POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din 1.—, mali oglasi, ki služijo v s o ci aln e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.50 ■l Štev. 23 * Nartoor. ietrtek, 27, februarja 1941 • Leto Xmt| Zadnfi čas se mnogo govori o ustaljenju vrednosti dinarja, da se prepreči inflacija {poplava papirnatega denarja) in zajezi draginja. Pričujoči članek ie izpod peresa s. dr. Živka Topalovioa: »Ko so v 17. veku nastala velika trgovska mesta ob obali Atlantskega Državno vojno gospo-darstvo in socialistično gospodarstvo Švicarski tednik »Oeffentlicher Dienst« piše med drugim: Izključno oboroževanju služeče gospodarstvo se ne da kar tako spremeniti v gospodarstvo, ki je prikrojeno mirovnim potrebam. Gospodarstva prikrojeno oboroževalnim svrham mora po svojem bistvu voditi v vojno, kajti ono je za tlo ustvarjeno. Ker pa vojno gospodarstvo v svojem razvoju nujno terja vedno večje omejitve vsakdanjih človeških potrebščin, se peha vedno širše plasti v pomanjka-' na Holandsko Vse blago se nje. Ljudje delajo m plačujejo vec d<>j t’krat pkčevai0 v ^tu, kar pa je te pa vedno manj za lastne potrebe. ; io £erodno in tudi tvePano za Politika osvajanja se torej prenaša tu- k u tU u Ita. «ie na' Holandsko ali Za holandskega trgovca, ki je sel obratno pot. Kupna moč denarja kokrat pretečejo leta, predno pride kdo s tako papirnato priznanico ali novča-nico in hoče zlato, so začeli izdajati pri-znanice v večjem obsegu, ki niso bi'e krite z zlatom, zanašajoč se na to, da itak ne bodo vsi imetniki takih prizna-nic naenkrat navalili in zahtevali njih spodarstvo pa zatol oškoduje tiste kro ge, ki nadzirajo oboroževalno industrijo ter vodilne državnike s tem, da jih bogato nagradi. Vojno gospodarstvo poostruje pomanjkanje na drugih gospodarskih področjih in stopnjuje neznosnost kapitalističnega gospodarstva. Takšno gospodarstvo je navzlic dozdevno sličnim metodam in sredstvom popolno nasprotje socialističnemu gospodarstvu. Turška vlada in bolgarski pakt Turški zunanji minister Saradžoglu je izjavil o turško-bolgarskem nenapadalnem paktu sledeče: »V turški zunanji politiki niso nastopile nobenie spremembe. — Turčija bo ostala zvesta svojim zaveznikom. Od- povedala zamenjavanje novčanic za zlato. Papirnat denar Na ta način se je od bankovca z zlatim pokritjem prišlo do papirnatega denarja. Zlato preneha biti plačilno sred- oceana, med njimi zlasti Amsterdam, nic naenKrat navauu in zantevau njiu stvo. Njega nadomesti papirnati dlenar v tedanji republiki Holandski, se je za- vnovčenje. Take priznanice so bankirji z državnim m bančnim žigom, na kate-čela razvijati trgovina v Evropi. Blago, ^a>ak trgovcem kot posojilo v zlatu, rem je napisano, da se zamenja po želji ki se je uvažalo v Evropo iz prekomor- za kater/> 1e. trgovec plačal večkrat za odgovarjajoči znesek papirnatega skih dežel v Holandijo, se je prevažalo visoke obresti, bankir, ki ,e priznanico denarja, ki glasi na manjši znesek ah največ s severa na jug, v Italijo. Na *«tavil, ,e pa imel edini izdatek za pa- pa Za kovmasti drobiž, drugi istrani pa se je pošiljalo blago iz P? “ hsk;uTa nacm izdajanja prizna-j V Nemčiji je po vojni sploh zmanjkalo me, glasečih se na zlato pokritje, je za- zlata v narodni banki, pa se je kljub dovoljeval svet vse dotlej, dokler ni za- temu naprej kupovalo in prodajalo za čel bankir izdajati take bankovce brez papirnati denar. Zlato kritje bankovca pokritja, na debelo. Čim se je zvedelo, pa prav za prav zgubi svoj pomen v da bankir ne more zamenjati priznamc, tistem trenutku, čim država proglasi, da ki so mu bile predložene v vnovčenje, se bankovca ne more več zamenjati za za zlato, ije bil polom tu in ljudje so zgubili vero v njegove priznanice ozir. bankovce. Z izkustvom pa se je ugotovilo na se Priznanica — bankovec Kmalu so našli bankirji izhod iz zadrege. Italijanski trgovec, ki je šel v Amsterdam, je pred odhodom položil primer, da se od 5 izdanih bankovcev recimo 100 zlatih dukatov pri svojem jvrne sanjo P°, eden, dočim ostali osta-bankirju, ki se ije s posebno priznanico ne)o po blagajnah m krožijo kot gotov zavezal, da bo njegov inozemski poslov-., denar na trziscu. Zato je bankir, ako je ni tovariš izplačal italijanskemu trgov-j en zlatnik, izdal 5 priznamc, vsa o cu, čim pride v Amsterdam, tistih 100 v vrednosti enega zlatnika. - Po- enega kritje je znašalo tedaj samo eno petino ali 20 odstotkov. Nevarnost, da bi prišel bankir v zadrego, ako je prišel niscf več prevažali zlata, ampak taka, ta ali oni zamenjat papir za zlato, je bila papirnata potrdila, bankovce italijan- ze'° majhna zlatih dukatov, s katerimi bo potem ita^ lijanski trgovec lahko nakupil blago v Holandiji. Med Amsterdamom in Italijo skih in holandskih bankirjev. Bankovci so torej nastali iz prvot- ločena je, da še naprej živi v dobrih od nošajih z vsemi državami, v prvi vrsti bo tako novčanico predložil in zahte pa s svojimi sosedi. Turčija v nobenem primeru ne more ostati ravnodušna do delovanja, ki se razvija v njenem varnostnem pasu in se bo z orožjem v roki uprla vsakemu napadu, ki bi kršil njeno nedotakljivost in neodvisnost. Bol-garsko-turški sporazum je sporazum dveh držav, ki sta odločeni, da ohranita svoj mir in ki prijateljsko nudita roko in izjavljata, da nimata nobenih napadalnih namenov. Vse namere, ki se bodo pojavljale pod istimi okolhostmi v cilju uresničenja sličnih ciljev, bi Turčija sprejela na enak način. Bankovec je v bistvu bankirjeva pri- Paname, ki so Jih izdajali bankirji, znanica, s katero izjavlja, da je prejel Na teh bankovcih je bilo tiskano, da se na čuvanje toliko in toliko zlata in da pnnositelju na blagajni banke, ki Jih ,e ga bo zopet izplačal onemu, kateri mu ^ala’. na zeljo zamenjajo' za zlato -bo tako novčanico predložil in zahte- Kdor ,e hotel imeti zlato namesto ban-val, da se mu zamenja za zlato. Zlato, koXca, ga je pac dobil, je bilo kritje za izdano papirnato pri- i Tako je bilo vedno v mirnih časih, znanico ali bankovec. j Clm pa so začele kakšne revolucije ali Pri tem pa so bankirji opazili, da pre- vojne tedaj so ljudje navalili na banke teče mnogo časa, predno pride taka pa- «? zahtevali od nph, da Jim izplačajo pimata priznanica nazaj k bankirju, da ?kt° za