At. 16.
T Trutu, v sredo »O. aprila 1881.
Tedaj VI.
EDINOST
<li&@ii€ sUveaekega paliticaege društva m
„ V edinosti jn mor

1 Jt>Y*
„EDINOST" izhaja Ynako tredo; pena za v*e leto je 4 jrld 40 kr., za poln leta 2 rI«I 30 kr, za četrt leta I mld. 20 kr. — Posamezne Številke pri npravtiiatrn in po trafikah v TrHtn ne ilobitajo po B kr. — Naročnin?, reklamacije in inzerate prejema 1'pravnlitvo nvla Zonla S*.
Viti dopiši He pošiljajo 1'reilnUtvn „via dali* poti« 10 I. p "; v«ak mora biti franklrun Rnkopini lire/, posebne vreiinusti ae ne vračajo. - Imerati (raz-n« vrste naznanila in pualanire) ne zaraćuniju po pogini bi — prav eeufi; pri kratkih oglasih x drobnimi čerkauii se plačuje za vsako beaedo 2 kr


Ji,
kv-«.	m/M,*	„A. I

-'v?
•M iS'
Silili


AkH't
NJEGOVA CES. IN KR. VISOKOST, PREJASNI
CESARJEVIČ RUDOLF
PRESTOLNI DEDIČ
V TRSTU
--

Danes se razlega veselje po Trstu i Primorskem. V svojej sredi imamo potomca slavne habsburško-lorenske rodbine, katere osoda je z našo najtesnejše i nerazrešljivo zvezana. Pod perutami avstrijiskega orla se je vzdignol Trst iz majhnega trga do gospo-dujočega prvega trgovinskega mesta na Adriji in v Avstriji; pod perutami avstrijskega orla se je okrepil ter se razvija slovanski rod na Primorskem, oni rod, katerega neskaljena zvestoba do vladarske hiše se je vedno kakor biser svetila.
Kako tedaj ne bi nam srce v prsih veselo bilo, da se moremo na doniačej zemlji pokloniti ccsarjeviču, ki svoje dni vzame v posvećeno roko vladarsko žezlo i t njim osodo našega naroda !
Pomenljiv i mnogoobeten je nam Njegov prihod iz one svete dežele, iz katere smo prejeli najboljši dar, svojo vero, za katero so naši očaki pod vodstvom slavnih Njegovih dedov i pradedov toliko
drage krvi prolili ter utiuili s tem nerazvezljivo vez mej presvitlim prestolom i narodom.
V zvestobi do presvitle cesarske hiše nag so odgojili naši očetje, to zvestobo smo neskaljeno od njih prejeli, hranimo jo globoko v srcih ko najdražji dar, marljivo i zvesto jo cepimo v prsa svojemu zarodu ter neskaljeno izročimo svojim potomcem.
Zvesto je delil naš narod veselje i žalost, srečo i nesrečo, svi tlo i temno osodo s cesarsko hišo; branil je prestol i pravico z junaško roko; stal je v svojej zvestobi kakor skala na Krasu, nepremakljiv; kakor burja, tako Je vihral na sovražnika, ki je napu-doval prestol i državo. Kakor doslej, enako bode tudi vprihodnje. Odgojen v krepostih pokorščine in udanosti, utrjen v ljubezni in hvaležnosti za prijete dobrote
Stal bo naš narod ko skalnate sten«, Vraga napade razkaji.l bo v pene, Slave Rudolfove se veselil, Vence zelene na prapor si vil.
-u- it » j •
fOTUBIML.
Odlomki iz mojega dnevnika.
(Spiauje Samovlč.)
(Dalje.)
Flajfiman je rekel, ko se je prav krepko pridušil, da ni bilo patrole, bil bi proklete Lahe v solati pojedel, Stupica pa pristavil, da mu je nek Lah nož pokazal, in tako so stotniku ušesa napolnili, da jih je nazadnje Se pohvalil.
