dinos PODJETJE ZA OSKRBOVANJE GOSPODARSTVA Z ODPADNIMI SUROVINAMI LJUBLJANA Sod UQD / GLASILO podjetja za promet z idnustrijskimi surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim blagom "DINOS” LJUBLJANA Leto VI. 25. januar 1967 štev. 25 Izredni pomen določila fco kupec Prečitajte tudi to S Potrošnja investicijskih sredstev v letu 1966 Prepisali smo iz časopisa Jeseniške Železarne Predlog tehnične službe podjetja za porabo investicijskih sredstev v letu 1967 Z uvedbo akordov dva kamiona preveč Novice o izvoru Prednost kamiona samonakladaloa Novice o izvozu Izvoz ostružkov Tračnice za Kavne iti Nikšič • Kako zapravljamo naš ugled Pogodbe med podjetjem in delovnimi enotami Sproščeno poslovanje podjetja po uveljavitvi zale o na o blagovnem prometu Iz. 26. zasedanja delavskega sveta podjetja, ki je bilo 2o/1-1967 Prepisali smo iz časopisa Jeseniške Železarne Personalne spremembe od septembra do decembra 1966 stran ti 2 5 6 10 11 16 2o. 21 23 24 25 26 27 28 31 32 33 ;.Urejuje uredniški odbor - 2 - IZREDNI POMEN DOLOČILA . .....-.... - E. C. O KUPEC Po dolgoletnih, poslovnih običajih prodajajo podjetja.za promet, z odpadki svoje surovine fco vagon nakladalna postaja ali fco kamion skladišče prodajalca. To pomeni, da Icupec - predelovalna industrija - plača stroške železniških ali kamionskih prevozov. Prevozni stroški po železnici so določeni v posebnem ceniku, imenovanem Tarifa za prevoz robe na prugama 'jugoslovanskih železnica. Železnica je vse vrsta blaga, ki ga prevaža, razporedila v 8 razredov. Za blago, razporejeno v prvi razred so stroški prevoza najvišji in postopno padajo do osmega razreda. Višina prevoznih stroškov zavisi še od kilometrov poti, ki ga blago napravi in od teže naloženega blaga na vagon. Po teži blaga so tri tarife, in sicer; od 5 ton - lo ton .......a tarifa od lo t! - 15 ” ............ b tarifa nad 15 ton ...... c tarifa Do 5 ton enovrstnega tovora v vagonu smatra železnica kot va-gonsko pošiljko in zaračunava a tarifo za 5 ton, četudi bi bilo v vagonu le ena tona blaga. Za primerjavo prevoznih stroškov navajamo izvleček iz Tarife; Tarifski razredi km a I b c : a i :H j H rOl c ‘ a III b c 50 288 2oo l6o 269 188 149 251 '175 139 100 432 3oo 24o 4o3 281 223 375 261 2o8 150' 576 4oo 32o 536 373 297 497 346 276 200 72o 5oo 4oo 671 467 372 621 432 345 250 843 585 468 784 546 435 729 5o7 4o5 300 965 67o 536 ' 898 624 498 837 582 465 - 3 - km a IV b c a V b' c VI a b c 50 23o ' 159 127 211 147 116 138 131 lo4 100 343 238 19o 313 218 173 280' 195 155 150 457 317 253 416 289 23o 373 26o 2o7 200 57o 395 316 519 361 287 465 324 258 250 676 464 371 612* 426 339 55o 383 3o5 300 768 533 426 7o6 491 391 634 441 362 V prvi .koloni so navedeni kilometri, v ostalih'kolonah pa ustrezni znesek izražen v parah (novih ) za loo kg blaga. Navajamo še tarifske razrede za posamezne vrste-, odpadkov: tekstilni odpadki ........... 5 razred čistil bombaževina............ 3 razred aluminij .................... 1 razred baker °. 1 raz red cink pločevina in elektrolitni cink....................... 1 razred cink odpadni ................ 3 razred svinec ....................... 4 razred železo, litina, železni’ in li- tinski ostružki .............. 6 razred betonsko železo .............. 2 razred železniške tračnice za predel. 6 razred uporabno železo .............. 2 razred steklo ...................... 5 razred papir ........................ 5 razred kosti "... ..................... 