Podložene bankovce. Banka jo vnovči za zlato. Taka papirnata pri-!kl f ™ela sai™ eno Petl™ znanka je namesto zlata šla iz rok v ^ovcev pokritih z zlatom, je^pmla roke, od kupca do prodajalca, ki jo je zopet dal tretji osebi itd. Priznanica je začela krožiti. Bankovec in zlato kritj'e v zadrego. Sedaj se je vmešala država. Ta je najprej) dopovedovala državljanom zlepa, da ni treba zamenjavati bankovcev za zlato, ker so itak isto-toliko vredni, kot zlato. Ako pa se ljud- Hudi boji v Afriki Italijansko vojno poročilo Ko so se bankirji prepričali, da veli- je niso dali pomiriti, je enostavno prezasedle Halaje pri V Libiji so bili dne 23. t. m. odbiti napadi Angležev na zelenico Diarabub, kakor tudi na področju okrog zelenic Kufre. Nemška letala so bombardirala v Libiji več sovražnikovih oporišč. Ista letala so napadla večjo skupino angleških ladij na Sredozemskem morju. Na Egejskem morju so italijanska letala napadla grški otok Mitilene. V Sudanu sta dve stotniji italijanskega vojaštva pognali sovražne oddelke v beg. (Torej se nahajajo Italijani na angleških tleh.) — Sovražnikove izgube so hude. Na spodnjem delu reke Džube so se nadaljevale borbe. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. V Libiji se od dne 24. t. m. nadaljuje sovražni pritisk na Djaraibub. Na Sredozemskem morju so nemška letala potopila 4000 tonsko ladjo, neko 15.000 tonsko, polno vojakov, pa zadela. V Somaliji se ije sovražniku po hudih bojih posrečilo prekoračiti reko Džubo. Angleško vojno poročilo Eritreja: Dne 23. t. m. so bile razpršene italijanske čete, ki so branile Ku- kubu. Zajetih je bilo mnogo italijanskih vojakov. Kukubu leži 30 km severno od Kerena. ) V bojih pri Kukubu je bilo zajetih 400 Italijanov in 3 topovi. in abesinske čete Gondarju! Italijanska Somalija: Dne 22. t, m. je bilo zavzeto pristanišče Margerita in kraj Dželib olb ispodnjem toku reke Džube. Zajetih je bilo mnogo sovražnih vojakov in zaplenjenega veliko orožja. Operacije se vrše 50 km severno od iz- Abesinija: Dne 23. t. m. so angleške | liva reke Džube v morje. O letalski vojni Angleški letalski minister o poteku letalske vojne Letalski minister Archibald Sinclair, fv,or,'j? angleški napadi na je govoril o poteku letalske vojne; rekel je: »Angleško letalstvo ščiti predvsem angleške trgovske poti na morju. Zaradi tega pa napada sovražna oporišča v zasedenem francoskem ozemlju, da bi Šim bolj onemogočilo akcijo sovražnih podmornic in letal. — V Afriki je bilo razmerje med angleškim 'in italijanskim letalstvom 1:4. Kljub premoči pa italijansko letalstvo ni nikdar igralo učinkovite vloge. Sedaj se v Libiji udejstvuje bolj nemško kot pa italijansko letalstvo. Tudi v vzhodni Afriki je angieško letalstvo nadvladalo italijansko^ Soviražni napadi na Malto so bili v začetku huda preizkušnja za angleško letalstvo, toda bila je uspešno prestana. Italijani so doslej iz-j Rubili že nad 1000 letal prve linije. — Protiutež nemškim letalskim napadom na Anglijo I ju. Nemčijo. Angleško letalstvo ne narašča samo po številu, ampak tudi po moči in spretnosti. V prihodnjih mesecih bo udejstvovanje angleških letal še naraščalo. V Angliji pa se trudimo, da najdemo čim uspešnejši način zaščite prebivalstva pred nočnimi napadi. Uspehi se že vidijo. Toda zaenkrat bo sovražnik zastavil vse, da bo povečal svoje napade. Vendar pa angleški narod ne bo sam trpel zaradi letalskih napadov. V istem in še večjem obsegu bo udarjalo naše letalstvo na Nemčijo. Pisma iz Nemčije potrjujejo, da angleške bombe zadenejo. Strahote letaskih napadov je iznašel sovražnik, ki je to pokazal z napadi na Coventry ‘in druga naša mesta. V kolikor ni treba metati bomb na zasedeno ozemlje, padajo v.se naše bombe na Nemčijo. Naša letala pa so tudi že potopila lepo število sovražnih ladij v Severnem mor- zlato, ampak samo še za drugo vrsto zakonitih plačilnih sredstev. Za slehernega postane na ta način vseeno, ali je tak bankovec krit do 50 odstotkov, ali pa tudi samo do 20 ali celo le do enega odstotka v zlatu. Kupna moč papirnatega denarja Edino, kar človeka sedaj še zanima, je kupna moč papirnatega bankovca, vrednost bankovca proti blagu. Sedaj ne odvisi moja usoda več od razmerja bankovca proti zlatu, ampak od razmerja bankovca proti blagu, ki ga hočem kupiti na trgu. Skušnja je pokazala, da postoje na tržišču posebni zakoni za tak čisto papirnat denar. Ti zakoni odrejajo kupno moč tega denarja. Razvili so se iz vrhovnega zakona blagovnega gospodarstva, iz zakona o ponudbi in potrošnji. Ako je na tržišču več čevljev, kot pa jih je ljudem treba, tedaj jim cena pada. Ako je potrebna za nakup čevljev večja količina bankovcev, kot poprej enkrat, potem to znači, da pada kupna moč bankovcev. Za čisto papirnati bankovec velja zakon količine in kakovosti. — Njegova kupna moč ije odvisna od njegovega razmerja do blaga. Ako je danes v prometu bankovcev za deset milijard dolarjev, blaga (n. pr. ene vrste) pa deset milijonov vagonov, potem bo stal vsak vagon blaga en milijon dolarjev. Čez mesec dni se natiska in pusti v promet še novih deset milijard dolarjev bankovcev, ne da bi se istočasno povečala količina blaga, ki ga ostane še vedno deset milijonov vagonov. Sedaj ima vsak kupec za gotovo količino robe v rokah po dva bankovca, namesto enega, kakor ga ie imel poprej. To spremenjeno razmerje med količino bankovcev in 'blaga mora nujno priti do izraza v porastu cen. — Vagon bo odslej stal ne več en, ampak dva milijona dolarjev. Imamo strokovnjake, teoretičarje in praktičanje, ki ne razumejo, da je papirnati denar samo po imenu bankovec. — Zato se kregajo okrog pokritja v zlatu, govore o »inflaciji«, t. j. o poplavi papirnatega denarja in o preveč denarja v prometu itd. Ti pojmi pripadajo pro-šlosti, času, ko je bil bankovec pokrit z zlatom in se je zanj na želijo dobilo zlato. V sistemu čistega papirnatega bankovca je »pokritije« v zlatu, ki leži v tresorih banke, čisto brez vpliva na kupno moč bankovca. Tu se ne ve več, kje začenja ali kje neha inflacija. V tem slučaju vpliva samo količina bankovcev, ki so v prometu in količina blaga, ki je za te novčanice na razpolago. —• Kadar je moteno sorazmerje med količino papirnatega novca in količino blaga, tedaj se to izraža v skoku