TRGOVSKI
\jP
Časopis za trgrovino, Indus
YAC^°
.=yv\°a	^
\s*x
*n ol>rt.
r
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.
—	Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 21. julija 1923.
ŠTEV. 84.
nsfssm
Naš telefonski promet z inozemstvom.
Po prevratu je bil ves telefonski promet z inozemstvom ukinjen. Do obnovitve v poinem obsegu še sedaj po petih letih ni prišlo, namreč je z inozemstvom otvorjen promet samo z Avstrijo in sicer v Avstriji samo z Gradcem in Dunajem. Poleg tega imamo tudi telefonski promet s Cehoslovaško in sicer samo s Prago. Promet z inozemstvom pa ni dovoljen vsem telefonskim centralam, namreč samo šestim centralam v Sloveniji in sicer Ljubljani, Mariboru, Ptuju, Celju, Zidanemu mostu in v zadnjem mesecu tudi Konjicam. Cela dravska dolina, celo Prekmurje in ljutomerski okraj, kakor tudi industrijalizirana Gorenjska pa je od prometa z Avstrijo brez vzroka izključena, dasi ima na njem vsaj enak interes kot Zidani most in Ptuj.
Z vsem ostalim inozemstvom, z 'talijo, z Nemčijo in s Švico telefonski promet še vedno ni odprt. Živimo v tem oziru približno v razmerah kot na Kitajskem, ki je obdana z slovitim zidom napram celemu inozemstvu. V Trst imamo direkten telefonski vod, promet pa ni dovoljen, kljub vsem pritiskom in vsem intervencijam ter utemeljenim spomenicam, kakšne ogromne škode nam povzroča pomanjkanje telefonskega prometa s Trstom. Kakor smo informirani, je poštno ravnateljstvo v Ljubljani že pred kakim poldrugim letom stavilo ministrstvu predlog, da naj se otvori na tej liniji, ki obstoja že iz perdvojne dobe, telefonski promet in naj ministrstvo določi, kakšne pristojbine se imajo zaračunavati strankam, toda predlog je ostal do danes nerešen v ministrstvu. Ministrstvo se enkrat skrije za vojaško oblast, drugič se izgovarja z absurdnim natolcevanjem, da hočemo imeti telefonsko zvezo s Trstom samo v špekulativne svr-he, tretjič obljubi, da bode telefonski promet v najkrajšem času odprt in s takim farbanjem odreka naši zunanji trgovini zvezo, ki je za nas iivljenskega pomena. Brez zveze s Trstom je naša trgovina popolnoma prodana inozemskemu posredovanju, ker se ne more informirati tele-fonično v vsakokratnem položaju, ne more dati nujnih dispozicij, mora delati na slepo in v korist inozem-cem.
Ministrstvo s tem svojem postopanjem direktno favorizira Trst in tržaško trgovino, ki ima poleg pet direktnih brzojavnih linij iz Trsta preko Slovenije in sicer eno v Budimpešto, drugo v Zagreb, tretjo v Gradec in četrto v Beograd in peto v Ljubljano, tudi direktne telefonske linije iz Trsta preko Slovenije v Gradec, na Dunaj in v Prago. Kakor smo že v zadnjih številkah povedali, je ministrstvo brez vsakih pomislekov dovolilo pač inozemcem telefonski promet preko nas, medtem ko razmah domače eksportne in importne trgovine na vseh straneh ovira in šikanira. Pri vsakem ukrepu poštnega ministrstva vidimo popolnoma očitno nerazpoloženje in nagajanje Sloveniji, kar pa tudi ni drugače pričakovati, ker sedijo na več odločilnih mestih popolnoma nekvalificirani ljudje. Tako je na primer šef tehničnega oddelka v ministrstvu neki navadni mehanik, kateremu so podrejeni potem inženirji s fakultetno in še špecijelno izobrazbo. Take neuke ljudi se potem pošila na razne mednarodne konference, kjer seveda ne more
biti posledica nič druzega, kakor blamaža in polomija na celi črti.
In po zaslugi takih ljudi, ki ne vedo kako nam nagajati, naš trgovec he more poklicati telefonično niti svojega špediterja v Trstu, niti govoriti z banko ali z javnimi skladišči, s parobrodarskimi družbami, železniško upravo itd. Razmere so kričeče in škandalozne do neba. Ugotoviti moramo, da na italijanski strani ni v tem oziru nikake ovire, marveč da so nasprotno baš tržaški krogi enako kot mi interesirani na tem, da se uredijo te groteskne razmere.
Enako situacijo imamo na Gorenjskem. Ne vem zakaj se je ravno petim krajem na Štajerskem, ki imajo pretežno nemško trgovstvo, dovolilo promet z Gradcem in Dunajem in da tukaj ni imelo ministrstvo ni-kakih pomislekov, medtem ko industrijskim krajem na Gorenjskem, kakor so Jesenice, Bled, Tržič, Kranj itd. ne dovoljuje pro-prometa z Avstrijo. Tako na primer Kranjska industrijska družba ne more govoriti telefonično s svojo tovarno v Bistrici na koroški strani itd.
Ker nimamo direktnega prometa s Švico in Nemčijo, smo glede vseh borznih, časopisnih in blagovnih poročil navezani na posredovanje Dunaja, ki zna to svojo ugodno pozicijo izvrstno izkoristiti sebi v prid. Pod takimi razmerami se naše de-narstvo pa tudi naša industrija in trgovina ne more nikdar emancipi-rati. Naši gospodarski krogi so interesirani na tem, da se odpre telefonski promet z vsemi ostalimi večjimi kraji in mesti v Avstriji in sicer za vse večje centrale v Sloveniji. Poleg tega, da se otvori tudi direkten telefonski promet z Nemčijo in Švico, da ne bomo več odvisni od posredovanja Dunaja.