5 razred Po železniškem pravilniku zaračunava železnica napačno deklarirano blago po tarifi za 1 razred, čeprav je v vagonu ažilo- - 4 ~ ženo blago drugih razredov. Po gornjih podatkih lahko sami izračunamo na primer prevoz 8 ton papirja na relaciji 2oo 'km. Papir je uvrščen v 5. tarif ski razred z ozirom' na to, da 8 ton šteje v a tarifo znašajo prevozni stroški 5,19 starih din za kg, če pa hi bilo v vagonu lo.loo kg bi po b zarifi stroški znašali 3,61 st. din^i nad 15 ton pa 2,8? st. din. Ta prikaz-bTuži..samo..za-- primerjavo stroškov prevoza po že- leznici, iz katerega je razvidno, kolikega pomena je, če vagone dobro naložimo. - •’ ■ . ■■■'.:• : . "'."C: > :Pr . ■ y ' n Železnica je za prevoze na nerentabilnih progah zvišala prevozne stroške aa ta način, da je"na de janske kilometre dodala še po posebnem ključu, objavljene- v, Daljinarju za prevoz iobe na prugama JŽ, še dodatne kilometre,. s katerimi se povečujejo prevozhi stroški. ....... Y blagovnem prometu vplivata na tržne pogoje predvsem ponudba in povpršševanje. Ko je ponudba1 večja, od- povpraševanja,, mora tisti, ki blago proizvaja al7i: proda ja, nuditi čim. boljše pogoje, to je nižja cena, daljši plačilni role, rabat,, kasa skonto, dobavo blaga fco kupec itd. • ' "• -‘.3 - «, ■ l * *. h r ' ; ■ * V zadnjih mesecih je v državi- občutno, večja ponudba:-papirnih : odpadkov od povpraševanja, zato zahtevajo kupci ugodnejše, pogoje kot so jih imeli doslej,., in sicer” daljši plačilni rok (6o dni), dobave papirnih odpadkov, fco kupec, .boljši asortiman, čisto in suho blago -in .podobno. Pogoj,, da „mQ-, ramo dobavljati papirne odpadke fo-.o. -kupec pomeni,- da. brer-menijo prevozni stroški do namembne postaje dobavitelja. S tem se maramo sprijazniti in' se čim prej prilagoditi temu pogoju. Ha jnižja obremenitev s prevoznimi stroški bo, če 5 - bomo izkoristili ugodnost prevozne c tarife, kjer je to le možno. To bomo dosegli pri dobavah papirnih odpadkov, če bodo bale težke, dobro stisnjene in naložene vsaj nad lo ton. Doslej nismo občutili stroškov, ki so/hastajali z vagonskimi pošiljkami, v katerih je bilo papirja od 2 - 5 ton, k§r je v pomanjkanju blaga te stroške rad ali nerad vic. njižil 'kupec v svoje breme. Zdaj je pa v pogojih dobav fco kupec, temu vseeno, koliko blaga bo v vagonu, ker bo stroške za slabo naložen vagon plačal prodajalec. Ob pogoju dobav fco kupec smo zainteresirani, da pri železnici naročamo vagone z največ jo možno prostornino, ker bo z dobro stisnjenimi balami možno doseči celo najugodnejšo tarifo. PREČITAJTE TUDI TO! ‘'Glasilo" dobivajo vsi tisti v podjetju, ki imajo kakršnokoli funkcijo v organih samoupravljanja, nadalje vsi poslovodje, obratovodje in šefi skladišč, predsedniki sindikalnih podružnic, člani ZK in nosilci znaka podjetja. He vemo kdaj in koliko ga čitajo, toda vsem priporočamo, da ga odnesejo domov in doma v miru prečitajo ter vse važne stvari podčrtajo, da si jih bodo lažje zapomnili. Ponovno priporočamo, da se vsebine "Glasila" poslužujejo takrat, kadar razgovarjajo z delavci o situaciji v podjetju in takrat, kadar vodite ali prisostvujete sestanku. Uredništvo POTROŠNJA INVESTICIJSKIH SREDSTEV V LETU "1966 I > ' , Podatki, ki se ob končnem obračunu ne bodo bistveno spremenili, nam kažejo naslednjo porabo investicijskih sredstev v letu 1966 Prikazano kronološko kot so se sredstva nabavljala: 1. trgalni stroj la. prikrojevalni stroj 2. zastava 13oo 3. decimalne tehtnice 4. elektromotor 5. plinske peči 6. centralno ogrevanje e 7. mize, klopi 8. police 9. zastava 62o 10. stoli 11. koši za samonaklad. 