ali padanju cen blagu. (»Radničke Novine«.) Hitler ie govoril ki napovedal podmomiško vojno Angležem za marec in april Dlle 24. februarja je preteklo 21 let^tva za podmornice, ki bodo sedaj nastopile. od ustanovitve nemške nacionalno socialistične stranke. V proslavo tega dne Pred dvema urama sem prejel poročilo vrhovnega poveljstva vojne mornarice, da so podmornice v dveh dneh potopile 215.000 ton so- Doma in ft& sveto* se je vršilo V Monakovem zborovanje vražnega brodovja. Marca ali aprila bo sledi' stranke, ki se ga je udeležil Hitler. Njegov govor, so prenašale vse radio oddajne postaje v zasedenih ozemljih, pa tudi v Romuniji, Bolgariji, Švici, na Finskem, Madžarskem, Slovaškem, pri nas pa beograjska postaja. Hitler se je v svojem govoru pečal z zgodovino ustanovitve stranke. Rekel je: »Stranka sprva ni iskala pristašev med inteligenco, ampak n;ed nešolano množico, inteligence se je celo otresala. Ton in metode, ki se jih je posluževala stranka, so bile morda za marsikoga prerobate, toda razvoj je pokazal, da je bilo to docela na mestu. Ko so nasprotniki nastopili proti stranki s terorjem, se je tudi stranka zatekla k terorju. Tako je po desetih letih obstoja imela najbolj prekaljeno članstvo. Največ uspeha je prinesel stranki boj proti versajskemu miru. Noben državnik bi v dvajsetih letih obstoja kakšne stranke ne mogel reči. da ni spremenil svojega programa, to more samo on (Hitler). Najvemejše pobornice stranke so bile ženske. Nerazdružljiva zveza je med Nemčijo in Italijo. Obe državi veže prijateljstvo. Če smatram jaz koga za prijatelja, potem stojim neomajno za njim in ne delam kravjih kupčij. Zato tudi ne more nihče dvomiti, da je zveza med menoj in Mussolinijem nerazdružljiva. Kalija je storila Nemčiji veliko uslugo, ker je vezala velike sovražne sile. Borba na morju se bo šele začela Rekel sem že. da še bo vojna na morju šele lo še vse kaj drugega. Kjer se bodo Angleži dotaknili evropske celine, bomo nastopili proti njim in kjer se bodo pojavile angleške ladje, jih bomo torpedirali. Glede zmage nikdar ni^-smo postavljal1! terminov, to delajo samo časopisi naših nasprotnikov. Mi smo vajeni čakati. Nemčija ,ni hotela vojne, ampak samo svoje pravice. Nemčija si ne bo dopustila diktirati svoje gospodarske politike. Ako drugi hočejo voditi gospodarsko politiko na zlati podlagi, naj jo vodijo, mi pa jo borno po svojih načelih. Nemčija ne bo hlapec Židov in mednarodnih bančnih konzorcijev. Ko sem spoznal, da se nemške zahteve ne morejo uredUi na miren način smo ustvarili obrambno sredstvo, ki je že leta 1936 izzvalo Churchilla, da je izjavil, da je treba Nemčijo uničiti, ker postaja premočna. Kar smo med tem storili za oborožitev Nemčije, je tako ogromno, da svet kaj takega še ni videl. Imamo vojsko, ki je številčno najmočnejša, najbolje oborožena in ima najboljše vodstvo. Za to vojsko pa stoji ves nemški narod. Narod, Vojska, stranka in država so eno. L. 1918 se ne bo ponovilo. Revolucionarjev pri nas ni. Z gladom nas ne bodo prisilili na tla, prej bh; glad zlomi! nie. V boju pa smo biti doslej še \ edno zmagovalci. Letošnje leto bo prineslo velike odločitvi. Trdno pa verujemo v božjo previdnost in smo prepričani, da ne more hoteti, da bi narod, ki je doprinesel take žrtve, ki se je toliko trudil in delal, bil poražen. — Mi smo si božji blagoslov zaslužili. Pred 21. leti sem bil človek brez imena, sedaj pa smo ustvarili nov svet. Fanatično verujemo v svojo zmago in čakamo začela. Pridobili smo na času in izvežbali mo- povelja, da bo maršira! ves nemški narod.« Letala proti ladjam Nemško vojno poročilo |ure. dasi je bilo oblačno, Ozir. megleno, Dne 23. februarja je ena podmornica*se ie na krilih let*l nabiral led. Povzro-p otopila 4 sovražne oborožene ladje s.če™ so bili veliki in številni požari, skupno 33.000 tonami. Ta podmornica I Velika skupina angleškega brodov* je potopila doslej že 19 ladij s tl 1.943 kržari po oceanskih in drugin vodah, tonami. Druga podmornica je potopila Letala z matičnih ladij neprestano kro-dve ladji s skupno 7000 tonami. — Na,žll° ,v zraku na velike razdalje in se Sredozemskem morju so letala potopila1 ogledujejo za sovražnikom, ki ga pa m-7000 tonsko angleško ladjo pri Demi. kjer ni Južno od Irske /je bila potopljena neka večja trgovska ladja. Letala so v noči na 23. t. m. bombardirala Hull, neko tovarno letal v južni Angliji in doke ter tovarne orožja v Londonu. Zaradi neugodnega vremena dne 24. t. m. ni bilo velikih akcij nemškega letalstva nad Anglijo. Kljub temu smo napadli letališča in pristanišča v Ipswichu, Harwichu in Exmouthu. Podmornice so uničile sovražni konvoj s skupno 135.000 tonami in s pomožno križarko vred. Na Atlantskem oceanu je bilo uničenih 83.000 ton lad-iervja. Pomorske vojne sile so potopile 25.000 ton ladjevja. Neka ladja na oceanu je potopila doslej 151.000 ton lad-jevija. Angleško vojno poročilo V noči na 23. t. m. so letala napadla nemška oporišča v Boulogne in Calaisu v Franciji. Eno letalo se ni vrnilo. Posebna skupina letal je bombardirala Brest v Franciji. Napadi so trajali tri i skami. V noči na 25. t. m. so naša letala napadala Brest, Calais in Boulogne. — V Brestu se namreč nahaja nemška kri+ žarka »Hipper«. V tednu, ki je zaključil 16. t. m., je bilo potopljenih 11 angleških trgovskih ladij in 1 zavezniška s skupno 37.000 tonami. V izgubah teh ladij so vštete izgube konvoja, ki je bil dne1 12. t. m. Budimpeito k izmenjavi listin a sklenjenem Največja draginja. Na seji banskega •veta se je med drugim razpravljalo tudi o socijalnih razmerah v Dravski banovini in je ljubljanski podžupan gosp. dr. Ravnikar izjavil, da je tekoon vojne v Jugoslaviji draginja najbolj narasla. Kaj je temu krivo? n... Zakaj stari in onemogli delavci v Soveniji ne dobe izredne podpore iz londa za starostno in onemoglcstno preskrbo pri SUZORju? V Sloveniji imamo celo vrsto starih in onemoglih delavcev, ki so pekoračili 70. leto ali pa so docela onemogli, toda nisio vplačali dovoij prispevkov, da ibi imeli pravico do rente, pač pa imajo pravico do izredne podpore iz londa za j starostna in onemaglostno preskrbo. Poizvedo-1 vali smo, v čem je zadržek, da morajo podpore potrebni ljudje tako dolgo — nekateri že več kot