Dospeli smo v lep trg, ljudje so nas pisano gledali in tam smo ostali 8 dni. Flajšman in njegova družba je bila uže drugi dan povsod znana po trgu, Se otroci so poznali Stupico, ker je vsak večer burke bril. Vsa ta poštena družba je bila pri nekem krčmarju vkvartiraua in tam je bilo pravo shajališče. Krčmar je imel lep dobiček od njih, ker so privabili obilo vojakov v njegovo krčmo. Nek večer pred odhodom je Fl^j&man krčmarju rekel, da zna čarati in da se zgodi vse, kar on ukaže. Krčmar ga je debelo
Sledal, ta pa se je postavil kakor bi vse znal. lilo je ta večer nenavadno veliko tržanov v krčmi, igral je s kroglami in druge take igrače, žebel je v nos vtaknol in ga pri očesih izvlekel. Vsi so zijali in se čudili njegovej spretnosti, zraven je pa pil, kar je mogel.
Kar naglo stopi sredi sobe in reče mogočno po laSki: Stupica, hodi v zvonik in prinesi mi takoj kazalo od ure iz zvonika. Stupica ni črhnol, šel je v črno noč in predno so se go-
stje mogli po čudnem neverjetnem ukazu pogovoriti, uže je Stupica mej vrati stal z velikim nad seženj dolgim urnim kazalom ter ga je na prstu nosil in z eno roko sukal. Vse je ostrmelo, nobeden si ni upal pogledati, je li res kazalo iz zvonika in ko Flajšinan ob dlan udari in nekaj po slovenski govori, pokazal je Stupici, naj zopet kazalec v zvonik nese.
Zmenili so se ti glomači uže prej o tej burkij; Flajšinan jo tesarju pokazal, koliko leseno kazalo naj iz tanke dile skrivaj izreže, in res ga je napravil in z čeveljskim Črnilom namazal ter shranil za pravi čas v temi blizu krčme v vojaški voz. Ko ga je pa potem iz krčme odnesel, položil ga jo zopet na voz, da ne bi ga kedo tržanov videl in zapazil prevare. Ko smo se drugi dan ob 7. uri zjutraj zbirali k odhodu iz kraja, vse je na zvonik zijalo, če je še kazalo gori, in z glavo majalo; Ftajšinau in njegova družba pa je ponosno stala, da so znali tako opehariti tržano. Na potu, ko je bil dve uri počitek, hotel je naš stotnik iz Rvoje prtljage na vozu nekaj vzeti, kar zapazi velikansko kazalo zvoniške ure, prime ga v roko, to se ve da se je ves pomazal — vprašal je mene, od kod je to kazalo na voz prišlo; jaz sem mu vse povedal, on pa se je prav smijal in precej povedal svojim častnikom, ki so šli takoj to čudne velikansko kazalo gledat.
Po dolgem mar*u in nekterih bolj veselih dneh je nastal zopet čas polu muke. Vse žive dni ne pozabim noči mej srditimi briganti,
ki so kakor razbojniki z nami delali ter nam po živenji stregli. Trudni ko nikdar smo prišli v neko vas, kajti maširali sino od ranega jutra do solnčnega zahoda, vsak se je veselil počitka, toda Se tega ni bilo. Ko smo so po hišah razdelili, dobila sva jaz i moj priletnimi tovariš zadnjo hišo konec vasi. Nikdo ni stanoval v njej, Sla sva v prvo nadstropje, ko sva proj vrata s tramovi dobro podprla in zastavila, kajti bala sva se napada prebivalcev, kor se je to po Piemonteškom rado godilo. Jaz, če tudi Še le par mesecev vojak, držal sem se strogoje od mojega priletnišega tovariša, nisem slekel obleke, puška mi je bila ljubica, ž njo sem zaspal, in ko sem se prebudil, bila je ona prva, kojo sem zaupno objel, kajti marsikaterega jo uže spravila k veliki armadi na oni svet. Legla sva na slaino, tovariš se je izul in vso obleko slekel; jaz sem mu branil in ga opominjal, ker se lahko zgodi, da nas napadejo, a on me ni slušal; obesil je zlato uro na steno in v hipu sva bila v Morfejevem naročji, zaspala sva trdo.
