice ter tako pripomogli do boljšega izida. Rojakom v South Chicagi in drugod bratski pozdrav! Jolietčan. Wardner, Idaho, 25. rožnika.—Dragi mi Amer. Slovenec, ravno zdaj ti nimam kaj posebnega sooročiti. Seveda si pa dovoljujem naznaniti čitateljem A. S., da blizu mesteca Wardner stoji drugo mesto, ki se imenuje Kellogg, Ida. V omenjenem mestu živi okoli štiri družin Slovencev, ena družina je doma od Novega mesta, od družili še nisem izvedel. V istem mestu je bila v nedeljo 21. rožn. veselica s kegljanjem, zatoraj je bilo izročeno sporočilo iz tukajšnjega Federal Mining & Smelting družbenega urada, da 21. rožn. z dnevnim delom prenehamo. S sporočilom . je mnogim ugodnost se razlila. Rojak Anton Stefanič iz Ely, Minn, in Marko Žlogar iz Comfrey, Minn, sta prišla sem svojo srečo poizkušat. V petek 12. in v pondeljek 15. junija smo imeli “pay day”, kar večkrat da večjo korajžo. Po mestnih gostilnah je splošno svirala godba tako, da utrujeni delavci smo bolj slastno kozarec piva v želodec izlivali. Premožni gostilničar Martin Gaj je priredil, da so v njegovi gostilni vsak večer premikajoče slike. Vsak tisti, ki kupi pol funta penečega piva, ima pravico omenjene slike pogledavati. Zabava trpi okoli dve uri. Zadnji čas je precej inozemcev prišlo delavskega zaslužka iskat, ali z mrzlo besedo moram reči, da niti eden ga ni dobil. V črni noči 19. jun. je prikimal novi sneg, na tukajšnjem bonkl hribu je bilo z belo odejo pogrneno, sicer pa v dolini nismo nič o njegovem snežnem prihodu vedeli, zatoraj tudi naravi ne škoduje. Pozdrav čitateljem Amer. Slovenca. John Težak. ; i bi bilo to'za; nas vse Slovence. d'naj ljudem v svoji okolici raztol-1,Tičijo, kako bi človek se rešil jarma ¡•rapitalištov; kako bi vsak lahko postaj sam' svoj gospodar; kako bi se revnim delavcem dalo pomagati, da ne bi tarnali ža delom in denarjem, da ne bi vladali izmučiti svojih telesnih moči v prid kapitala, da ne bi prodali za borno plačo svojega zdravja in ne bi stavili s' ojega življenja več v tako nevarnost. Oni naj delajo v korist naše Jednote, da ne bi njej treba bilo izplačevati toliko smrtnih slučajev. Odborniki društev berejo navadno več kot drugi rojaki, oni poznajo vse okoliščine, orir ftaj tudi drugim vse razodenejo, kar vedo, da je boljše za naš narod. . Večina rojakov, ki se je javila za to naselbino v Jackson Co., Tex., so izobraženi ljudje in izkušeni v vsem. Toraj opominjam Vas, nič ne cagajte, ampak na delo in kupite dokler se še zemlja ne podraži! Vsako mesto, kjer jih več skupno stanuje, lahko pošlje enega zaupnega moža tja na dan 21. julija. Tedaj bo tudi tukaj še večja vročina in prepričali se bodo ti možje tudi tam na jugu, če je za prebiti tam ali ne, kar sem pa še zanaprej uver-jen, da bodo ravno tako našli kot sem jaz, samo da pridelki bodo še bolj zreli. Ti zaupni možje naj si v Edni o-gledajo sadni vrt in v Pierce vzgled-no farmo gosp. Pirca. Tam bodo videli, kaj tam raste in kako se tam živi. Na farmi gosp. Pirca dela na stotine ljudi: Rusov, Poljakov in Kitajcev. On prideluje vse, in vse to bi tudi mi lahko sadili in pridelovali. Ako Rusi in Poljaki, Čehi in Nemci tam lahko živijo in Se veselijo svobodnega življenja in zdravega podnebja, zakaj bi se pa naši rojaki bali? Vsi začetniki te čisto slovenske oziroma slovanske naselbine si bodo pridobili veliko zasluženje in spoštovanje pri našem narodu. Ko bodo že naše kosti gnile pod zemljo, bodo naši potomci brali naša imena po mestnih ulicah in oni bodo pripovedovali: “To naše lepo mesto in to našo lepo domovino so nam ustanovili naši očetje in naši pradedje. Tu po korner-jih od ulic stojijo njih imena, vsaka ulica ima ime od enega začetnika in ustanovitelja svobodne slovenske naselbine.” Opomniti moram, da ko ustanovimo mesto, ki se bo imenovalo Slovania, bomo dali vsaki cesti ali ulici ime od enega začetnika ali sedanjega farmarja Bilo bi tudi ime Nova Ljubljana lepo, kar pa Angleži ne morejo izgovarjati in kondukter bi si še jezik zlomil, če bi moral to izgovarjati. Toraj smo poiskali