eno leto — čakati na to miloščino. Kolikor smo mogli zvedeti je stvar v tem, da je v Sloveniji toliko potrebnih prosilcev, da ni kritja za izplačilo teh izrednih podpor na račun prispevkov starostnega in onemoglost nag a zavarovanja, ki jih plačuje slovensko delavstvo. — Kje jih bo mogoče dobiti? Edinole na račun istega zavarovanja v drugih pokrajinah naše države. Ta primer je poučen za tiste, ki neprestano govore o potrebi razdelitve delavskega zavarovanja in slikajo delavstvu, kako bi bilo potem vse drugače. Tu pa vidimo, da plačamo slovenski delavci premalo, da bi mogli poidlpreti svoje najpotrebnejše stare in on.e-tniCigle tovariše. Ako bi bilo zavarovanje sedaj razdeljeno, bi imorali povišati prispevke, ker pa ni, bodo pač, po načelu solidarnosti, delavci iz drugih pokrajin plačali za naše ostarele in onemogle delavce. Ker so bile URSSJ organizacije centralistične, zato so uživale podporo vseh centralistov. Tako modruje »Zagrebški list« o razpuščenih strokovnih organizacijah. Ko bi ti gospodje hoteli enkrat povedati, v čem je obstojala ta podpora in koliko so dobile te organizacije n. pr. iz državne blagajne ali drugih tajnih foilClOV. '5 ■„ i . ___u it.j.iiilji T;'i . - .< -- ■>.. Delavci niso niti centralisti, niti avtonomisti, ampak ljudje, ki se zavedajo, da. morajo v vsej državi uveljaviti kar najbolje, toda enotne delovne pogoje, ako nočejo, da jih bodo podjetniki izkoriščali. V -tvU Kadar bo nehalo izkoriščanje človeka po človeku, bosta tudi besedi centralizem in avtonomija, v današnjem pomenu besede, izginili. Zunanji minister Cincar-Markovič potuje t napaden zapadno od Azorskega otočja. V konvoju je bilo 19 ladij. 10 jih je že prispelo v pristanišča, 4 se še pogrešajo. Potopljenih je bilo 5 ladij s 24.000 tonami. # _______________ Italijanki letalci — v Hercegovini. S treh ponesrečenih italijanskih bombnikov so se spustili blizu Mostarja trije italijanski letalci« ki so jih 'oblasti prijele. Sodni pripravniki so stavili zahteve minil tr-stvu pravde tfr. Klonstantinoviču, in sicer, da se jim všteje pripravniška služba v napredovanje in pokojnino, da sfe pripravniki nastavljajo po vrsti, kakor opravijo sodniške izpite in da se ne dela razlike med moškimi in žen- prijateljskem paktu med našo državo in Madžarsko. Izmenjava listin oz. svečan podpis se bo izvršil dne 24. t. m. Ob 23. letnici ustanovitve sovjetske armade je bil na sovjetskem poslaništvu v Beogradu velik sprejem, ki se 'ga je udeležilo več ministrov in maršal dvora. Politični zajtrk in večerja. Zadnjič je sovjetski poslanik Majski priredil v Londonu zajtrk na čast angleškemu zunanjemu ministru Edenu, na katerega je prišel tudi bolgarski poslanik. — V Ankari pa je priredil večerjo nemški poslanik von Papen in je razen Turkov in Bolgarov povabil tudi grškega poslanika, ker je v viojni z Grčijo samo Italija, ne pa tudi Nem čija. Med Švico in SSSR je sklenjena trgovinska pogodba, ki predvideva izmenjavo blaga v Višini 112.4 milijona švicarskih frankov. Ko pa ni dinarja. Neka podeželska občina je prejela 50 kg bele pšenične moke. Brez dvema bi jo ljudje potrebovali, kajti pšenice ni v teh krajih. Toda nihče se doslej ni oglasil za to moko. Zakaj? Zato, ker nihče ne more plačati din 9 za kg bele moke. Moka je predraga. V takih krajih so nakaznice in zdravniška potrdila odveč. Tudi v Srbiji pravijo, da iz teh razlogov nočejo uvesti krušnih nakaznic. I* V * ^ t k 1 I • k >1 tik Dve n&redbi, ki sta priškrnili koristi lekarnarjev v banovini Hrvatski in sicer naredila, s katero je ibilo razglašeno, da smejo lekarnarji prodajati zdravila samo po ceniku, ki ga predpisuje 'banska uprava in pa uredba a racionalnem prepisovanju zdravil od strani zdravnikov. sta bili ukinjeni, poslednja z dodatkom, da uredba o racionalnem predpisovanju zdravil velja samo za zdravila, ki jih predpišejo zdravniki bolnikom, članom bolniških blagajn. Stalno vojaško gledališče bo ustanovljeno v Beogradu. Igrali bodo vojaki pod vodstvom poklicnih igralcev. Nemški znanstveni zavod ie bil ustanovljen, v Beogradu, lOC.COO oralo plodne zemlje je poplavila talna voda doslej y Vojvodini. 2 milijona podobic bodo natisnili za evharistični kongres, ki bo letos v Zagrebu. Te 'podobice bodo vrgle ogromno denarja, ako se bodo predajale samo po en dinar. Organizacijska pisarma evharističnega kongresa je oproščena plačevanja poštnine v dopisovanju z oblastmi. 170 kg čaja so zaplenili cariniki v Subotici. Našli s:i ga v nekem avtomobilu, s katerim Se je vcizil potnik neke tvrdke. Zadevo pa e sporočil oblastim najbrž kakšen dober znanec o-menjenega potnika. Ugotovili so', da ie bil čai vtihotapljen iz Romunije pri vasi Mokrinj v Vojvodini. Tak vtihotapljeni čaj se prodaja v Suibotici pta okrog din 600 za kg. Pri nas pa ie nevtihotapl;eni čaj vsaj še za din 100 dražji. Dva dni ie ležal v nezavesti in negiben Milo-rad Samardžia iz. vasi Trnovo pri Sarajevu. — Omahnil ie bil med plesom, sredi zabave in ga niso mogli več prebuditi. Čez dva dni so ga odpeljali z avtomobilom v bolnišnico. 1 ■i* r • ' •* * Ko se ie avto med vežnio pogreznil v neko kotanjo in nato-odskočil, je ta pretresljaj zadostoval, da se je navidezno mrtvi kmet prebudil čil in zdrav, v nemalo presenečenje domačih in zdravnikov, ki ne ivedo, kaj bi utegnilo biti vzrok kmetove nezavesti. Žabci s tremi odrezanimi nogami je naplavilo morje na otoku Korčuli. Noge so najbrž odrezali na kakšni vojni ladji mornarjem' pri lOJpe-raciii in jih nato vrgli v morje. Ziaboi pa se ni potopil, ampak je priplavat na ‘KVrČulo Tn razodel tragedijo treh neznanih ljudi. Vihar je metal ladje na kopno. Veliki vihar na Portugalskem je zalotil našo ladjo »Vihor« v pristanišču v Lizboni. Zračni vrtinec je ladjo vrgel na suho. Kapitan ladje pravi, da je naša ladia še najmanj poškodcfvana. Učitelj se je spozabil. Učitelj na romunski šoli v Ečki pri Petrorvgradu, Ursulescu, je bil aretiran, ker je osumljen, da je ukradel neki gostilničarki iz ročne torbice din 30.000. Pri preiskavi so našli 28.000 din zatlačenih v neki špranji v šolski sobi. 5 jetnikov je pobegnilo dne 22. t. m. ponoči iz zaporov okrožnega sedišča v Murski Soboti. Med1 njimi sta tudi dva precei nevarna tipa. Kovčeg s 15 strupenimi kačami jc ukradel neznanec krotitelju kač Brakusu iz Valožnice. N'a:brž je napravil velike oči, ko je pogledal v 'kovčeg. Jklavsko. VotttiUa" ne do&u/a ft&6e**iU su&u&tcii, •zato. cavHa{ taU&y! A. M. de Jong: [41 btfUto teckovtuk .OTKOSKA L6T A MERE YNTJ E JA O E Y S E N A* Geysen ga je začuden pogledal. »Pa že raje sedim pri zaprtem oknu.