Mej tem spanjem pa so se godile čudne reči; ves batalijon so ob 1 uri po noči napadli oboroženi prebivalci, nastal je krik, trobec je trobil k orožji „alarm" in hitro je bilo vse na nogah, v 10 minutah je batalijon zapustil ne-sročno vas, v katorej je mnogo naših Čvrstih fartov zginolo. Moj tovariš in jaz nisva od vsega tega nič čula, spala sva ko mrtva, le meni se je zdelo, da se nekaj trese, toda bil sem pre-truden, da bi se bil mogel predramiti in zave-
deti. Zdaj zagrmi — in so zopet strese. — O sveti Florjan! — streha nad nama je gorela, stopnice tudi in zubelj jo švigal v našo sobo. Tovariš je trdo spal, hitro ga zdramim, ko sem sprevidel nevarnost. Ves prestrašen skoči po konci in hiti naravnost proti vratom; jaz ga obdržim, hitro mu stisnem puško v roko ter ga ulečom, kakoršen jo bil, broz vrhuo obleke in ure k zadnjemu oknu, skoz katero sva, prvi jaz in za mano on, skočila globoko na trato za hišo. Oboroženi kmetje so sem ter tja hodili in pazili naju, gasil ni nobeden, ker je hiša bila kooec vasi od druzih oddaljena. Vse moči sem zbral, ko soin skoz okno skočil, hudo sem priletel na trdo trato in skoro sem svojo ljubico, puško zlomil. Nisem utegnol tipati, kam som se udaril, kajti uže sem videl gnojne vilo nad menoj, kaki štirji črnobradi ogoreli kmetje so bili uže blizu inene, tri puške počijo, nekaj mu je ob komolcu speklo — tekoč sem nasadil „bajonet" in hajdi v temno noč čez polje. — Cul sem dolgo časa za saboj tek, bil sem užu onemogel, zavil sein v stran, skril so v kuruzo in nisem si skoro upal sopsti. — Moji preganjalci so še dalje tekli, jaz pa sem begal čez polje, vedno se na požar ozirajoč, in ko je rumena zarija na vshodu naznanila prihod dneva, došel sem bataljon. Ubogi moj tovariš jo ostal na pogorišči, jo li srečno skočil iz gorečo hiše, in Če je, so ga li umorili ustaši z vilami? — Ni ga bilo za mano.
{l)obc pr!h.)
EDINOST
Delalsko podporno društvo
OBČNI /.110K 10. APRILA 18*1 V DVORANI ROSSKTTl
Predseduj« p. drž. poslanec Nabertjoj, za- ' pisnje tajnik Dolinar, vlado zastopa g. višji komisar vitez Vidic,
Pričujoči odborniki: Dolenec, Polifl, Dr. Mandič, Zitko, Jeršek, llvastja, Stare, tiabrijan, llajn, l.'jčič, Skabar, Bezek in 180 udov.
ti. Nabergoj pozdravi občinstvo v kratkih besedah in navedo dnevni red.
(}. Pipan prosi za besedo, prej ko se bode o 2. točki obravnavalo. Pipan govori, da zadnji občni zbor ni bil veljaven in zahteva da pridejo stari računi na dnevni red.
O. Polič pojasne, da je bil zadnji občni zbor veljaven, kar je tudi vladni komisar potrdil, ter da sta bila zadnjemu obč. zboru dva računa na razpolaganje. Prvi jako dolg, ki ga je sestavil Pipan et Comp., drugi oni, katerega so pregledovala in odbor sestavili. Oba računa sta bila v obravnavi in ko je on kot predsednik zbora vprašal, kateri račun odobruje zbor, potrdil jo občni zbor enogasno one račune, katere je predložil odbor. Kar je tedaj uže enkrat občni zbor potrdil, to ne pride več na dnevi red, toraj tudi stari računi no. G. Pipauovo zahtevanje se lorej ne ujema ni s postavo ni se zdravo pametjo.