ime “Slovania”, ki ne more nobeden nič reči zoper to, ne Kranjec, zanJ> ki se ne boji vročine. Zdaj je še ne Štajerc ali Čeh, ker Slovani smo (Nadaljevanje na 8. strani.) Valles Las Flatinas, S. L. P. Stara Mehika, 14. jun. — Dragi mi slovenski narod, razkropljen po vseh Zjedi-njeriih Državah Ameriških! Jako me veseli, ko čitam v priljubljenem listu A. S. in vidim v njem popisano od naših ljubih rojakov, kako da se imajo po rudnikih in premogokopih in po tovarnah in pri družili različnih delih in kako da obhajajo društvene vese-selice, in kako da imajo druge lepe vesele čase po mestih. Ali žalibog vse drugače je pa tukaj v tèj obljubljeni deželi, v stari Mexiki, ki jo v velikih natisih v angleškem je'1-ziku opisujejo kot deželo, ki jo je Bog obljubil staremu Abrahamu v stari zavezi. Ko so kompanije opisovale to prelepo deželo, pa tudi do mene pride neki prodajalec te zemlje, ki je le prodajal liste za na to zemljo, in je tudi' mene pregovoril, da sem vzel enega in plačal $101100. In potem nam je bilo naznanjeno, kedaj da bo razdeljeno. In res nam je bilo naznanjeno. da se odpeljemo dne 17. marca pogledat ta kraj. Res je jako daljava, pa vkljubu tej daljavi je bilo vse-jedno veliko gledalcev prišlo pogledat ta kraj zemlje in sem tudi jaz bil pričujoč, kakor so bili skoraj iz vseh Zjedinjenih Držav. Bilo nas je skoraj 600 pričujočih pri otvoritvi zemlje. In nekaterim se je jako dopadlo, ali nekaterim prav nič, gotovo, ker zemlja je v enih krajih jako bogata, ali v enih tudi kamnita ali tudi peščena, da raste večinoma grmovje v velikih razlikah imen. Ali vesel si, ko pa zagledaš množino lepih palmovih dreves, visokih do 40 čevljev, veliki kaktus v velikanskih razlikah in veliko druzih dreves, ki tudi sad rode, tudi v velikih razlikah. In vesel,- ko vidiš med grmovjem tudi divje lempne^ pa so skoraj ravno take kot prave, in vse smo pobrali in delali lemonovo vodo (limonade) za pitje jako dobro, in tudi za drugo leto so nekatere jako polne. Zdaj sé še tukaj zemlja zlahka kupi, ali ne bo dolgo, ko je čedalje dražja in tudi zelo so jo že pokupili. Ameri-kanci jako prihajajo in kupujejo to zemljo, in eni grejo nazaj, a drugi pričenjajo jo obdelovati in saditi veliko različnih stvari,' pomaranče, citrone, banane, “pineapples”, vodene dinje (water melons), muske melons, c.n-kerken, turšno slamo za sladkor, fajver za štrike ple=t, in različne zelišča. Gotovo, kar se tiče vrtne stvari, je malo prevroče, vzeleni pa čez dan preveč zvene. Gotovo jaz vam zdaj ne morem vsega opisati, ko sem šele kacih 5 tednov tukaj. Začetek je jako težak, vročina jako velika, ali če je sapa, je pa jako prijazno in hlad no, gotovo ne čez dan. ali v noči, kakor se meni vidi. Tako jc pri tej vročini jako zdrava dežela. Ko bi bilo v Združenih Državah tako vroče, bi polovico jih zbolelo in veliko po mrlo, ali tukaj so še dozdaj jako zdravi, ne vem za nadalje, kako da bo. Ako bi katerega rojaka veselilo si tukaj zemljo kupiti, tako nikar ne zid-lašaj dolgo. Nikjer se meni kraj tako ne dopade in tudi drugi pravijo, da tukaj bo bolje kot pa v Kaliforniji : I Prvi, najstarejši in najzanesljiveje zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli' bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje. Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširiio knjigo ’’.ZDRAVJE”, katero dobi ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih ‘ " * znamk za poštnino. Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov: THE Collins N n Y* Medical institute (Soc 140 West 34tJi St., NEW VSAKDO "VE? DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEL*.; PRI Ako kupujete pri nas si prihranite denar. ‘JlO N. Chicago Stree JOLIET, 1LL. B. BERKOWITZ, POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa t t str or. -¡padajoča dJa po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raz no vrstne jezike. E. PORTER Brewing Co. EAGLE BREWERY izdelovalci 1 0I.EŽANE FIVE PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER. VAVAV.V.,l.VW.lW.VWAV.