Interesantno je, da znaša pristojbina za pogovor iz Ljubljane v Prago 3.50 Fr., iz Maribora ter iz Ptuja v Graz 2 Fr., iz Celja in z Zidanega mosta v Graz 3 Fr., iz Ljubljane v Graz, iz Maribora, Celja, Zidanega mosta in Ptuja na Dunaj 5 Fr., iz Ljubljane na Dunaj pa 6 Fr. za enoto pogovora. Kljub tej znižani tarifi za zveze s Češkoslovaško je telefonski promet s Prago zelo majhen, nasprotno pa z Avstrijo zelo živahen. V interesu naših gospodarskih krogov bi bilo, da bi se pri bodočih trgovskih pogajanjih z Avstrijo doseglo znižanje terminalnih taks tudi za promet z Dunajem in Grazem, kakor je med drugimi inozemskimi državami že davno urejeno.
Naše ministrstvo pošt in brzoja-vov je pri razporedu govorilnih ur z inozemstvom določilo za Ljubljano tako skrajno neugodne govorilne ure, da jih nikdo ne more izkoristiti, in sicer za Dunaj od 13. do 14. in od 19 Vp do 21. ure, ko vse delo v trgovskih podjetjih, denarnih zavodih in tudi v industrijskih pisarnah po večini počiva in nima klic nobenega odziva. Tudi tu je treba, da da poskrbijo merodajni činitelji za remeduro.
Naša letovišča, kakor Rogaška Slatina, Bled in drugi kraji morajo, ako hočejo, da pridejo v te kraje tujci in da postanejo res moderna letovišča, dobiti direktne telefonske zveze z inozemstvom in sicer predvsem z Italijo in z Avstrijo. Nerazumljivo je, da uprave teh letovišč,
odnosno zdravilišč ne kažejo v tem oziru nikake incijative. Enako važna pa je otvoritev prometa z inozemstvom na ostalih linijah, ki vodijo preko Ljubelja na Koroško, dalje z Jesenic ob železnici na Beljak in Trbiž, kakor tudi preko Bohinja na Primorsko. Tudi ljutomerski okraj je živahno mteresiran na tem, da dobi zvezo z Radkers-burgom in Grazem ter drugimi kraji
na Štajerskem, in podjetja v Dravski dolini pa zvezo s koroškimi, štajerskimi in avstrijskimi centralami. Sedaj ležijo vsi ti vodi mrtvi po zaslugi našega modrega ministrstva pošt in telegrafov, katerega interes gre le za tem, da nas od celega sveta izolira in da na celi črti onemogoči vse, kar potrebuje moderni obrat izvozne in uvozne veletrgovine.
Francoski frank in francoski svetovni kredit.
V Parizu pravijo, da je angleški funt še pri kurzu 65 previsoko taksiran in da mu po kupni ceni ne gre več kakor 52 do 56 pariških frankov. Obe valuti sta se druga v drugo takorekoč zajedli. Nebroj londonskih vplačil iz Srednje in Južne Amerike in iz Levante ali bližnjega Orienta je stipuliranih v francoskih frankih, nasprotno je pa veliko v Mavre ali Marseille stipuliranih kontrakinih vplačil za prekozemske prejeme dogovorjenih v funtih. Zato je preveliko kolebanje obeh valut škodljivo tudi za tisto deželo, ki slučajno profitira, in gotovo je, da more nastati umerjevalni upliv samo na ta način, da si vsakratna, na dobičku se nahajajoča država zasigura vrednostne papirje valutarično boljše države. To opravi seveda borza. In ko se je pred par meseci nahajal francoski frank v precej težki situaciji, so finančniki kot edini izhod nasvetovali nakup papirjev, glasečih se na dolarje, na pariški račun in sicer v Londonu. S tem dobi tudi Francija možnost, da Uniji plača, kar je neobhodno potrebno za vzpostavitev njenega predvojnega kredita. Popolno razsulo Nemčije, ki je danes tudi za slepega dovršeno dejstvo, nam pokaže, kam pridemo, če ne maramo plačevati. — Krasna vzpostava angleškega funta nam pa nasprotno kaže, da nam daje kredit samo neomejena volja
do plačevanja. Anglija bo dobila na svetovnem trgu zmeraj večkratno količino tega kredita, kar mora plačati Zedinjenim državam, in kredit zna prav koristonosno uporabljati. Če bo Francija plačevala, bo tudi frank šel kvišku; vsakdo mora plačevati, če si hoče ohraniti svetovni kredit. To je isti pojav v velikem, kakor ga opazujemo pri dolžnikih in upnikih sicer v malem .
Kakor vsaki deželi z lastno valuto, pride seveda tudi Franciji prav, če si frank opomore; s tem se zniža cena, ki jo morajo plačevati francoski varčevalci za inozemske proizvode. In znano je, da so Francozi z Italijani in Kitajci vred najbolj šted-Ijiv narod na svetu in da jih vsaka najmanjša zguba na valuti hudo boli. Če si frank mimogrede opomore, to ni nič. Edina možna opomoč je samo plačevanje dolgov Angliji in Zedinjenim državam, brez ozira na to, ali Nemčija Franciji plačuje ali ne; Francozi namreč kaj radi ugotavljajo, da bodo plačevali Angležem in Amerikancem v istem razmerju, kakor plačujejo Nemci njim. A le brezpogojni napor v plačevanju, brez ozira na naše dolžnike, nam odpira kredit.
Kar velja za Francijo in frank, to velja z izpremembami tudi za Jugoslavijo; potem pa seveda za vsakega trgovca sploh.
Upravičenost do provizije in nje zastaranje.
(Iz prakse našega
Teh dobav tožitelj ni preskrboval za toženko kot njen komisijonar, kot njen pooblaščenec, kajti glasom pričevanja V. L. sklenil je pogodbo izrecno kot zastopnik toženke na njeno ime in račun, medtem, ko komisijonar v smislu čl. 360 trg. zak. sklepa pogodbe v lastnem imenu. Kot pooblaščencu gre pa tožitelju plačilo za opravila (§ 1004. in 1013. o d. z.) in prizna toženka, da gre tožitelju plačilo v obliki provizije. Provizija pristoji, če se je opravilo izvršilo v smislu čl. 371 odst. 2 trg. zak., analogno torej tudi tožitelju kot pooblaščencu. Opravilo bilo je pa izvršeno, v kolikor je bilo odvisno od tožitelja ne le pri prvih dveh, temveč tudi pri nadaljnih 5 vagonih, saj je morala toženka za storniranje plačati celo precej visoko odškodnino. Gre pa tožitelju samo 1 % provizije, kajti po tožen-kinih knjigah se je dokazalo, da se je pri vseh prejšnjih poslih plačevala \% provizjia, da se mu je pa za sporne posle obljubila 2% provizija, tožitelj ni dokazal.