12. železna blagajna 13. viličar 6oo 14. telefonski aprat 15. računski stroj Oli- r vetti 16. računski stroj Porta-bel 17. fakturni stroj 18. garderobne omarice 19. garderobne omarice 20. ureditev vodovodne . instalacije 21. hidravlična stiskal. 22. peč 23. telefonski aparat 24. telefonski aparat TO Bohova TO Bohova uprava podjetja Ljubijana TO" Ljubljana uprava podjetja 'Marib o r-L e di na Ljubljana mehanična delavnica II.Bistrica TO Ljubljana Maribor-Ledina II. Bistrica TO Ljubljana uprava podjetja uprava podjetja : . \ or , . • uprava, po d je tja uprava podjetja Ljubljana Nova Gorica Maribo r-Ledina Celje J' Sežana Dravograd Lendava 48.150.00 5.400.00 25.490.00 l,449,5o 1.702.98 1.284.98 11.845,95 1.086,9o l,847,2o 32.47o,oo» 151.00 2o,ooo,oo 300.00 31«5oo,oo 1.176.00 5.700.00 1.480.00 48.381,94 3.249,68 1.392,72 11.234,86 99.402,73 436,64 198.00 ■ ••‘•"'•198,00 z 25« enoosna prikolica Kočevje 2.000,oo 26. izolacija kotlarne Mari bor-L edina 1.871 j 6o 27. japajnarji Celje 1.668,8o 28. selenski usmernik mehanična delavnica ,4. 983 , oo 29. koši za samonaklad. Maribor 2.ooo,oo 3o. koši za samonaklad. Maribor 13.682,oo 31. kamion Cliepel komercialni biro 69.961.13 32, tehtnica looo kg Koper 2.7 2 o, o o 33. tračna žaga 34. stiskalnica za papir TO Ljubljana 1.65o,oo ročna Trbovlje 2.841,80 35. račun sle i stroj Zgb Maribor 2.374,4o 36. optimatik uprava pod jet ja 93.162,62 37. police uprava pod jebja 1.92o,oo 38. mize in stoli uprava podjetja' 1.497,44 39. ročne stiskalnice Maribor,. Dravograd, 3?tu j, M. Sobota 8.800,00 4o. s amo nak1a da1e c Maribor—Ledina 112.698,oo 41. gradbena dela, kotlarna Ma ribor-L edina lo.8ol,84. 42, računsktri stroj Ljubljana 2.856,00 43. pisalni stroj uprava podjetja 677,6o ,. 44. pisalni stroj Slov.Konjice 1.3o2,56. 45. računski stroj 11. Bistrica 2,856,00.. 46. nadstrešnica (obrat za čiščenje vreč) Most na 8oči 48.864,oo 47. vodovod Škofja Loka 7G0,00. 48. trgalec Bohova 33.ooo,oo 49. stiskalnica za papir MEDI Ljubljana 10.197,96 bo. stiskalnica za papir MEDI Ma ribo r-L edina 10.197,96 51. stiskalnica za papir MEDI uprava pod jetja lo,197,96 52. hidrofor Celje ' 369,60 53. kamion Deutz 5ooo TO Bohova 59,9oo,00 6 54. elektromotor komercialni biro 672,5o 55. obešalniki uprava podjetja 82,88 56. rolo omara Škofja Loka 411,o4 " 57. ro^o omara Novo mesto 5ol,60 - 58. računski stroj uprava pod jet ja 2.856,00 • 59. nastavki, omara uprava podj et ja i.205,36 ■ 60. telefonski aparat Ajdovščina '161,63 61. oljna 'peč Mari bor - uprava 748,3o 62. kamion Leutz 5oo Maribor- Ledina 73.olo,oo • 63. izdelava in montaža hidravi. klešč za vilic. 600 ;; J..;; *.t TO Ljubljana 13.2o5,00 64. telefonski aparat Kranj 153,2o 65. voziček za jaklenke komercialni biro 667,2o' 66. stoli ’ Škofja Loka 141,oo 67. asfaltiranje grad. ob j. ' TO -Ljubijana 13.792,oo 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. omare, stoli mize, stoli telefonski aparat pisalni ^troj žerjavna progra predelava kamiona avans za koše knjigovodski stroj uprava podjetja Jesenice Kranj iBohova ; Maribo r-Ledina Mari h or "Ledi na Ma rih or-Le dina 2.565?oo •> 994,3o 153,2o ‘ 3.696,00 14.541,68 _ 51.oooj00_ 31.