3 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 2, 3
pred vami je že druga številka tega letnika, 
ki je tokrat nekoliko tematsko obarvana in 
prinaša precej zanimivosti, novosti in veliko 
primerov dobrih praks ter nasvetov kot tudi 
odmevov z različnih dogodkov. 
V prispevku Lepe hruške ali uporabna ja-
bolka avtorica s praktičnega vidika, na malo 
drugačen način predstavi svoje delovanje, 
strokovno področje in deli dragocene nasvete 
o pridobivanju bralcev, ki lahko pridejo prav 
vsakomur, ki se ukvarja z motivacijo za bra-
nje, učenjem ali branjem na sploh. 
V rubriki Stroka in praska v prvem prispev-
ku z naslovom Razvoj branja od vrtca do 
drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja 
avtorica opomni, da pri učenju branja ne 
gre le za usvajanje tehnike branja, temveč 
tudi za razvijanje razumevanja prebranega. 
Pomembno vlogo pri razvoju in odnosu do 
branja mladega posameznika imajo najprej 
njegovi starši, ob vstopu v vrtec vzgojiteljice 
in nato v šoli učiteljice. V prispevku je veliko 
napotkov in idej, kako mlademu bralcu po-
magati in ga motivirati za branje. Naslednji 
prispevek opiše primer medgeneracijskega 
branja in medsebojnega pripovedovanja 
med urami pouka knjižničnih informacijskih 
znanj v knjižnici osnovne šole s prilagojenim 
programom Zavoda za gluhe in naglušne 
Ljubljana. Poleg opisa pripovedovanja zgodb 
otroka z avtističnimi motnjami mlajšim otro-
kom in razvoja njegovih komunikacijskih 
veščin avtorica naniza tudi ideje ter priporo-
čeno gradivo, med drugim tudi za razvijanje 
empatije pri otrocih z avtistično motnjo. 
Še pogled v srednješolske knjižnice, kjer v 
prispevku z naslovom Spremljevalci gibalno 
oviranih dijakov v vlogi promotorjev branja 
avtorica predstavlja uporabnike s posebnimi 
potrebami v knjižnici Gimnazije Moste. Ob 
dejavnostih, ki jih izvajajo, poudari, da so 
spremljevalci edinstvena podaljšana roka 
knjižničarja, saj veliko časa preživijo v razre-
du z dijaki in imajo tudi vpliv pri promociji 
branja. V zadnjem prispevku avtorica  
predstavi uspešno izvedeno uro knjižnično 
informacijskih znanj na temo bralnih stra-
tegij, ki jo izvede v okviru obveznih izbirnih 
vsebin, v drugem letniku na Srednji vzgoji-
teljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji 
Ljubljana.
V rubriki Mali in veliki odmev je tokrat veliko 
prispevkov kolegov in kolegic, ki so se ude-
ležili različnih nacionalnih ali mednarodnih 
izobraževanj, kongresov in konferenc kot 
slušatelji ali avtorji prispevkov. 
Rubrika S knjižnih polic prinaša predstavitev 
priročnikov, ki so v pomoč tako knjižničar-
jem in učiteljem kot tudi staršem otrok s 
posebnimi potrebami.
V rubriki Iskrice pa so tudi tokrat zbrane pri-
gode, ki se lahko dogodijo pri delu z uporab-
niki prav v vsaki šolski knjižnici. 
Naj vas hkrati tudi povabim k nadaljnje-
mu sodelovanju in soustvarjanju revije in k 
pisanju člankov. Vem, da v svojih knjižnicah 
opravljate veliko dela, se lotevate zanimivih 
projektov in dejavnosti, ki bi jih bilo vredno 
predstaviti v reviji Šolska knjižnica in tako 
z njimi seznaniti svoje kolege in širšo stro-
kovno javnost. Čisto pri koncu pa vam želim 
uspešen začetek novega šolskega leta, prijet- 
no branje in veliko novih idej! 
UVODNIK
Spoštovani bralke in bralci,
Gregor Škrlj (gostujoči urednik)