Od ostalih 8 vagonov, od katerih tožitelj zahteva provizijo, mu pa ta ne gre. Teh 8 vagonov obstojalo je glasom tožiteljevega pisma z dne 15. jan. 1919: a) iz treh vagonov sira v fakturni ceni 563.547 K, ki je sicer dospel v Ljubljano, pa ga je morala toženka prodati vojaštvu po 12 K kilogram, torej v svojo izdatno ško-
trgovskega sodišča.)
(Koriec.)
do; b) iz 4 nadaljnih vagonov sira v fakturni vrednosti 751.081 K 20 vin, ki so bili, kakor navaja tožitelj sam v svojem pismu, v Mariboru zaplenjeni; c) iz vagonta v fakturni vrednosti 149.831 K 50 vin, ki je bil po tožiteljevi trditvi zaplenjen v Galiciji.
Toda po priči V. L. je dokazano, da je tožitelj pod a) — b) navedenih 7 vagonov, odposlanih že za njegov račun na istrsko aprovizacijo v Trst, predirigiral na toženko, kar se je ugotovilo tudi iz dotičnih tovornih listov. To je storil tožitelj po prevratu, torej v času, ko je že vedel, s kakšno nevarnostjo se bodo vagoni vozili in ko je imel tudi že brzojavno naročilo toženke, da naj vse dobave ustavi. Ne more biti dvoma, da je tožitelj to predirigira-nje izvršil, da varuje sebe izgube, ne pa v interesu tožene zadruge in mu očividno od tako izvršenega opravila ne gre nobena provizija. Celo neopravičena pa je zahteva provizije od vagona pod c) v vrednosti 149.831 K 50 vin. O tem vagonu trdi tožitej v svojem pismu z dne 15. jan. 1919, da je bil v Galiciji zaplenjen. Toda priča V. L. potrdi, da je bil dotični duplikat voznega lista falzifikat in da se vagon v resnici ni nikdar naložil. Tožitelj je pa kupnino tvrdki »Vulkan« izplačal iz toženkinega denarja, dasi duplikat tovornega lista v levem kotu ni imel pečata odpremne postaje, ki je si-
cer potreben za veljavnost duplikata. Kot trgovec, baveč se s takimi kupčijami, je iožitelj pri tem postopal izredno malomarno in nikakor ne tako, kakor predpisuje § 1009. o. d. z. za pooblaščence ali čl. 361 trg. zak. za komisijonarje, vsled česar jamči tako v smislu § 1009. o. d. z., kakor tudi v smislu čl. 362 trg. zak.
—	če bi se ga namreč smatralo za komisijonarja — toženki za povzročeno škodo, ki je znašala vsaj fakturno vrednost 149.831 K 50 vin. Priznati tudi ni bilo tožitelju zahtevanih zneskov 2.000 K in 10.000 K za stroške in odhod zaslužka, kajti glede nobenega zneska sploh ne navaja v čem obstojajo ti stroški, koliko odpade na izgubo zaslužka ter o priliki katerega posla so eni ali drugi nastali, morebiti ravno zaradi neopravičeno predirigiranih 7 vagonov ali pa celo radi v resnici nenaloženega vagona, tako da je v tem oziru vsaka razsoja nemogoča.
Tožitelju bi šla torej provizija zgolj od prvo navedenih 7 vagonov z zneskoma 4.033 K 55 vin in 6.652 K 97 vin. Temu nasproti pa obstoji terjatev toženke na odškodnini za neopravičeno izplačano kupnino od vagona pod c) v znesku 149.831 K 50 vin, kateri znesek je toženka ugovarjala konpensando:
Toda terjatvam na proviziji v skr-
čenem znesku 50.668 K 24 vin in na stroških v znesku 2.000 K in 10.000 K ugovarjala je toženka tudi zastaranje. Prva dva vagona št. 41206 in 16129 v fakturni vrednosti 403.355 K 50 vin sta bila glasom pričevanja V. L. odposlana že meseca oktobra 1918 in pet vagonov v vrednosti 665.297 K bilo je za časa prevrata že pripravljenih za odposlatev, kar dokazuje tudi pismo tvrdke »Vulkan« z dne 3. nov. 1918. Kupčija glede teh vagonov bila je torej vsaj takrat sklenjena in provizija zapadla. Ker je pa tožitelj vložil tožbo šele 10. jan. 1922, je triletna doba zastaranja po § 1486. t. 10. d. z. ob vložitvi tožbe že potekla in zastaranja tudi tožiteljevo pismo z dne 15. jan. 1919 v smislu § 1497 o. d. z. ni moglo prekiniti. Iz istih razlogov zastarele so tudi tožiteljeve terjatve na stroških v zneskih 2.000 K in 10.000 K, kolikor jih je nastalo do 10. jan. 1919.
Iz vseh teh razlogov je sodišče iožbeni zahtevek, ki ga je tožitelj skrčil na 62.662 K 24 vin, zavrnilo.
Za svojo družino vzamem izključno le Vaše testenine,
priznal je eden največjih trgovcev z delikatesami v Trstu potniku tovarne testenin v Ilirski Bistrici. Mož, ki pozna in ima na razpolago najboljše izdelke, ve kaj je dobro.
Odklanjanje prejema in vračanje nedostavljivih poštnih pošiljk.
Vsakemu naslovniku je dano na prosto voljo, da brez obrazloženja odkloni prejem nanj naslovljenih pošiljk, razen onih pošiljk, ki se prisilno dostavljajo, kakor na primer pošiljke oblasti in vrnjene pošiljke.