« >Pri zaprtem oknu!« ga je zasmehoval drugi. »Pri zaprtem oknu se rodite, pri zaprtem oknu nekaj časa živite m pri zaprtem oknu nazadnje umrjete. Kaj pa veste vi o svetu in o tem, kaj je življenje? Vi ste, na; me vrag vzame, ako niste, pravi krti.« Geysena so preveč trle lastne skrbi, da bi bil mogel razumeti, zakaj je njegov znanec postal naenkrat tako besen. »Jeseni mislim še enkrat poskusiti z izdelovanjem krtač,« je rekel pobit. »Toda proklete tovarne z njihovimi drekastimi vlaknastimi izdelki, stiskajo človeka za vrat. Pa jim ne moreš in ne moreš do-živega, ko je pa njihova roba tako neznansko poceni... Četudi je, kot da bi trenil, pri vragu; toda ljudje raje kupujejo ničvredne izdelke, isamo da so poceni, namesto dragih krtač iz prave konjske žime.« »Pa še ti izdelui vlaknaste krtače,« mu je brezskrbno svetoval Flirefleter. »Poidi se solit,« je jezno odgovoril Merevntjejev oče. »Kaj pa naj s tem drekom. Vedno sem izdeloval dobro blago in sem ga tudi naglo prodal, šušmariti pa ne znam... to mi ne gre.« Nekaj časa sta molčala. Potem1 pa je Geysen zopet začel s svojim slabotnim, tožečim glasom: »Te kanalje, celo ceno navijajo »konjski žimi • . . Ko sem poslednjič krošnjaril ob morju, sem se kaj kmalu vrnil z vso svojo robo domov. Ako bo to zimo zopet tako, potem se podelam na vse skupaj in bom to delo sploh opustil. .. Da, lahko bi šeli na Holandsko kot delavec k vrtalnemu stroju, vrtat luknje v les za krtače, veš; v Rotterdamu je neka tovarna, tam vedno rabijo vrtalce. Tudi Bosterjev Franc dela tam; pred kratkim mi je celo pisal.« »Lani ob tem času,« je odgovoril Flirefleter, zaposlen sam s seboj, »sem bil na proščenju v zapadni Flandriji. Pri nekem vrtiljaku na parni pogon sem pobiral vstopnino. Lastnica je bila postavna ženska, hm, lepa ženska .. . Bog mi je priča, res lepa ženska! Dragi moj! to se pravi uživati... tri mesece neprestano. .. življenje, ti rečem, kot ga ima uš na krastavi glavi... Sedaj pa . . . cerkovnik ... ne smem pomisliti na to! Župnik najbrž domneva, da ga ne spregledam! ... Več kot še en mesec ne sme trajati ...« »Stari Floren me je tudi vprašal, ako bi hotel priti k njemu,« ie razpreda! Geysen svoje lastne, težke misli naprej. »V mlinu hoče začeti tovarno z lesom za krtače in drugo ropotijo. Tudi njegova sinova bosta delala z njim, toda ne bo šlo. Posebno starejši, ta je sploh zanič, vsa vas ga pozna.« »Jeseni sem delal z japonsko kroglo1, tudi v Flandriji na sejmih in proščenjih. Bog te nima rad! Koliko sem izvlekel tem okornim kmetom frankov iz žepa, kot da bi čaral! Neverjetno, koliko človek lahko za- služi s tako majhno kroglo iz plutovinastega zamaška in treh orehovih lupin. Allez m'sieus-dames, fai~ tes votre jeu . .. voici le boule americain ... Glejte! Strmite! tu: japonska krogla ... na tem kraju se zmuzne pod lupino . . . Vidite? .. . Dobro jo držite, prosim!... Allez .. . pet frankov na lupino. Tako, sijajno! Jaz dam še pet! ... Ta goveda, kako sem jim praznil žepe!« »Poprej enkrat, ko so pridelovali še pražiljko,* je nadaljeval Geysen svoja razmotrivanja, »mi je šlo dobro. Z očetom in stricem Aarijanom smo imeli po tri, štiri skupine sadilcev, plevcev in lanorezcev, ki smo jih dajali v najem mlinarjem, ki so mleli pra-žiljko in kmetom. . . Pri tem je človek zaslužil lep denar; toda to je minilo. Pražiljke ne goje več, in kmetje si najamejo svoje delavce sami. Slabi časi so.« »To je res,« je pritrdil Flirefleter. »Kdo bi si bil pred pol leta mislil, ko sem bil z Janom Gatom v Nemčiji, kjer sem izdeloval zobni eliksir in želodčni prašek iz citronovega soka in drevesnih korenin, da bo sedaj povsod, kjer hodim in stojim, smrdelo po voščenkah in kadilu . .. Želodec se človeku obrača, Geysen; prokleto, ako ni res!« Mereyntjejeva mati je prišla iz kuhinje, kjer je pomivala posodo. Potihoma je pela sama zase in je mimogrede začudeno pogledala obupana obraza obelr mož pri oknu. Potem je začela peti malo glasneje; »Iz vrste je stopila, v obleki snežno beli, odrezani bili lasje so njeni; za nuno se je odločila, za nuno se je odločila.« CELJE občine in do- Najvišje cene je določil predsednik a) za prvorazredne uvožene Špeharje rnače svinje: 1 kg slanine s kožo din 28, 1 kg slanine brez kože din 29, 1 kg sala din 29, 1 kg čiste razpuščene masti din 30; b) za svinj sko meso: 1 kg hrbta in vratovine din 26, 1 kg stegna din 25, 1 kg pleč din 24. 1 kg trebušni ne (flama) din 25, 1 kg svežih reberc din 22. Te cene morajo biti razločno označene na vidnem mestu v prodajnem lokalu. Regulacija Koprivnice na Dobrovi. Mestna občina celjska razpisuje nabavo okrog 120 k. m. 'lomljenega kamenja za regulacijska dela na Koprivnici od km 3,340 do km 3,900 na Dobrovi. Ponudbe je vložiti do vključno 5. marca 1941 do 11. ure dopoldne. HRASTNIK Uspešna intervencija naših zaupnikov Pred kratkim se je zglasilo pri banovinskem prehranjevalnem uradu (»Prevod«) v Ljubljani odposlaništvo naših zaupnikov, katero so tvorili ss.: za rudarje Murn, za kemične delavce Kragl, za steklarje pa Grum, s prošnjo, da doseže tudi za kemične in steklarske delavce isto količino krušne moke kot jo dobe ostali delavci pri težkem delu, n. pr. rudarji, ki jo dobe po 5 kg na mesec. Predsednik »Prevoda«, g. Snoj, je njihovi želji ugodil. Na našo občino so že dospele po sebne nakaznice, gtasoni katere dobi sedaj vsak delavec še 1 kg krušne moke več, po-čenši s februarjem t. I. Zanimivo je pri tem, da so se zavzemali za to, kar so dosegli sedaj naši zaupniki, že predstavniki inndustrije pa niso uspeli. Prav tako so dosDele na občino tudi posebne nakaznice za pšenično moko. ki se bodo delile bolnikom in sicer le na podlagi odred be pristojnega zdravnika. Te moke se izda za osebo in teden 1 kg in io ho na razpolago okrog 100 kg mesečno za vso občino. Kdor se čuti bolnega, zlasti na, prebavilih, naj se posluži svoje pravice. Pogajanja zaradi povišanja mezd delavcem v