$005 00 _ 39.785,-oo, 76. obračun 2,5% prisp. za - epergotske objekte 2o.9o2«13 S'K U-P A J zzzzzz —— —— — — — — —= - 1.144.456,37 2=5 n: =: = = 22 = Iz razpredelnice, ki bo doživela še manjše spremembe, je jasno razvidno, koliko je kdo in zakaj uporabil sredstva za investicije v letu 1966. Tabelo smo prikazali čim bolj podrobno, da_ lahko vse poslovne enote vidijo,-kam so se usmerjala oziroma kje so se porabila ustvarjena sredstva is leta 1965. Od vseh sredstev ustvarjenih v letu 1965 je bilo namenjeno za gospodarske investicije (sredstva amortizacije in skladov) z upoštevanjem prispevkov in obveznih rezerv l,291.o5o,oo N din. Od tega je bilo potrošeno l,15o.ooo,oo IT din (vzeli smo zaokroženo številko) ali 89*b. Tako je ostalo na obratnih sredstvih zaradi nepotrošenih investicij cca 14.0.000,00 IT din. Vzrok je v nerealizaciji dveh litostro jskih stiskalnic in samonakladalca za poslovno enoto Ljubljana in opustitvi oziroma prestavitvi gradbenih del na letošnje leto (Kranj, Celje, Dravograd, Ljubljana - novo skladišče). Zaradi te nerealizacije so bila že med letom preusmerjena določena investicijska sredstva na s - izgradnjo obrata za čiščenje vreč'v M stu na Soči - nabavo električnih stiskalnic tipa MEDI ža papir ~ - nabavo viličarja 6oo za TO Ljubljana - nabavo kamiona za komercialni biro - večjo potrošnjo birotehnične in pisarniške opreme in inventarja ter podobno. V glavnem lahko trdimo, da smo racionalno gospodarili z ustvarjenimi sredstvi ne glede na to, da bi morali zlasti s sredstvi za pisarniško opremo v bodoče bol j-, skrbno gospodariti. Ko bo napravljen končni obračun vseh sredstev,t namenjenih irrvestici jam in primerjava z ustvarjenimi sredstvi po posameznih poslovnih enotah v letu 1967, se bo jasnO videlo, koliko teh sredstev 'kdo ustvari in koliko potroši. Osnovna pot bodočega razvoja vsake ekonomske enote nau bi praviloma . . - lo - bila, da lahko porabi-samo toliko sredstev, kolikor jih ustvari iz amortizacije in skladov. Pri tem pa bi morali imeti pred očmi, da so določene ekonomske enote.. že.-zgra jene in, zato ne potrebujejo toliko sredstev,, določene ekonomske' anote pa ša čaka izgradnja in jim zato samo njihova ustvarjena sredstva ne bi zadostovala. Zato pravimo, praviloma naj bi bila ta odvisnost med ustvarjenimi sredstvi in fazami izgradnjo po letih, da bi prišlo do čim manjšega prelivanja sredstev med poslovnimi enotami. ■ . PREPISALI SMO IZ ČASOPISA JESENIŠKE ŽELEZARNE ' • ‘ . ' ITALIJA - Y italijanski železarni Cornigliano pri Genovi bo v kratkem pričela obratovati naprava za izločanje jekla in grodlja iz žlindre--. Ta naprava, ki je prva v Italiji bo lahko letno, -predelala-- več kot 1 milijon ton žlindre. , - ir .o- ~ ZAHODNA - NEMČIJA.- -V -zahodnonemški železarni !5ICl*dokner -Hutte" v Bremenu je pričel pred kratkim obratovati nov plavž. Ima koristni volumen 1.823 m . Dnevno lahko proizvaja okoli 3.000 ton grodlja. Njegovo obratovanje bo avtomatizirano. Za gradnjo.'-so porabili 8o milijonov DM. 11 PREDLOG TEHNIČNE SLUŽBE PODJETJA ZA PORABO INVESTICIJSKIH SREDSTEV V LETU 1267 Po podatkih 9 -mesečnega obračuna lahko računamo, da bomo ob koncu leta razpolagali z naslednjimi sredstvi: V N DIN Razpoložljiva sredstva 2,7oo.ooo,oo Prispevek v rezervni sklad in sklad skupne porabe gospod.organizacij 25o,ooo,oo Prispevek za ^kopje 4o.ooo,oo Prispevek za sklad skupne porabe 3oo,ooo,oo Poslovni sklad 2,llo.ooo,oo Anuitete in obveznosti, ki zapadejo v plačilo 36o.ooo,00 Ostane za OS in ObS 1,75o.ooo,00 ostanek neporabljenih sredstev iz leta 1966 14o.000,00 a/ Viri sredstev za OS + ObS 1,89o.000,00 b/ Amortizacija 600.ooo,00 Skupaj a + b 2,49o.ooo,oo 12 Razdelitev ustvarjenih sredstev- Osnovno sredstvo poslovna enota znesek v ITD 1. samonakladalec s koši Maribor 