%,rt%WAW.VAV.V>VI.VdWA% j POZOR! POZOR!| •2 Bliža se sezona balov ¡ti dom uči h veselic, ¡¡2 £ Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača -2 2“ v dno pri roki. Iti to je gotovo i o, _. W c-'! £ A rH: mM s k \ ■ V1 V V slovenski pop| ki ga izdeluje znana > slovenska tvrdka £ l Joiiet Slovenk Bottling Co. \ »" % 913 N. Scott Street, Joliet, 111. ■; Chicago tel. 2272, N. W. 480. Ct> nedelji h N. W.344. £ i Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna h. Z" ’a hladilna nego katerakoli druga. Iokusite ga rojaki in rojakinje in ¡C *2 prepričani boste, da trdimo zgolj i-snico. Nadalje izdeluje ista druž ■“ 2» ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri- ¡5 ¡¡2 poroči i. Rojaki podpirajte d omače podjetje in držite se gesla: % ;j STOJI K STOJIM! § V.V.V.V.V.V.V.V.V/.V.V.V.V.V.V/.V.V.V.V.V.V.V/SV."* ANTON NEMANICH 305-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebniki ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 2273, Northwestern Phone 416. Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone FRANK MEDOSH wav,v/.wč.vmvwa^w.vwav.v.v/;av.\vw.v; ■¡Kje ie najbolj varno naložen denar f/. Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron. 800,000 kron. ZEMANOVO “GRENKO VINO”, je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA “TATRA”, želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salonih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravih B. ZEMAN, 777 Alport St. CHICAGO, ILL. J. J. KUKAR, ZASTOPNIK ivseh parobrodnih družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. J. J- KZXJlEC^-IR. 536 Belvedere St., Phone 1441. WAUKEGAN, ILL. POZOR, SLOVENCU Ko semaditev naše m mestn se nadejani naše vašega poseta mojej moderni gostilni. Točim dobro Sehoenhoffen-ovo pivo in drnge pijače, tudi prodajem «»'če ‘Union-Made’ smodke. Rojakom se priporočam. RUDOLF MARAŽ, Washington St., blizo lOth Ave-, GARY, IND, Prodalem parobrodne listke; pošiljam denar v staro domovnic in posrekujem pri kupovanju zemljišč in lot. Compagnije ^ Generale ? Transalantiqne FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, NewYork Maurice Kczminski, glavni nik za zapad, 71 Dearborn St., C Frank Medosh, agent, 9478 Ewing A ve. So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, I1L 1 Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo. KRANJSKA MESTA. (Nadaljevanje s 6. strani.) mestu raznih pravic, kakor: da je imelo glas pri stanovskih zborih, pravico sekati les v Mehovskem gozdu, pašo v kačjem Ertu ter pravico krvave sodbe in prognanstva dve uri hoda na okolo, od Krke do potokov Lešnice in Prečnice in do vasi Kamenic in Ždi-njevasi. Pozneje so mestni očetje to pravico kazali s tem, da so objezdili okolico vsako leto ter streljali s topovi. Ta navada se je bila ohranila do 1808. leta. Tudi mestni grb in pečat imata podobo ustanovitelja Rudolfa IV. sedečega na žametastej blazinici, na desnej s tremi solnci in na levej s tremi polumeseci, držeč v desnej cesarsko jabolko s križem, v levej pa vihrajočo avstrijsko zastavo, in z vojvodskim klobukom na glavi. Ime svojega ustanovitelja je obdržalo mesto do 1783. leta. A tega leta je dobilo mesto vsled dvornega ukaza v dan 1. septembra uradno ime “Novomesto” (Neustadtl). Leta 1865. je godovalo mesto z ljudskimi veselicami svojo petstoletnico. O tej priliki je presvitli cesar podelil mestu njegovo prvotno ime. Kraj, kjer se zdaj razprostira prijazno mestice, zval se je pri “sv. Antonu v gozdu’’, ali kakor drugi menijo “pri sv. Nikolaju” v gozdu. Stala je namreč tu cerkvica sv. Antona puščavnika. Ker jej je bila v 17. stoletji prizidana kapelica sv. Florijana, imenovala se je pozneje sploh cerkev sv. Florijana. Za časa Francozov je bife cerkev zaprta in je služila za shrambo soli; pozneje je bila v njej dekliška šola; a 1882. leta so jo podrli, da se na tem kraji sezida nova dekliška šola. To poslopje je bilo jedno najstarejših. Novoustanovljeno mesto se je kmalu zelo povzdignilo. Bilo je zelo obljudeno in imovito. Trdno, močno mestno obzidje, kakor