lJipan tirja pri vsem tem pojašnjenja o starih računih rekoč, da jih odbor mora predložiti in da naj vladni komisar odloči, je li zadnji občni zbor veljaven bil ali ne, ker ima Posun odlok vlade, ki pravi, da stari računi morejo na duevni red priti. Vladni komisar zahteva izjavo visoke vlade od Posuna, katero Dolenec raztolmači in pojasue. Prepriča Be zbor, da je vlada pritožnike zavrnola na občni zbor in spoznala veljavnost občnega zbora dne 10. j decembra 1880. Pipan pri vsem tem zahteva, da vladni komisar konstatira, je li zadnji občni ] zbor veljaven ali ne iu da se uda tej rasodbi. j
Dolenec pravi, da sicer ni pravilno, da bi | kedo sodil o pravilno dovršenih stvareh, vendar | pa je zato, da se da pritožniku tudi ta koncesija, naprosi torej g. komisarja, naj on razsodi, kateri izjavi zbor potrdi.
Vladni komisar na to konstatira veljavo zadnjega občnega zbora, s čemer se pa Pipan Še ne zadovoli ter preti s protestom,
Dolinar pojasno, daje bilo 125 knjižic oddanih v zadnjem občuem zboru; — Pipan iu njegovi pomagači so se glasovanja vzdržali, drugi so šli ali strani, ali so pri vhodu etali in ude odvračali z lažnjivimi besedami, da ui zborovanja, ter hoteli tako zapraCiti občni zbor. Ako so hoteli o računih govoriti, bila jiin je prilika dana takrat, a zdaj se ne bode več o računih govorilo, ker so bili enoglasno potrjeni.
Vončina poskuša Žitkota tožiti, da ni vsak uiesec odboru izkazal računov.
Posun govori o vladnem odloku in ne pove ničesa.
Občinstvo jo razburjeno, predsednik zvoni in preti razpustiti zborovanje.
Mramor konstaiuje, da jo Pipan z plačilom zaostal. 1'adar to potrdi iz glavno knjige ter pristavi, da nema pravice so zb< ra vdeležiti. Predsednik pravi, da, če ui bil tirjan, ima pravico biti pri zboru in ko so je dokazalo, da ni bil tirjan, dovoli mu predsednik zopet besedo.
Pipan še enkrat vpraša komisarja, ali so ima vladni odlok v resnici tako razumeti, da stari računi nemajo več priti na dnevni red; če vladni komisar to pritrdi, potem so uda. — Občinstvo razburjeno, kliče: ven ž uijm i. t. d., ker dela zdražbe mej nami.
Predsednik pomiri zopet občinstvo.
Dolenec prosi na to vladnega komisarja še enkrat, naj blagovoli konstatirati, imajo li še stari odobreni računi na vrsto priti ali ne. Vladni komisar odločno pritrdi, da računi so bili rešeni v zadnjem obč. zboru. Oglasili so se drugi udje, Kalin pravi, da akopram je bil tudi on z g. Pipanom, mora vendar izjaviti, da je g. Pipan kriv, da on in drngi niso plačevali, ker jim je Pipan glavo napolnil b protesti in tožbami.
Hvastja pojasnuje, kako so Pipan iu njegovi pomočniki ude zapeljavali, da ne bi b občnemu zboru prišli in jim legali, da ni zbora in splob se posluževali najgrših sredstev, da bi društvo zatrli.
Pipan sopet prosi besede iu kljub temu, da se je dvakrat poživljal na odlok vladnega komisarja, vendar še tretjikrat zahtova stare račune in da se sprejmejo zopet v društvo trije izobčeni udje. Ko ga predsednik odločno zavrne in ko začne vse občinstvo hudo mrmrati, zahteva Pipan, da se v protokol zapiše njegov protest in otido s klicem: „Kedor je z menoj, naj gre za menoj". — OtSel je potem in za njim še celih 7 mož. — Ko so ti otžli, vladal jo najlepši mir in zborovalo se je lopo in popolnoma pravilno.