steklarni ie sklicalo sresko načelstvo za' dne 27. februarja ob 10. uri dop. v tukajšnji občin ski pisarni. Poročil se je dne 23. februarja s. Čepin Franc z gdč. Cilko Žolgerjevo. Novoporočen-cema želimo mnogo sreče vt zakonu. — Več Francetovih prijateljev. Naročniki našega lista, ki so v zaostanku, so sodružno naprošeni, da naročnino po možnosti čimprej poravnajo. — Poverjeništvo. ZAGORJE OB SAVI Volk menja dlako, značaja pa ne. Ta pregovor smo mislili, da velja le za nekdanjega ira-ncoskega policijskega ministra Foucheja. Toda v zadnjem času smo se Prepričali, da velja tudi za nekega gospoda pri nas. Ta gospod, ki je prejadral že celo vrsto gospodarskih zadrug in ki je sedaj našel zatočišče zopet pri tistih, s katerimi se je do pred kratkim hudo prepiral - v* c c "i ■ - - se je zopet preobrnil za 180 stopinj. Danes namreč hvali to, kar je včeraj grajal. Tako se je izjavil v veseli družbi, da je včeraj pridobil 12 članov za novo organizacijo. Morda je res, ali pomisli naj, da je bila tedaj pustna nedelja, ko ljudje zelo malo mislijo. Zaveda se naj, da za njo Pride pepel--Hična sreda, ko se ljudje streznijo. Takrat bo pa'njegova druga pot vi Kanoso še težja, kot je bila prva. Delavsko Izobraževalno In kulturno društvo »Naprej« obvešča svoje članstvo, da se vrši v nedeljo, dne 2. marca t. 1. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom in sicer ob 9. uri dopoldne v dvorani »Zadružnega doma« na Lokah. Dolžnost slehernega člana in članice je, da se občnega zbora udeleži. — Ob 5. uri popoldne pa priredi istotam dramski odsek društva dramo v 5. dej. »Satan v ženski«. Delavstvo in ostalo občinstvo naprošamo, da poseti predstavo v čijn večjem številu. — Odbor. KRANJ »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 2. marca t. m. ob 16. uri v »Cankarjevi dvorani« dramo v 3. dej. in 4 slikah »Spavaj moja deklica«. Drama je zajeta iz umetniškega življenja ter je polna lepih prizorov. Vabimo vse delavstvo, da se predstave udeleži. MEŽICA Pomanjkanje sladkorja. V našem kraju že več tednov ni bilo mogoče dobiti sladkorja, vrhu tega pa primanjkuje tudi moke in jo ljudje ne morejo dobiti niti one količine, ki je bila določena z uvedbo živilskih nakaznic. Vse gospodinje so bile vsled tega zelo nezadovoljne in so končno minulo soboto intervenirale tudi pri tukajšnji občini. Intervencija je vsekakor zalegla, ker je že popoldne istega dne prispel en vagon sladkorja iz Prevalj. Kje leži krivda, da nekateri kraji ne morejo dobiti najpotrebnejših življenjskih potrebščin? Pristojne oblasti naprošamo, da uredijo vprašanje prehrane prebivalstva v vseh krajih enakomerno. ker nikakor ne gre, da bi bili v tem pogledu nekateri kraji zapostavljeni. SLOVENSKA BISTRICA CenJ. naročnikom »Delavske Politike« naznanjamo, da bo točasno pobiral naročnino za list »D. P.« s.. Dom. — V to svrho bo prihajal vsakega 15. in zadnjega v mesecu na Zgor. Bistrico ter se bo nahajal menjaje v gostilnah Pernat in Kac. Prosimo Vas, da se tudi naročniki potrudite do njpga in plačate naročnino. Posebno sedaj v začetku pridite, da se uredijo stari grehi. — Odbor. LJUBLJANA Novi občinski proračun znaša 113,4 milijona dinarjev ali 12,6 milijonov dinarjev več kot doslej V proračunu je povišanje prejemkov mestnih uslužbencev za 10 odst. pri- plači do din 2000 in za 5 odst. pri plači nad din 2000 in do din 4000. Nadalje bodo dobili uslužbenci doklado za žene v znesku din 200. V to svrho bo potrošila občina v 9 mesecih 2,8 milijonov dinarjev. — Občinska doklada na državne davke ostane 60 odst. Uvede se posebna socialna doklada za tiste, ki imajo nad din 70.000 letnega čistega dohodka. Ti bodo plačali od 3 do 40 odst. socialnega davka od; odmerne osnove. Občina predvideva pobiranje raznih taks, med njimi tudi 50 odst. na državno takso za izvrševanje obrti. Prirastkarina naj bi se zvišala pri povečanju prodajne vrednosti za nad 85 odst. od 20 do 50 odst. — Večja poraba vode se bo zaračunala z din 2 od kubičnega metra. Gostaščina in kanalska pristojbina ostaneta in znašata 2 oz. 2.5 in 3 odst. Vodarino in kanalsko pristojbino bo treba plačevati tudi od nezazidanih zemljišč. — Pri prenosu lastništva nepremičnine je plač- nik za še neplačane občinske davke novi lastnik. — Pobirala se bo posebna- taksa od hiš ki stoje v gradbeni črti v znesku 10 do 20 odst. zgradarine. Od zemljarine na nezazidane parcele se bo plačevala doklada v znesku 100 do 200 odst. Od napisnih tabel bo treba plačati takso od din 30 do din 3000 letno in kdor ima podružnico trgovine ali obrti, še 10 odst. predpisane takse več. Cena elektriki se poviša od din 5 za kilovat na din 5.30, v kolikor gre za tok za razsvetljavo. Cena plinu pa se poviša za 20 odst. Klavne pristojbine se povišajo za 5 do 10 dinarjev. Glede vršitve občinskih nabav je določeno, da mora občina za vsako nabavo priskrbeti ponudbe vsaj treh interesentov. — Trošarine in uvoznine bodo znatno povišane. Pri pivu bo zvišana trošarina od din 1.50 na din 2 za- liter. V kolikor gre za uvoznino na blago, bodo ostale mestne občine odgovorile ljubljanski občini: enako z enakim. Uvoznina in trošarina je davek na konzumente. MARIBOR Vprašanje bo menda v zgraditve nove mestne tržnice teku letošnjega leta prišlo z mrtve točke. Novii mestni proračun predvideva 2 milijona din v to svrho in bodo verjetno z graanjo nove tržnice začeli takoj, čim bo proračun odobren. Tega perečega vprašanja ni mogoče več zavlačevati, zlasti ne iz higi-jenskih ozirov. Poljski pridelki, sočivje, sadje itd. se sedaj nudi naprodaj kar na blatnih tleh mestnega tržišča, kjer se ponoči sprehajajo ljudje z različnimi potrebami in kužki. Kraj ki je določen za mestno tržnico ni sicer najbolj posrečeno izbran in je zlasti za prebivalce v Melju in Magdalenskein predmestju zeio oddaljen. Toda na tem vprašanju se ne bo dalo nič več spremeniti, ker se na prostoru ob Dravskem mostu, ki bi bil za tržnico še najbolj primeren, že gradi velika palača »Vzajemne zavarovalnice«. Gospodinje se bodo na vse zadnje tudi s tem prostorom nekako spo prijaznile, samo da bi končno že prišle do to liko zaželjene moderne mestne tržnice. Vse je »luksuz«. Odkar imamo naredbo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije ter morajo biti