tudi trdni gradovi po okolici so ga čuvali sovražnika. Zategadel so imeli trgovci tu svoje zaloge blaga in žita. Graničarji so dobivali tu svoje plače in druge potrebščine; zaradi tega so tudi vojaški poveljniki in uradi v mestu bivali, kar je dajalo mestu mnogo dobička. Še večji dobiček je dajala mestu trgovina z dolenjo Ogrsko. Vse te in jednake okolnosti so pripomogle, da se je bilo mesto jako hitro povzdignilo in razcvetelo. A žalibog le kratek čas je mesto uživalo to blagostanje. Razne nezgode so bile vzrok, da je koncem 17. stoletja malo ne popolnem ubo-žalo. Mesto je bila svojina avstrijskih nad vojvodov. A tudi Celjski grofi so imeli tu obširna posestva okolo mesta, tako med drugimi tudi Mehovo in posestvo, katero je pozneje cesar Maksimilijan I. podaril kot ustanovnino novomeškemu kapitelnu. Celjski grof Herman II. jih je 1421. leta zapustil svojemu sinu Frideriku. Po njegovej smrti so -pripadla avstrijskim vojvodom. — Ako je dandanes katera stvar vredna svoje cene — je gotovo "A. S.” Naročajte in priporočajte ga! Samo $1.00 na leto; za v stari kraj $2. priporočan Gostilno, ROJAKOM priporočam svojo * Phoenix * Buffet tjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina.; Tržim tudi domače smodke. Slsioff, N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St., Joliet Tüb Joliet Moil Ml RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. KAPITAL $100, 000.oc T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic. Pletenje las. pletem verižice, prstane, cveti-- in drugo iz LAS. To ii lep spominek za može L. mladeniče. DELO IZVRSTNO. MS. M. STAUD0HAR _107 Indiana St., Joliet, 111. Pozor rojaki! Naznanjamo Slovencem, da smo ©tvorili novo lepo urejeno GOSTILNO kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas! DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois. Rojaki! Pijte “Elk Brand” pivo dobite je pri Mike Hočevar, cor. Ohio & State Sts. N. W. Phone 809. Joliet, Illinois. Mahkovec & Božich 208 Jackson St., Joliet, 111. SLOVENSKA GOSTILNA kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset. N. W. Phone 384. MAHKOVEC & BOŽICH, Ustanovljena 1S71. TUB ff IllConnty National Bank Of Joliet Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik. POZOR, ROJAKI! urejeno Moderno g-ostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. Rojaki Dobrodošli! ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, 111. Najlepše in najrodovitneje zemljišče za kmetije obsegajoče 6000 akrov se kupi od nas po jako nizki ceni. Na tej zemlji pridelaš vse poljske pridelke.-Se-no zraste 6 čevljev visoko. Na zemljišču je drevja toliko, da ako ga prodaš dobiš več denarja zanj kot pa daš za zemljišče. Zemljišče je poleg železnice in poleg mesta kjer vse lahko kupiš in vse lahko prodaš. Naši pogoji so eno četrtino gotovine preč ostalo plačaš lahko v teku petih let. Vsak se mora naseliti v teku enega leta na kupljeno zemljišče. En aker te zemlje stane 16 dolarjev. Naš naselnik g. I. Česnik zna za to vse zemljišče in govori slovensko; on vam pokaže vse natanko ker mi smo prepričani, da je zmožen. Mi plačamo čas kar ga on zamudi za pokazati zemljo. Zatorej pišite za natančno pojasnilo le g. Česniku, ker mi se ne moremo pečati s to stvarjo. Ko si izberete zemljo, pridite v naš urad The First National Bank, Fairchild, Wisconsin in mi vam vse papirje pravilno izdelamo v Clark Countiju Court House. Vsa pisma pošljite na naslov; Ignac ČJesnik., BOX 321, FAIRCHILD, WISCONSIN, WILLARD. FAIRCHILD N. E. RAILWAY, N. C. FOSTER, president, Fairchild, Wisconsin. TROST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK. Posebnost so naše "Tke D. S” 10c. in "Meersciiaiini” oc, Na d. bnojse prodajajo povsod, na debelo pa na 10^ Jefferson cesti v Joliet llls Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Daketi in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo K. Schuster Young Building JOLIET, - - ILLINOIS. FARMARSKÏ DOPISI. (Nadaljevanje s 7. strani.) čas si zemljo tukaj kupiti. Zemlja je še poceni, od $6.00 