2oo.ooo,oo 2. samonakladalec. s koši Celje 2oo,ooo,oo 3. koši za samonakladalec Ljubljana 6o.ooo,oo 4. viličar 2,5 t Ljubljana 80.000,00 5. viličar 1,5 t- Maribor 60,ooo,00 6, Schliter stiskalnica I60.ooo,00 7. Schliter stiskalnica I60.ooo,00 8. električne stiskalnice MEDI Koper, Trbovlje, Kranj Ul 0 0 0 0 0 0 9« gradbena dela na novi lokacije Dravograd 7o.000,00 lo, gradbena dela na novi lokaciji Lendava 7o.ooo,00 11, garderobe Celje 7o.ooo,00 12. rekonstrukcija obrata za steklo Celje 60.ooo,00 13. prodajalna na drobno TO Ljubljana 35.ooo,oo 14. garderobe Škofja Loka 25.000,00 15. aačrti in deloma gradbena dela na novi lokaciji Ljubljana 3oo.000,00 16. knjižni stroj za blagovno knjigovodstvo uprava podj. 25.ooo,00 17. birotehnična'in pisarniška oprema, drobno orodje in inventar 5o.ooo,oo SKUPAJ 1,655.ooo,00 2o% obvezna rezerva, lo% garancija in prispevki na investicijska vlaganja 145.000,00 1,800.000,00 Za obratna sredstva bi tako namenili ND 690.000,00 s tem, da bi razen najbolj nujnih investicijskih del (tč. 1,3?6, 3, 9 lo in 13), ostale točke le deloma ali pa sploh ne realizirali v odvisnosti od tega, kakšno bo pomanjkanje'obratnih sredstev. Kolikor bi realizirali program, bi v osnovna sredstva vložili v primerjavi z lanskim letom za cca 65.000,000 ITD ali 56-3 več, pri tem pa moramo upoštevati, da, smo lanski program realizirali le 89% in še tega zaradi objektivnih vzrokov med letom večkrat korigirali. Gotovo je eno, čim več bomo hoteli investirati v OS, manj bo ostalo za obratna, zato bomo morali težiti k najbolj optimalnemu vlaganju. Gotovo je tudi to, da bomo morali obratna sredstva hitreje obračati, del k hitrejšemu obračanju ObS pa lahko prispevajo povečane kapacitete iz tega programa, še večji del pa večje izkoriščanje obstoječih kapacitet, kjer bomo morali zaostriti osebno odgovornost mnogo bolj kot v letošnjem letu. Sicer se bo dogajalo podobno kot letos, če ne še bolj, da bodo efekti zaradi zmanjšane vrednosti materiala (zaradi izpostavljenosti materiala vremenskim spremembam) mnogo manjši kot bi lahko bili ali pa jih sploh ne bo, Tu naj omen:'mo, da veliko želja in potreb sploh nismo upoštevali, ker enostavno ni na razpolago finančnih sredstev, ampak smo upoštevali samo tisto, kar smatramo nujno potrebno. Tako je tekstilni obrat Ljubljana predlagal nabavo: - combija - asfaltnega tlaka v obstoječih skladiščih - ostale potrebe se bodo lahko financirale iz investicljskega vzdrževanja in smo jih tudi tam planirali, Maribor; - dvoosne prikolice, ostale potrebe so planirane v investiči jskem vzdrževanju Nova Gorica; - nov kamion - kiper - preselitev poslovne enote Ajdovščina na novo lokacijo - ostale potrebe so planirane v investicijskem vzdrževanju Koper; • - napeljava vodovoda - montažnega objekta v Tomosu - ostale potrebe se bodo financirale iz investicijskega vzdrževanja Brežice; . • - podaidava temeljev - ostalo se bo financiralo i-z Investicijskega vzdrževanja Kranj; - lope za papir na Jesenicah - sanitarije v Škofji Loki■ - vprašanje gard. obj. v Kranju je še nadalje odprto Celje ; razna adaptacijska dela in-nabava ^erguson nakladalca, p-talo smo upoštevali v investicijskem programu, deloma pa financ, v inv. vzdrž. Ljubij ana; asfaltiranje dvorišča z ureditvijo kanalizacijo, ostalo smo upoštevali v programu, kolikor bo realiziran. Bohova: viličarja, ostalo smo planirali v inve. vzdrževanju Kočevje: nov kamion, ostalo planirano v inv. vzdrževanju Trto vi je : nov kamion, ostalo planirano v inv. vzdrževanju. Ki