Za odklonitev prejema pošiljke se tudi smatra:
1. če naslovnik odkloni prejem obvestila;
2. če neče potrditi prejema ali če neče podpisati povratnice;
2. če ne plača pristojbine in drugih stroškov;
4. če zahteva, da se mu pošiljka izroči brez plačila povzetja ali na-ložne terjatve ali če zahteva, da plača te zneske v obrokih;
5. če zahteva, da sme pošiljko odpreti in vsebino pregledati, preden prevzame pošiljko, kar ni dovoljeno.
Če naslovnik obvestilo sprejme, ni zato dolžan tudi sprejeti pošiljke.
Odprte pošiljke, ki so obremenjene s kakšno pristojbino, se ne smejo pokazati prejemniku tako, da bi zvedel za vsebino, preden plača pristojbino.
Pošta mora vzeti nazaj take pošiljke, ki so jih za druge osebe prevzeli in prejem potrdili posredovalci, pa pošiljk niso mogli izročiti naslovnikom. Taki posredovalci so:
LISTEK.
Gustav Freytag.
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
»Le nekoliko potrpljenja«, skromno odvrne Bernard ; »kdor ima smisel in srce za lepoto, jo najde kmalu povsod, tudi pod nenavadnim in za nas tujim oblačilom, ki ga nosijo orijentalski pesniki. — Tuji so, pravim, ti pesniki pretežni večini našega ljudstva, ker so za nas, ki živimo v popolnoma drugačnih razmerah, težko umljivi. Življenje pri nas je tako trezno, hladno in enolično. Kako ubog na velikih utisih je naš civilizirani svet, morate mnogokrat občutiti tudi vi sami v svoji trgovski službi; kako je vendar prozaično delo, ki ga morate opravljati!«
»Temu moram ugovarjati«, z vnemo odvrne Anton. »Ne poznam nobene stvari, ki bi bila interesant-nejša, kakor ravno trgovina. Živimo v sredi med množico niti, ki se razpletajo od človeka do človeka, čez dežele in morja, iz tega dela sveta v drugi del. Obvisijo na vsakem
1. vojaški pooblaščenci; 2. pooblaščenci učnih zavodov; 3. lastniki hotelov, sanatorijev, penzijona-tov itd.; 4. lastniki večjih podjetij, tvornic itd.; 5. pooblaščenci bolnic, samostanov, kaznilnic in preiskovalni sodniki.
Te pošiljke se morajo vračati v nepoškodovanem stanju in zaprte, na njih pa mora biti označen vzrok nedostavljivosti in če mogoče novi naslov.
Po dostavi se smejo pošti vračati tudi naslednje pošiljke, toda samo, če so še vedno v istem nepoškodovanem ovitku in če na ovitku ni nobenih izprememb, razen opombe, da se pošiljka ne sprejme:
1. navadna zaprta pisma; 2. priporočena zaprta pisma, če niso bilo osebno dostavljena naslovniku ali njegovemu pooblaščencu, ampak članu njegove družine ali v hišnem gospodarstvu stalno zaposleni osebi; 3. pošiljke, v katerih so prepovedane inozemske srečke ali kaj takega, kar je v zvezi s prepovedano loterijo, se smejo vračati tudi, če so odprte. Prejemnik nima v tem primeru pravice zahtevati odkupnine, če je odkupna nakaznica že odposlana.
Če prejemnik pošiljke ne sprejme, je dolžan to zabeležiti na pošiljki,
posamezniku in ga zvežejo s celim svetom. Vse, kar nosimo na sebi in vse, kar nas obdaja, nam postavlja pred oči sliko o življenju in delovanju v nam neznanih deželah. In ker imam občutek, da tudi jaz po svojih slabotnih močeh nekoliko pripomorem k temu, da ostane vsak človek z vsakim drugim človekom v neprestani zvezi, zato sem pač lahko tudi vesel svojega delovanja. Ako na primer postavim na tehtnico vrečo kave, tedaj napravim nevidno zvezo med hčerko kakega kolonista v Braziliji, ki je trgala kavo od rastline in med mladim kmetskim fantom, ki pije to kavo za za-jutrek«.
»Bujno domišljijo imate in srečni ste, ker smatrate svoje delo za tako koristno. Toda, kar je najvišja snov za poezijo, namreč življenje, bogato na mogočnih občutkih in dejanjih, to moremo pri nas le redkokje najti. Za to moramo iti, kot pravi angleški pesnik, iz civiliziranih dežel ven med morske roparje«.
»Ne«, trdovratno odvrne Anton, »trgovec pri nas doživi ravnotoliko visokih občutkov in dejanj, kakor kak jezdec med Arabci ali Indijci. — Čim bolj je razširjena njegova trgo-
oziroma na spremnici. To se napravi z besedami »Ne sprejmem«, poleg katerih naj se prejemnik podpiše. Zakaj se pošiljke ne sprejme se ne sme zapisati. Ta zabeležek ne velja, če je napisan s črkami, ki jih poštni uslužbenec ne pozna. Ako prejemnik noče zapisati te opomoe, ali če je pošiljka odprta in obremenjena s kako pristojbino, zapiše poštni uslužbenec na ono pošiljko opombo: »Prejemnik ne sprejme« in se podpiše.
Ako se kaka pošiljka pogrešno dostavi, jo vzame pošta nazaj, naj bo odprta ali zaprta in povrne vse pristojbine, ki so bile pri dostavi plačane, če gre pa za odkupno pošiljko, vrne tudi odkupnino. Oni, kateremu je bila pošiljka pogrešno dostavljena, je dolžan nanjo zapisati opombo: »Pogrešno dostavljeno« ali »Pogrešno dostavljeno in odprto«. Če tega ne stori, napiše in podpiše opombo poštni uslužbenec. Pred dostavo take pošiljke naslovniku jo mora pošta zapreti, če jo je oni, ki mu ie bila pogrešno dostavljena, odprl. Pri dostavi takih vrednostnih pisem in paketov prvemu naslovniku se postopa tako, kakor pri dostavi poškodovanih vrednostnih pisem in paketov. Pri naprav-ljanju zapisnika je treba, da je prisoten tudi oni, ki mu je bila pošiljka pogrešno dostavljena.
