Politični ogled. Avstrijske dežele. Kder imajo liberalci prvo besedo, ram je za kmeta, kakor skušnje učijo, vselej slabo; 460 več.jidel nemških stajerskib srenj je proeilo, naj se 8 letno šolanje v 6 letno skrči, za 13. in 14. letno deco pa nedeljske iu nadaijevalne šole omislijo, da ne bo toliko stroškov. No zbornica poslancev je hotela popolnem ustreči prošnjam. Toda nainister baron Konrad je ugovarjal. Da bi saj nekaj kmetom dali, sklenoli so naši poslanci, naj se starši ne kaznujejo več, ako 13. ali 14. letnega otroka doraa podržijo, in deželui zbori naj za takšno deco šole uredijo tako, da bode staršem ugajalo. Toda gosposke zbornice liberalci so ta g. Lienbacherjev nasvet zavrgli in vse ministru prepustili zastran olajšav; zlasti naj starši prosnje vlagajo pri krajneni šolskera svetu do okrajnega šolskega sveta, ako hočejo otroka doma porabiti. Minister baron Konrad ni prav potegnol na nobeno stran. To grajajo liberalci pa tudi naši poslanci in slišati je, da bo moral mini8terstro popustiti, kar je mogoče. Kot naslednik imenuje se poljski učenjak Čerkavski. — Za škofa v Celovci je baje imenovan krški kanonik, 611etni Funder, slovenski se še ni naučil. — Znani general Beuedek, nesrečni vojskovodja 1. 1866 proti Prusom, umira v Gradci. — Tukaj siiujejo tudi društvo zoper Jude, vsak društvenik se zaveže, da od Juda nič ne kupi in mu ničesar ne proda. — V slovenski Ljubljani pripravljajo se Slovenci trdno na mestne volitve 25., 26. in 27. aprila. Ljubljansko branilnico bo treba vzeti v deželsko upravo, da bode deželi res na korist ne samo njeuim uradnikom. — Nemški konservativni poslanci sedaj sklicujejo svoje volilce in jim razlagajo, zakaj so glasovali za gruntni davek 3772 ruilijoua, namreč zato, da nebi kedaj liberalci 40 milijonov zaukazali, kakor se grozijo. — Ptujski nemčurji hudo ragljajo zoper Slovence, vrlega narodnjaka profesorja Žiteka čejo kar ob krub djati in ga tožijo pri deželnem odboru. Pomagalo jim ne bo nič. — Na Ogerskem imajo zopet strašno povodenj ; 140.000 joh zemlje je pod vodo ; v Szegediau stoji voda 18 centimetrov više od lani, nasipe naražajo no5 in dan. — Hrvatje ae zmiraj čakajo, da bi Krajina spojila se 8 matero zemljo brvatsko-slavovsko. Srbi v Banatu in Rumuni pripravljajo se krepko na bližajoče se volitve v ogerski državni zbor. — Kristijanom v Bosni in Hercegovini mobamedanski age (posestniki) hudo nadlegujejo. Iz Hercegovine prišli so k cesarju na Dunaj, da se pritožijo. Cesar so obljubili pomoči. Vnanje države. Ruskega carja moiivci 80 vsi obsojeni k smrti na vislicab. Novi car je Petrograd z rodbino vred zapustil in se preselil v Gačin. Nihilisti mu žugajo 8 srurtjo, če ktualu ne razpiše volitev za velik državni zbor. — Grski ministri se hočejo zadovoljiti z novo mejo, vendar vprašanje se ni rešeno, ali bodo Turki deželo zapuščali brez novih spletkarij. To skoraj ni verjetno; priprave kažejo na boj. Otok Hij je po potresu grozno razdevan, 18000 Ijudije mrtvih in ranjeaib. Čudno pa je, da je katoliški škofsvsemi katoličani rešen. Nemci v Berlinu začeli so Judom, kojih je ondi 60.000, ruočno nadlegovati. Bismark zahteva postavo zoper pijance. Teh poberejo neko noč po 5000 in jih zaprejo, da se izfreznijo. Bavarski poslanci so 61etno šolanje skrčili na 5 let. — Švajca je pravo gnezdo evi opskib morivcev in prekucuhov; zato hočejo vlade temu v okom priti in ovo deželo prisiliti, da ne daje več očitnim zločincem zavetja. — Francozi in Itali.jani se pisano gledajo zavoljo Tunisa v Afriki. Francozi zbiiajo 40.000 mož in bočejo deželo, kojej pokrovitelj je turski sultan, po sili vzeti. Ali pohlepni Italijani bi Tunis tudi radi imeli in nasprotujejo Francozom na vse kriplje, zlasti kličejo Bismarka in Angleže na pomoč. To je Francoze osupnilo. — Na Irskem čedalje huje vre. Skoraj vsaki dan so tepeži med ljudstvom in policaji. — V Mesopotamiji v turškej Aziji razsaja strašen pomor. Po nekaterih selih je vse izumrlo.