do $20.00 aker. Gotovo, mi moramo že kupiti od druzih Delati se čez dan tukaj ne more, le zjutraj in zvečer. Kogar veseli jagati, je tukaj jako veliko srn, gojzdnih pre-šičev, planinskih levov, krokodilov in različne zverine. Jaga ti je zmeraj dovoljena. Tudi nekoliko- vam hočem omeniti o razmerah teh ubogih meksikanskih Indijancev. Ti ubogi ljudje živijo jako borno. Njih stanovanje je slabše kot v kraju za-svinje. Tu ima zgrajeno ubogo kočo iz palmovih peres in notri ni mize ne postelje in druzega nič. Delajo za 62c, to je 31c ame-rikanskega denarja. So večinoma vsi katoličani, ali žalibog so daleč proč od cerkve zapuščeni za cerkvene obrede, ker dušni pastir jih mislim nikoli nobeden ne obišče. So jako igram podvrženi in jako pijejo žganjino, to je po domače šnops. Kar zaslužijo, to zapravijo. Njih obleka je uboga, kot njih hrana. Bil sem eno nedeljo v eni koči, to je bilo majnika. Videl sem to ubogo družino pobožno moliti pred podobo Matere Božje in stari oča je vsipal dišeče kadilo na žarja-vico, ki je bila v enem vbitem piskru, in stala je ta črepina na tleh pred podobo Matere Božje. In ravno zelo tako sem videl v drugem kraju: podoba Marijina je bila jako uboga, mala podobica za en krajcer. Ja, dragi moj bralec, ali te ne bi solze oblile, ko bi ti to videl? Brez svete maše, brez dušnega pastirja in na zapuščenih o-tokih, pa tako goreče srca povzdigovati k Mariji! O, kako bi koristilo tem ubogim zapuščenim, da bi jih kak misijonar hodil obiskovat vsaj četrtleta. Ali žalibog, tega ni. Oni so preubogi. Tedaj položimo te razmere v roke Gospoda Jezusa Kristusa, ker on bo skrbel za njih razmere. Ravno tukaj, kjer sem jaz zdaj, je tudi že kakih 30 druzih Amerikancev, ki se jako trudijo, da bi jih pridobili za njih stran. Zdaj sta 2 misijonarja tukaj že teden in jih po hišah hodijo učit in napeljavat na njih protestantizem, in prinašajo Lutra Martina biblijo ali Martinovo sv. pismo, in nekaj jih že imajo v Martinovemu Žaklju. Naj zadostuje za enkrat, ker mi čas ne pripušča več opisovati. S pozdravom na vse bralce Am. Sl. Z Bogom! Ignacij Plahutnik. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda “Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, ries-ling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50o galcrt. Na zahtevanje pošjem uzoroe. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, -Box 77— Crockett, Contra Costa Co.,Ca! FIUO PI VO V STEKLEHICAH. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. •• RcjbJci, o priliki obiKteo Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 123 Pine Street, Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, MINN. 0478 Evving Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Mestua hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. ; Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje 1 hranilnica sama. ( V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ] ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem j svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to-, jiim, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava j ! država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-1 letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos \ jilnica, pupilamo varen denarni zavod. j Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno, varnost za vaš denar. , Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah FRANK SAKSER je že več let naš rojak ______________________ 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA 1 PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, 0,| WAMVAP^^WAVV.v. AVAV.V.V.V.’.V.V.V.V.WW! obleke Cediti in čistiti je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal. Delo izgotovimo točno za mal denar. JOLIET STEAM DYE HOUSE, James S trak», ft Co. 620-622 Cass St JOLIET, ILL. Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489. Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja des&r v staro domovino vest no in zanesljivega. Telephone 123; SoutfcpChicago Poštena Postrežba vsakemu.