Če želi prejemnik pošiljko, ki jo je že prevzel, vrniti pošiljatelju s pošto, pa jo pošta po naštetih določilih ne sme nazaj vzeti, more to storiti samo tako, da odda pošiljko nanovo na pošto in da plača vse pristojbine. Odprte dopisnice, tiskovine, poslovni papirji, blagovni vzorci in mešane pošiljke, ki jih prejemnik vrača in za katere pristojbina ni vsaj deloma na novo plačana, se ne odpravljajo, ampak se vračajo pošiljatelju, t. j. prvotnemu naslovniku, če pa to ni mogoče, se postopa z njimi kakor z neoddatnimi pošilj-kami.
Narodno gospodarske zadeve. Trgovina.
Trgovskim agenturam in komisijskim Irgovinam v okraju trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani vabi s tem vse tvrdke spredaj navedene stroke, da ji blagovolijo javiti predmete, s katerimi se bavijo, najkasneje do dne
25.	julija t. 1. Te podatke potrebuje zbornica za svoj seznam importnih in ekspertnih tvrdk v okraju trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, ki ga bo izdala že za letošnji III. ljubljanski vele-semenj in v kateri namerava uvrstiti tudi trgovske agenture in komisijske trgovine z navedbo njih obratnega predmeta.
Trgovska pogodba med našo državo in Poljsko. Pred prehodom na dnevni
viria, temveč ljudi ima, katerih srečo j ali nesrečo mora sam soobčutiti, in tem večkrat se nahaja v položaju, da se veseli ali pa žalosti. — Nedavno je bankerotirala neka velika tvrdka v našem mestu.«
»Slišal sem o tem žalostnem dogodku.«
»Če bi mogli občutiti soparico, ki je ležala nad to trgovino, predno je propadla, strašni obup moža, bolest rodbine, požrtvovalnost in velikodušnost žene, ki je dala vse svoje lastno premoženje do zadnjega beliča, le da bi rešila cast svojega moža, —' če bi bili vse to vi sami doživeli, tedaj bi pač ne mogli reči, da je trgovina revna na strasteh in velikih občutkih.«
»Vi ste z dušo in telesom trgovec«, pravi Bernard prijazno, »zavidam vas za čisto veselje, ki ga imate s svojim delom.«
»Da«, odvrne Anton. »Tudi trgovec napravi pogostokrat slabe izkušnje. Ni mu prihranjena jeza, in doživi mnogo neprijetnosti, toda cela trgovina je tako preračunjena na poštenost drugih ljudi in na dobroto človeške narave, da sern^ se čudil temu, ko sem stopil v službo. Kdor
red seje Narodne skupščine z dne 19. julija, je minister za trgovino in industrijo predložil skupščini zakonski načrt o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Poljsko, ki je bil izročen zakonodajnemu odboru.
Kanal Kralja Petra. Minister trgovine in industrije je potrdil pravila delniške družbe kanala kralja Petra I. Po teh pravilih se prenese sedež družbe iz Budimpešte v Beograd. Kanal kralja Petra I. je 240 km dolg in je velevažen z ozirom na njegov gospodarski značaj za novo drža.vo. Ob njem so zgrajena velika industrijska podjetja. Okoli 210 kilometrov kanala gre po našem teritoriju, a 30 km po Madžarskem. Društveni kapital je deloma angleški in bo s io ureditvijo pravnega položaja dana mogočnost za hitrejšo izgotovitev kanala.
Trgovinska pogodba Cehostovaške z Avstrijo. Čehosiovaške trgovinske zveze z inozemstvom se bodo, kakor poročajo oficijeifii krogi, koncem meseca avgusta in začetkom septembra izpopolnile z direktnimi pogajanji z Avstrijo. Zahteve Avstrije so se v glavnih momentih že naznanile merodajnim organizacijam, nabral se je že potrebni ma-terijal, osobito izjave industrijskih zvez in trgovskih zbornic, ki so se tudi že proučile. Po sklenitvi trgovinske pogodbe z Avstrijo, se bo začela pogodba z Italijo in Švico.
Denarstvo.
Nove madžarske novčanice. Nove madžarske novčanice po 50.000 K so že izgotovljene in se postavijo še ta mesec v promet. Istočasno se bodo začele tiskati novčanice po 100.000 kron, katere bodo imele isto sliko in obliko, kakor one po 50.000 kron, od katerih se bodo razlikovale samo po barvi.
Carina.
Izvozna carina na špirif na čehoslo-vaškem odpravljena, čehoslovaška je z 29. junijem 1923 odpravila izvozno carino na špirit.
Prosi uvoz rudarskih potrebščin. Ministrstvo za šume in rude je predložilo ekonomskofinančnemu ministrskemu komiteju projekt, po katerem bi se uvedel v našo kraljevino prost uvoz rudarskitr" • potrebščin.
Davki.
Nerazumljivo obdačevanje. Naročnik našega lista nam piše: »Neki trgovec iz okolice Jaške na Hrvatskem je v zadnjih letih pogosto posečal živinske sejme v Sloveniji, posebno sejme na Dolenjskem in v Ljubljani, ni pa imel v Sloveniji najetih hlevov ali drugih naprav, ki bi utemeljevale davčno dolžnost v Sloveniji. Kljub temu pa se mu je predpisal davek od dohodkov, ki jih je imel v Sloveniji, trikrat: v Novem mestu, v Ljubljani in v Jaški. Novomeško davčno oblastvo je cenilo dohodke na 100.000 kron, ljubljansko pa na en milijon. Pri tem je najznačilnejše, da hrvatski trgovci z živino niso zavezani davkom v Sloveniji, ako le od časa do časa pridejo na sejme v Slovenijo, ampak le
pošteno trguje, ne more imeti slabega mnenja o našem življenju, kajti imel bo vedno priliko, da bo našel v njem mnogo lepega in vzvišenega.«
Bernard ga je poslušal s povešenimi očmi, zdaj pa je molče pogledal skozi okno, in Anton je opazil, da se nahaja v zadregi, in da mu je tesno. Končno se Bernard obrne, prekine pogovor in pravi s prosečim glasom: »Ako ste zadovoljni, gospod Wohlfart, greva lahko takoj k učitelju. Pot je dolga, in lahko na prostem govorimo dalje.«
Kot dva stara znanca sta stopila mladeniča iz temne hiše na gorak večerni zrak. In ko sta se čez eno uro ločila, je Bernard dejal: »Ako vas občevanje z menoj preveč ne dolgočasi, vas prosim, obiščite me včasih v svojih prostih urah.« Anton je to obljubil. Ugajala sta drug drugemu. Anton se je še vednp čudil, da more biti Ehrenthalov sin tako malo trgovca, in Bernard je bil srečen, da je našel človeka, s katerim govori lahko o marsičem, kar je sicer molče nosil v srcu.