izključeno, da ho treba predloženi program korigirati zaradi nepredvidene zahteve občinske skupščine po preselitvi na novo lokacijo" kakšne poslovne enote (Novo mesto, Slovenske Konjice, Jesenice). Upajmo, da do tega ne bo prišlo. I11 kako bo s sredstvi sklada skupne porabe. Tu mislimo predvsem na sredstva za rekreacijo. Gotovo je, da se bomo morali' odločiti za gradnjo počitniškega doma na morju v Savudriji ali adaptacijo počitniškega doma na Pohorju, ker za oboje ne bo dovolj finančnih sredstev. Iz nepotrošenih sredstev za nagrade bo mogoče razpolagati v letu 1967 cca loo.ooojoo H din,kar bo zadostovalo za izgradnjo •počitniškega objekta (dvojčka), eventuelno bi lahko nastopilo kot vprašanje edino financiranje notranje opreme. IT a ta način bodo obmorske kapacitete v letu 1967 dovolj velike, saj bi Razpolagali s tremi lastnimi počitniškimi objekti v Savudriji, Umagu (Pelegrin) in sobami v Kopru in Kabinski. Za tiste pa, ki želijo razvedrilo v gorah, bo na razpolago soba v domu na Trenti, deloma bo še uporaben tudi dom na Pohorju. Naslednji članek-smo prejeli iz delovne enote Maribor. Iz njega je razvidno,. da uvajanje akordov zahteva sposobnost temeljitega proučevanja in da se takšen trud splača. Upamo, da bo ta članek koristil tudi -drugim delovnim enotam in jih vzpodbudil, da bodo čimprej rešile svoj problem nagrajevanja po akordu. Tovarišu Žoherju se za izredno zanimiv in poučen članek iskreno zahvaljujemo. - Uredništvo Z UVEDBO ' AKORDOV. DVA. KAMIONA, PREVEC Na 13. zasedanju dne 5/4-1966 je svet delovne enote Maribor po poročilu in predlogu posebne komisije, sprejel sklep; - da se od 1/4 uvedejo nova merila za delo pri paketirki za pločevino, "Mamut" Škarjah, paketirki za papir in v transportu, in sicer po akordu. Preden se je svet delovne enote odločil za tak sklep, je dobro vedel, da na novo postavljena merila lahko.mnogo doprinesejo k zboljšanju poslovanja, lahko pa tudi škodujejo, če nastavimo prenizke akorde, potem akor.danti ne bodo. zainteresirano., ker ne bi bili plačani po vrednosti dela, v nasprotnem primeru, to je pri previsokih akordih, pa bodo prikrajšani vsi rezijski delavci. Kako se odločiti? Podatki oziroma baza za nastavitev cenika akordov je bila skromna in nepreverjena. Ali so nam znani rezultati, stvarna ali samo delna zmogljivost delavca? 0 vsem tem je svet delovne enote razpravljal, preden se ge odločil, da postavi nova merila za delo po akordu. Nazadnje je bil soglasno sprejet sklep, da naj bodo akordne postavke raje višje; v primeru, da.bi se zaradi previsoko postavljenih akordov osebni dohodki režijskim delavcem občutno zmanjšali, bo le-te lažje prepričati v nujnost postopka, kot pa akordante, ki predstavljajo večino kolektiva. Z nestrpnostjo smo čakali prve rezultate, posebno pri transportu, ker je tu akord bila novost. Zavedali smo se, da nova merila pri transportu ne bodo pokazala takojšnjo '*ezultate, temveč bo za uvedbo akordov pri transportu potrebno daljše razdobje, da bi prišli do tistih rezultatov, katere smo z uvedbo akorda upali in želeli doseči. Po prvih rezultatih je bil napredek v tem, da so akordanti pri transportu imeli večje zaslužke, vendar storilnost ni sorazmerno povečala z zaslužki..Nekaj je bilo narobe. Narobe je bilo, da smo postavili akorde, nismo pa določili vrednost točke oziroma koeficienta, po katerem bi plačali akordantom režijske ure. Ko smo uvedli akord pri transportu, je bila dana prilika, da je bil določen čas pri transportu plačan po akordu