vsled tega- v izložbah na vseh življenjskih potrebščinah navedene prodajne cene, so se naenkrat pojavili po izložbah' na mesto cen, napisi »luksuz«. Naredba namreč določa, da luksuzno blago ni podvrženo nad zorstvu nad cenami in tako je postalo vsako količkaj dobro blago kar čez noč »luksuz« za navadne zemljane, ki po mnenju takšnih trgovin nimajo pravice do luksuznega blaga. Vsako volneno blago je »luksuz«, »luksuz« je boljši klobuk, močnejša srajca-, in celo loden za plašče je postal zadnji čas tak »luksuz«, kateremu si trgovci niso upali označiti prodajne cene. Pravkar je bila izdana nova naredba o nadzorstvu nad cenami, ki obsega več vrst blaga, katero je podvrženo nadzorstvu in je medi temi izrecno naveden tudi hubertus. Značilno za solidnost naše trgovine je, da so pred naredbo trgovci- označevali ravno tudi boljše blago s prodajnimi cenami — zaradi konkurence. Gotovo sedaj niso postali tako sramežljiva, da bi ne hoteli javnosti povedati, za koliko prodajajo blago, ampak je treba iskati vzrok drugod: v špekulaciji. So trgovci, ki na takšnem blagu niti v trgovini nimajo označenih cen, tako da jih ne ve niti trgovski pomočnik, temveč mora- vsakokrat vprašati šefa za ceno. Ta si potem ogleda kupca od nog do glave, ga »preceni« in na to določi ceno. Smatramo, da bi moralo nadzorstvo nad cenami postopati v takih primerih najstrožje in prisiliti trgovce, da označijo vsako blago s cenami na vsakomur viden način, ne samo v izložbi, ampak tudi v trgovini sami. Slepomišenje z »luksuzom« mora izginiti. Veletrgovina kave — brez kave. Kakor v vseli večjih krajih, imamo tudi v Mariboru znano veletrgovino kave Julija Meinla, ki ima na napisni tabli še posebej označeno, da je d. d. za uvoz kave. Ker imajo kavo še ceio drugi trgovci na prodaj, jo ima v zalogi gotovo tudi Julij Mehi! d. d. Ce pa pogledate v njegovo izložbo, kjer je bila do zadnjega časa izložena vsakovrstna kava z onačbo Prodajnih cen, ne najdete tam sedaj uiti zrna kave več, -temveč raznovrstno špecerijo: oran- že, suhe slive, ribe, bonbone, lešnike, rozine in podobno drobnarijo, samo kave ne. Trgovina pa živi od prodaje kave. Zakaj je ni v izložbi? Morda tud) iz gole sramežljivosti, da se javnost ne ba razburjala zaradi cen? Javnost zahteva: ven s kavo in prodajnimi cenami! — Gospodinje. Vajenec brez mojstra. Zopet kričeč slučaj izrabljanja revnega vajenca: Znan mariborski obrtnik se je že pred letom dni preselil v Celje, a v tukajšnji delavnici je pustil vajenca brez vsakega pomočnika-, da mu opravlja vsakdanja težaška dela in raznaša blago, če mu pride kak štišmar iz njegove stroke od slučaja do slučaja opravljati kako delo. Kaj bo znal tak vajenec, ko bo postal pomočnik? Kakor slišimo, je zadeva javljena obrtni oblasti in je pričakovati, da bo mestna občina enkrat pošteno kaznovala takšno zlorabljanje Proletarske dece in s tem preprečila podobne slučaje v bodoče. Pust je minul. Pravzaprav je bil že pustni torek- prava pepelnična sreda. Večjih prireditev ni bilo. Našemljenih ljudi sc je videlo po cestah zelo malo in še to je bila povečini ne- zrela mladež. — Danes, na Pepelnico je najbrž le malo ljudi, ki imajo tako hudega mačka, da moraio z mrzlimi obkladki ali z obvezo iz krompirja "n če'u čuvati rosteli. In še o so danes nevoljni na ta presneti pust, ki je bil res pust. Wer seine Muttersprache nicht ehrt, ist sicher keiuen Groschen wert. (Kdor ne spoštuje materinega jezika, gotovo ni vreden niti pare.) (»Deutsche Nachrichten«.) Cisti dobiček »VVunschkonzertov«, ki jih je priredil za zimsko pomoč tukajšnji »Kultur-butid« znaša po poročilu »Mariborer Zeitung« din 174.033.50 -ter 52 nemških mark. Kakor navaja poročevalka Marianne pl. Vesteneck \ tozadevnem članku, so bili razglašeni vsi darovalci in je treba zlasti podčrtati, da so za to zbirko zlasti mnogo žrtvovali nemški delavci pri tvrdkah Ehrlich, Hutter, Franz in si novi, Thoma, Mautlnier in drugod. Za koncerte šo bile jzdane vstopnice po enaki ceni, ni bilo ne dražjih ne cenejših in s tem tudi ni bilo ^stanovskih in premoženjskih razlik. Obiskovalci so sedeli po vrstnem redu kakor so si nabavili vstopnice. Važen govor je imel vodja Nemcev v Jugoslaviji, dr. Janko, ki je pri speti na koncert v spremstvu gaufirerja pa storja Johana Barona, tehnično vodstvo koncertov pa je oskrbel zdravnik dr. Ivanšek. Na koncertu so poleg »Mannergesangsvereina« in društvenega orkestra sodelovale moške in mladinske pevske skupine, društva ter razni solisti pod vodstvom kapelnikov dr. Eduarda Bučarja, prof. Hermana Frischa, Adolfa Sie-geia in Pepo VVinterhalterja. — g- i t'.sti Proračunska seja mestnega sveta mariborske mestne občine se bo vršila v četrtek, 27. t. hi. s pričetkom ob 18. uri vi mestni posvetovalnici. Rezervno pogonsko napravo za vodovod, obstoječo iz enega plinskega motorja na koks je kupila mestna občina v Jagerndorfu v Sudetih po din 5.67 za kg. Naprava tehta 100.000 kg. Napravo si je ogledala posebna komisija mestne občine. 16 letni Mirko Šapec iz Vojašniške ulice je Pobegnil z doma in ga pogrešajo že od 21. t. m. Združenje trgovcev za mesto Maribor opozarja vse trgovce, da se smejo uporabljati v smislu določil, ki so bila objavljena v »Službenih novinah«, v obratih samo tehtnice, ki so odobrene od kontrole mer. Materinski tečaj. V četrtek, 27. t. m. bo v »Ljudski univerzi« v okvirju materinskega tečaja govorila ga. Pavla Hočevar o zanimivi snovi: »Vzgajajmo socialni čut«. Pričetek ob 20. uri. Mestni turistični odbor priredi v petek, 28. februarja v prostorih »Ljudske univerze« planinski filmski večer, na katerem se bodo predvajali propagandni pokrajinski filmi Slovenije. Narodno gledališče. Sreda. 