* * *
(Dalje sledi.)
takrat, ako redno prihajajo na tukajšnje sejme in imajo poleg tega tu tudi trajne obratne naprave. V Ljubljani in v Novem mestu najbrže ne vedo, kdaj so hrvatski sejmarji zavezani davkom v Sloveniji, sicer bi mu v Ljubljani ne odmerili davka za drugo leto tudi potem, ko je že v prizivu proti davku za prvo leto pojasni! razmere in zahleval davčno prostost. Novomeško davčno obla-stvo mu je pa priziv kratkomalo zavrnilo, češ, da je prepozno vložen. Tega bi to oblastvo ne smelo storiti, kei je pri tožit el j prosil, da se odpravi dvojno ali trojno obdačenje. Radoveden sem, ali je davčna uprava tako vneta tudi pri obdačenju inozemskih obiskovalcev naših sejmov?«
Promet.
Zvišanje mednarodnih poštnih pristojbin. Ministrstvo za pošto in brzojav je sklenilo, da se s 1. avgustom povišajo mednarodne pisemske pristojbine in j sicer za dopisnice in razglednice od 1 na 1.50 in za pisma od 2 na 3 Din.
Tujci v Dubrovniku. V prvem polletju je obiskalo Dubrovnik 14.325 tujcev. Obisk se razdeli po mesecih sledeče: v januarju 1780, v februarju 1981, v marcu 2198, v aprilu 2913, v maju 2924. v juniju 2529 tujcev. Vsi ti obiskovalci so bivali v Dubrovniku vsaj nekaj dni. Tujcev, ki so bili v Dubrovniku samo po en dan, pa je najmanj še enkrat toliko.
Svetovni rekord v hitrosti parnika. Največji potniški parnik sveta, ameri-kanski »Leviathan«, je dosegel glede hitrosti svetovni rekord, ker je prevozil na svoji prvi vožnji v eni uri največ 28.04 vozlov, povprečno pa 27 vozlov. Prekosil je s tem največji angleški parnik »Majestic«, ki je ponos Angležev. Povrh je dosegel »Leviathan« ta rekord v neugodnih vremenskih razmerah.
trboveljski premog in drva
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba ..ILIRIJA**. Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	St.	220
Razno.
Belgijski konzulat v Ljubljani. Da se izognemo raznim povpraševanjem, sporočamo, da je belgijski konzulat v Ljubljani že popolnoma instaliran in se nahajajo njegovi prostori v pisarni Ljubljanskega velesejma ob Gosposvetski cesti.
Dobava poštnih znamk iz Nemčije. Ministrstvo za pošto je oddalo dobavo poštnih znamk za našo državo neki nemški tvrdki na račun reparacij. Po verzajski pogodbi ni naši državi dovoljeno, da naroča v Nemčiji državne vrednostne papirje na račun reparacij. Dasi so se udeležile konkurza poleg nemških firm tudi angleške, švicarske in češke firme, je vlada oddala delo nemški firmi. Proti temu postopanju je angleška vlada protestirala in kakor Pišejo današnji beograjski listi, se je dobava že preklicala. Nove marke se bodo tiskale v Švici.
Konferenca v Sinaji. Listi poročajo iz Varšave: Poljski listi se zadnje čase stalno bavijo z vprašanjem vstopa poljske republike v Malo antanto. To bo
ena glavnih zadev, o kateri bodo razpravljali na konferenci zunanjih ministrov držav Male antante v Sinaji, ki se snide 28. t. m.
Blagovni kolodvor v Beogradu. Direkcija državnih železnic je sklenila zgraditi v Beogradu poseben blagovni kolodvor, ki bo razbremenil promet na glavnem kolodvoru, ki bo nato služil samo osebnemu prometu.
Za mednarodni vzorčni velesejem v Pragi, ki bo v dneh od 2. do 9. septembra 1923, je prejela trgovska in obrlniška zbornica v Ljubljani nekaj reklamnih tiskovin z natančnejšimi podatki za obiskovalce semnja. Interesentom so navedene tiskovine v zbornični pisarni na razpolago.
Oddaja novega kopališča in bufeia ob Ljubljanici v najem. Mesina občina ljubljanska bo oddala novozgrajeno kopališče ob Ljubljanici poleg Ižanske cesle v najem najvišjemu ponudniku. Ponudbe so vložiti zapečatene do 25. t. m. opoldne pri mestnem gospodarskem uradu in morajo obsegati : vse podatke in dokazila o osebi prosilčevi posebno glede domovinstva, neoporečnosti in usposobljenosti. Dalje rod-binske in premoženjske razmere ter j konečno najemnino z označbo kavcije, j katero bo pred prevzemom treba zalo- j žili. Mestna občina si pridrži pravico oddali kopališče v najem tudi drugemu in ne najnižjemu ponudniku. Prevzem se ima izvršiti koncem julija t. 1. Za-jedno bo oddala v tem kopališču buffet lastniku gostilničarske in krčmarske koncesije ali pa onemu, ki si bo preskrbel tako koncesijo v zakup. Pogoji kakor pri oddaji kopališča. Pripominja pa se, da se lahko odda kopališče in pa buffet eni in isti osebi v zakup.
Zakon o ribolovu. Poljedelsko ministrstvo je izdelalo zakon za ribolov, ki bo veljal za celo državo. Zakon bo predložen te dni ministrskemu svetu v diskusijo in odobrenje.
Cene svili v Franciji. V Franciji so cene surovi svili pri kilogramu sledeče : Italije 320 frankov, Sirije 2% frankov, Sevile 305 frankov, Japonske 315 frankov, Kitajske 355 frankov.
Pridelek opijuma v južni Srbiji. Znatno povišanje cen opijuma je odločno vplivalo na produkcijo, ki se je letos znatno povišala. Po daljši suši, ki je nasadom škodovala, so sledili zadnje čase dežovi, ki so pomogli do prav dobre letine, osobito v okolici Tikvec. Ceni se, da bo samo ta okoliš dal letos od 15 do 20 tisoč kg opija.
Dohodki Italijanske tobačne režije. Bilanca italijanskega tobačnega monopola, ki se je sklenila s 15. julijem t. L, izkazuje čisti dohodek v iznosu 2.7 milijard lir, t. j. za 100 milijonov več nego v istem času preteklega leta. Ta rezultat je zelo povoljen, ker znaša skoro četrtino glavnih dohodkov Italije.
III. Ljubljanski velesejem. Prihodnji teden se bo pričelo z razdeljevanjem prostorov, kar je zadnji čas.
Zamudnike prijavnega roka, ki se zaključi z 24. t. m., se bo uvrstilo po možnosti razpoložljivega mesta v skupni oddelek ne glede na stroko. — Vsi, ki so se dosedaj prijavili, bodo poraz-
deljeni po velikih skupinah, tako, da jih bo kupec, ki se za dotično blago inte-resira, brez truda in dolgotrajnega iskanja našel. Poleg tega je velesejem-ski urad letos organiziral »Posredovalni oddelek za kupčije«, kateri bo za borzni značaj velesejma in za dobre uspehe udeležencev, razstavljalcev kot kupcev velike važnosti. — Vsi paviljoni so se leios ponovno prekrili, tako, da se v slučaju dežja ne bo bati, da bi voda zatekala v paviljone.
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza 19. julija. Baška pšenica 77—78 kg, ponudba 410; nova baška, 80 kg, 2 vagona 380; baška nova, 78-79 kg, 3 vagoni 377—380; nova baška, 79—80 kg 2% za 15. avgusta, 5 vagonov 377.5; nova baška, 78 kg, 2% primesi, 5 vagonov 380; nova baška, 78—79 kg, 2%, 25% kasa, za avgust, 10 vagonov 377.5; nova banatska, 1%, posiavno Zemun, 2 vagona 380. Baški ječmen, 64—65 kg, 1 vagon 295; baški, 67-68 kg, 1 vagon 300; baški, 62-63 kg, 2 vagona 273. Baški oves, ponudba 315, Baška koruza, 22 vagonov 302.5-305; banatska, 2 vagona 300; banatska, postavno Zenta,
1 vagon 302. Baška moka »0«, 2 vagona 642—650; »2«, ponudba 615;	»5«, ponudba 540; »6«, 2.5 vagona 475-480; »7«, ponudba 415; »6.5«, 1 vagon 430. Baški otrobi v papirnatih vrečah, 2 vagona 150; isti v jutinih vrečah, za avg., sept 10 vagonov 150. Tendenca popustljiva.
Ljubljanski trg je zadnje dni jako oživel in je vedno izredno dobro založen z domačimi kakor tudi uvoznimi pridelki. Na trg se dovaža krasna domača zelenjava in izredno lepo sadje. Cene so seveda tudi zelo »lepe«. Krasna, velika in popolno dozorela jabolka in hruške po 40 do 48 Din, dobre domače črešnje od 9 do 10 Din, maline škodelica 3 Din, marelice po 17 do 20 Din kilogram, razne slive po 14 Din, fižol po 3 do 4 Din kilogram, kumare po
2 do 3 Din, ogras po 9 Din, paradižniki po 8 Din in krasne kolarabe. Ponekje je že uvožena zgodnja domača solata. Endivija komad po 2 Din, ostala prva solata pa že ponehava. Bogat je trg ob Vodnikovem spomeniku na raznih cveticah, za čevljarskim trgom pa prodajajo okoličani vrtno, travniško in gozdno zelenje in cvetje. Trg je vsak dan izredno dobro obiskan.
Cene važnejšim življenskim potrebščinam v Celju. (Dinarjih Govedina L vrste v mesnicah 27, II. 23.50—26 na stojnicah L 25, 11. 23. Teletina L 25, II. 22—23.50. Svinjina L 30, II. 28; slanina L 40, II. 38, na debelo 38; mast domača 42, amerikanska 36, 1 kg šunke 55, I. prekajeno meso 45, H. 40. 1 liter mleka 3.75—4, 1 kg surovega masla 50, čajnega 72, masla 55, jajce komad 1.25 do 1.50. Mlevski izdelki: moka »00« 7.40, »0« 7.35, »2« 6.90, »4« 6.40, »6« 5.40, ajdova moka L 7.50. Špecerija: kava Portoriko 68, Santos 48, Rio 44, pražena kava I. 70, II. 56, III. 50, kristalni sladkor 25, v kockah 27, kavna primes
26,	riž I. 13.50, II. 7.50, namizno olje 32,
bučno 40, testenine L 21, II. 15. — Kurivo: kub. meter trdih drv 130, 100 kg 35, kub. meter mehkih drv 100, 100 kg 28; 1 stot črnega premoga 43, rujave-ga 23. Žilo: 1 stot pšenice 480, rži 240, ječmena 360, ovsa 400, prosa 400, koruze 340, ajde 400, fižola 550—700. Krma: 1 stot sladkega sena 100, polsladkega 75, kislega 50, slame 50. — Z zelenjavo in raznimi pridelki, kakor fižolom, krompirjem, kolerabo, solato itd. je trg dobro založen.
Trg z usnjem in surovimi kožami.