26. febr.: zaprto. Četrtek, 27. febr. ob 20. uri: »Caričine ama-conjre«. Red C. RADVANJE Občinski preskrbovalni urad v Radvanju objavlja. da se bodo razdeljevale živilske nakaznice za prihodnji mesec: v četrtek 27. t. m. za Prebivalce Zg. Radvanja; v petek 28. t. m. za prebivalce Burove vasi. Sp. Radvanja in Sp. Radvanjske ceste; v soboto 1. marca pa za prebivalce Nove vasi. V ponedeljek 3. marca bodo lahko dvignili nakaznice vsi oni, k'i tega iz upravičenih razlogov niso utegnili storiti ob določenih dneh. Vsak družinski poglavar mora prinesti s seboj glave nakaznic za februar. Nakaznice se dobijo vsak dan med 8. in 12. ter 14. in 18. uro, naknadno pa se ne bodo več delile. LAŠKO Zgodba o milijončku... Po Laškem krožijo vesfi, da je neki domači veljak prejel kar milijon dinarjev za izvoz nekih donosnih pridelkov, kar je pravzaprav zasluga naših pridnih slovenskih kmetov. Ce bi imeli ta milijonček naši kmetje na razpolago, bi imeli po vsej bivši občini Marija gradeč tako lepe ceste, da bi jih jim zavidali celo meščani1. Ali ne bi bila res koris-tna tudi take vrste zadruga? POSLEDNJE VESTI Glavno mesto Italijanske Somalije zavseto Angleško vojno poročilo: Dne 25. t. ml so angleške čete zavzele glavno mesto italijanske Somalije, Mogadiscio. —, V Albaniji je bilo sestreljenih 5 italijanskih letal. — Letala so bombardirala frontne položaje Tepeleni — Klisura. Izredno slabo vreme ovira akcije. Turški poslanik v Washingtonu je bil sprejet pri tajniku zunanjega ministra VVellesu. Časnikarjem je izjavil, da- ostane Turčija zvesta Angliji. Nemško vojno poročilo: Dne 25. t. m. sta bili v nekem pristanišču v Cirenajki v Afriki potopljeni z bombami dve angleški ladji. Nad Malto je bilo sestreljeno 1 angleško letalo. Nemška letala so bombardirala več angleških mest med njimi zlasti Hull in Harvvich. Nad Kanalom so bila sestreljena 3 angleška letala. Na Nemčijo so Angleži ponoči metali bombe. Škoda je neznatna. Požari so bili takoj poga-šeni. 1 angleško letalo je bilo sestreljeno. Vsaka ladja bo potopljena, ki bo plula pod ameriško zastavo v Anglijo od 27. t. m. dalje, pravi Stefani iz Rima. Angleško vojno poročilo: Dne 25, t. m. sd' nemška letala napadla vzhodno Anglijo. — nemška letala so bilai sestreljena, eno pa poškodovano. — Agleška letala- so v noči nd 25. t. m. bombardirala Porenje in zasedene kraje. — V Afriki so v Abesiniji zavzeli Angleži mesto Mojale. Nad Malto so bila dne 25. t. m. tuja letala, ki pa so bila pregnana in 2 letali sestreljeni. Reuter. Grško vojno poročilo: Dne 25. t. m. so bili krajevni in topniški boji. Premirje med Francosko Indokino in Siamom je podaljšano, aasi je francoska vlada predloge Siama, ki jih je podprla japonska vlada, zavrnila. Pogajanja bodo trajala še kakšna dva tedna. Japonski zunanji minister Macuoka je zahteval za Japonce izključno pravico, da se naseljuje v Oceaniji! Roosevelt je izjavil, da ne ve, kaj razume Macuoka pod Oceanijo. Eden v Ankari. Angleški zunanji minister Eden in šef angleškega generalnega štaba sta dospela z letalom vi Ankaro. Egipt je prekinil diplomatske stike z Romunijo. Egiptovski diplomati so že odpotoval). Aretacije v Romuniii se nadaljujejo. DNB poroča,^ da je bi! aretiran 1 dijak in bivši šef bukareške policije, ki sta organizirala upor v Konstanci. Konjarna pariškega Rotschilda je bila prodana, za 6 konj so izkupili 300.000 frankov, * Posvetovanja bančnikov v Beogradu dne 25. t. m. so se tikala plasiranja bonov narodne obrambe na denarnem tržišču. Boni bi prišli vi promet marca. Narodna banka bo izdelala načrta. Iz inozemstva b' bilo treba uvoziti Je 1800 vagonov sladkorja, ugotavljajo gospodarski strokovnjaki v Beogradu in sicer poleg 1200 vagonov, ki jih bo uvozil »Pogod«. IZ CESKE RIMSKE TOPLICE Roistva in smrti. V letu 1940. je bilo v Šmar-jeti (Rimske toplice) rojenih 17 otrok (8 ženskega in 9 moškega- spola), poročenih je bilo 9 parov (6 doma, 3 drugod), umrlo pa je 18 oseb (8 ženskega in 10 moškega spola). Od žensk sta dve umrli v bolnišnicah: ena v celjski in druga v ormoški. Na.istarejši umrli moški so imeli: eden 82 let, trije pa po 86 let, ženska pa 87 let. Obsežna znanstvena književna dela pripravljajo v Pragi. Profesor dr. Pražek bo začel izdajati literarno-zg odo vinski zbornik »Češka literatura 19. stoletja«, ki bo izžel v 8 zvezkih po 600 strani. Nadalje bo izšla v uredništvu docenta dr. Čemega »Zgodovina svetovnih literatur« in v uredništvu docenta dr, e. Heidenreicha »Literarni slovar«. Velik simfonični koncert češke vojske. Kakor znano, je nemška vlada dovolila prezidentu dr. Hachi, da sme imeti za varnostne potreb* še skromno vojsko. Minuli četrtek je priredila godba te češke vladne vojske v Smetanovi dvorani »Občinskega dema« simfonični koncert, ki sc ga je udeležil tudi prezident dr, Hacha. — Čisti -dobiček koncerta so namenili češki »Narodni pomoči«. Ruska godba v »Smetanovi dvorani«. V nedeljo se je vršil velik ljudski koncert delavske kulturne organizacije »Radost v življenju« v svečani »Smetanovi dvorani«, na katerem- so predvajali same ruske skladbe. Na sporedu so bili ruski umetniki Čajkovski, Glazunov, Rim-skii-Korzakov in Borodin. Dvorana je bila- razprodana. Godbeniki so želi navdušen aplavz delavcev in nameščencev. Praški stari magistrat je minuli ponedeljek obiskalo 80 visokošolcev iz 15 tujih držav, ki študirajo na nemških visokih šolah v Pragi. — I«,-.*. P,, r« ...JV r, ... [} Trgovski stiki z Jugoslavijo. V Beogradu se je mudila gospodarska delegacija Češke in se pogajala za izmenjavo blaga. Jugoslavija bo dobavljala surovine in živež, dobila pa bo za to iz Češke koks in stroje. Zcpet podražene oranže. Pridelovalci oranž tudi podražujeio svoj pridelek od pešilike do pošiljke. Zadnjič smo- javili, da so bile določene v Pragi kot najvišje cene za oranže od 5.90 do 6.50 kron za 1 kg. Sedaj Pa javljajo listi, da so te cene spremenjene, tako, da stanejo oranže od 5.90 krcn do 7.10 za 1 kg, a krvave oranže od 6.40 do 8.20 kron za 1 kg, V O GLEDAL® Nekoč smo gledal’ v naših kinematografih film »Golem«. Takrat je deževalo besnih napadov na kinopodjetja v »Slovencu« in katoliški dijaki so priredili hrupne demonstracije proti temu židovskemu filmu. Tem bolj začudi, da je te dni »Slovenec« objavil uvodnik, v katerem je vzel za podlago svojih razmišljanj to judovsko pravljico o Golemu. — Gospodje, pazite, da ne bo kakšnih protestov. Čudna usoda knjige »Masonerija na Hrvat-skem«. »Slovenec« je zadnjič napisal, da bo proces proti dr. Glojnariču, piscu knuge »Masonerija na Hrvatskem«, ki so- ga naperili proti njemu razni oklevetani javni delavci, zelo neprijeten za prostozidarje. Sedaj pa poroča isti li«t, da je bila dir. Glojnaričeva knjiga — zaplenjena. tak’,.- iš ti Ji t imuI tk*iiikUti.(tl Litvinov izaadel iz izvršnega odbora kamuni