Trg z usnjem kaže izrazito čvrsto tendenco. Posebno veliko je povpraševanje po težkih podplatih in črnem gladkem vrhnem usnju, v katerih predmetih vlada občutno pomanjkanje. Tovarnarji z usnjem so v zadnjem tednu primerno povišali cene svojim izdelkom, da vspostavijo sklad z dvigajočimi se cenami surovih kož. Ker so le-te tudi v vseh nasledstvenih državah močno narastle, je pričakovati porast cen tudi inozemskih izdelkov. Danes nolirajo sledeče cene pri prodaji na debelo proti takojšnjemu plačilu: vaš-kruponi, tuzemski 105—110 Din, vaš-kruponi, inozemski 110—115 Din, vaš-podplati, lahki, v polovicah 67.50 do 70 Din, vaš-podplati, težki, v polovicah 75—77.50 Din, vratovi 50— 55 Din, vicah 75—77.50 Din, notranjki 55 —75.50, okrajevne 40—42.50, vratovi 50—55 Din, črne gladke kipse 100—105 Din, črne gladke teletine 150—155 Din, rjave teletine 160—165 Din za 1 kg, boksteletine tuzemske 25—28 Din, boksteletine inozemske 30—32 Din, boks barvan 35 do 37 Din, ševro črn inozemski 40— 50 Din, ševro barvan 45 — 50 Din per kvadr. Cene surovih kož: goveje kože lahke 22.50—24 Din, goveje kože teške 24—26 dinarjev, telečje kože 30—32 Din za 1 kilogram. Za težke goveje kože je veliko povpraševanje.
tiniitoljSi ooieri-kanski pisalni slroj seffiosfi!
ZALOGA PRI
I. C. KOTAR, Ljubljana.
razranožuja strojno in ročno ptsavo potom ns-izraliljivo stoki® ploščr
Koledarje	Tiskarna	»Merkur**
Cenike Izvršuje Okrožnice
!! v Ljubljani !!
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
Moderno vrejena popravilnica vseh pisal, strojev.
NAJBOLJŠA /iUDI
mssm
j|immiiiimiiiiiiiiHiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||L
|	Vse trgovske tiskovine	|
|	izvršuje	|
|	tožno in	|
|	solidno	|
E	°°oooooooooooooooooooooooooooooooooooo	S
|	Tiskarna „Merkur“ v Ljubljani	|
|	Simon Gregorčičeva ulica Jtev. 13.	|
'1lllllllllll||||||ll,l,l llllllllillllHIIIIIIIII||||„|||l~
Gradsko poglavarstvo u D o b o j u.	Broj : 928.
Natječaj.
Gradsko poglavarstvo u Doboju na temelju zaključka opč. viječa od 9. jula t. g., daje ovijem, putem javnog naiječaja
izr
i nun za izpraši rasijele o Moja.
Uvjete u torne predmetu, daje opč. ured za vrijeme ure-dovnih sati.
Opčina si pridržaje pravo od prispjelih ponuda izabrati najpodesniju, a ova je ovisna od odobrenja opč. viječa te Pokrajinske uprave za B. i H.
Za stavljene ponude, i načrte nema natjecatelj pravo tražiti odštete.
Ponude moraju biti propisno biljegovane po T. br. 25 zakona o taksama i pristojbama a imaju biti kod potpisanog ureda najkasnije do 31. augusta t. g.
Doboj, dne 10. jula 1923.
Gradonačelnik: Hadimujagič.
član k društvu Trgovska Akademija!
P1 ETE
Pristno gorenjsko
r
*	razpošilja	v	vsaki	količini
♦
j tvrdka Ant. Stergar v Kamniku.
QUMSNE POtPmn
ectnojo f« trajni?« »n kakor u3jr;«r4iaJ Kajbeijs varstvo preit w3ag! S mraza S
Na veiiko in malo!
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine ia čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. BBBBSBflBBBBnEBBBBBBBBBBB
Franc Erjavec
pri ,ZLATI LOPATI-
trgovina 2 železnino in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Kammerschmidt (MUhleisen)
nasproti krilsnske cerkve.
Med dobrim najboljše
šivalni sfroji za rodbino in obrt
Vozna kolesa, razni novi modeli
LJUBLJANA IGNACI) VOK NOVO MESTO
* Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnif, | koks za kovače ter livarne, bencin in | amerikanski petrolej vedno v zalogi. §	Čilski	soliter,
|	žveplo	in	modra	galica.
Hiliiiiiillllllllllllllllllillllllllllilitli! ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
Leop. TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
Naprava kompletnih etektraren. Zaloga raznih strojev, svetilnih žarnic in inštalacijskega materija!«.
iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
^\W Cfy.
tovarna	**
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnične in higienično najmoder-neie urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta st. Is, 11. nadstropje.
Portland-cement
v vsaki množini in po tovarniški ceni vedno v zalogi.
Trgovci dobijo primeren popust. — Zastopniki se iščejo.
lili urad MBUb «ili, Mn, taisti BH1
IVAN ZAKOTNIK
TlEBlU Sl. 378.	mesini	tesarski mojster	lEiBlOIi	St.	318.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 46.
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene sievbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje ud.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga.	Tovarna	furnirja.
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
24
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko in malo!
08ifijis»,ji0raiLinr!
Telefon št. 588.
d. d.
LJUBLJANA
CENTRALA:
RIMSKA CESTA 2	HILŠERJEVA	ULICA	5
PODRUŽNICE:
DUNAJSKA CESTA 20	MESTNI	TRG	25
Maribor Zagreb Beograd
TOVARNIŠKA ZALOGA POLNOGUMIjASTIH OBROČEV, pnevmatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnega auto-materijala.
Na razpolago
STISKALNICA za montiranje polnogumijastih obročev. VELIKA ZALOGA ELEKTRO - MATERIJALA.
%
Zastopstvo svetovnih tovarn.
Solidna in točna postrežba.	Cene	brez	konkurence.
TRGOVSKA B
PODRUŽNICE:
Maribor, Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Šelenburgova ulica. štev. 1-
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
KAPITAL in REZERVE Din 17,500,000-—
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavi: Trgovska
EKSPOZITURE
Telefoni: 139, 146, 458
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjainca v Kolodvorski uliici)
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, lrgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL.	Tisk	tiskarne	»Merkur«,	trgovsko-industrijske	d.	d.