Denarničar g. Schmidt prečita potem račune za leto 1880, kakor so bili po pregledoval-cih računov sestavljeni, ker poprejšnji denarničar Posun ni zadnjemu obč. zboru lt). decembra predložil natančnih računov. — Omenja, da so pregledovalci našli pomankanje v denarnici in da je dotični razloček blizu (J0 gold. poprejšnji deuarničar moral poplačati.
Denarničar poroča, da se je premoženje v
zadnjih 3 mesecih prav zda'no pomiio/ilo, da iiua društvo zdaj gotovine naložene nad t'. i7u<> in vsega premoženja nad f. 28<>u vkljub temu, daje dalo uže podpor*1 svojim ndom blizu f. 500 skoraj v enem Istu brez t roško v za zdravnika in za zdravila — kar je za mlado društvo zadosti in kaže, da društvo dobro napreduje. — To sporočilo zbor vzame z veseljem na znanju in skoro enoglasno potrdi račune za leto 1880.
Ondovat poudarja, da bi odbor ne bil imel i/ključiti udov drugače, ako ne plačajo svojih doneskov.
Dolenec pojasne pravila, da odbor ni rad storil tega, da držeč s« strogo pravil, moral je izklučili lake intrigante, kateri so društvu »kodo , delali.
Predrugačenje pravil lil. točka. Vse točke je referent Dolenec prečital in so bile z nekaterimi dodatki enoglasno sprejete, po večkrat prav živi, a mirni debati.
Potom je tajnik Dolinar prebral protest izključenega uda Hafnerja in naznanilo, da je tudi Rus izključen, občnemu zboru pa je razsoditi, ima li izključenjo teh dveh udov veljati ali ne?
Kobal je priporočal, naj bi se ne izklučila, enako Ćndovat, ugovarjalo se jima je dobro in nastala je debata jako živahna. Ćndovat v ognjeni debati trdi, da je prepirov največ kriv g. Kobal. Konečno zbor potrdi izobčenje goromenjenih
udov.
Putem poroča g. Dolenec o pravilih za ženski oddelek; pravila so bila prečitaua, raztolma-čena in soglasno potrjena. Dolenec pojasne, da ne zastava dela, iu omeni slavnosti, ki se bodo vršila, da k njej pridejo gostje raznih društev iz Ljubljane in Hrvatskega. Potem razjasne odborovo stanje nasproti intrigantom in mirno razloži uzroke, zakaj so bili izključeni mnogi nemimeži in kako ne more društvo vspesno napredovali, ako se ne znebi takih elementov. — Občinstvo Živo pritrjuje.
Nabergoj se zahvali občinstvu za dostojno iu mirno vedenje in polrpenju z onimi, ki so hoteli mir kaliti, priporoča udoin, naj se vselej izgledno vedejo pri vsakej priliki. O. učitelj Masten izreče v imenu vseh udov zahvalo odboru, da društvo pri vseh intrigah dobro vodijo iu povabi občinstvo, naj zakliče trikratni živijo, na kar zadoui gromoviti živijo, (Hačnn priobčimo prihodnjič.) _
O HI&HTEM DAVKU*
Hišni davek je dvojiu: davek od hišne najemščiue in hišni razredni davek. Davek od hišne najeuiščine se pobira v tistih krajih, kder se od nadpolovice hiš najemščina plačuje.
Davek se tako zračutii: najprej se od najemščiue odbije 30 odstotkov kakor troškov za hišno popravljanje, potem se od tega, kar ostane, vzame peti del iu to je davek od hišne nnjem-ščinc; u. p. Hiša nese na leto 100 gld. na-jemšČino, od te najemščiue se odbije 30 odstotkov, to jo 30 gld. ostane tedaj 70 gld. od teh 70 gld. se vzame peti del, to jo 14 gld, ta vsota je ti daj davek od 100 gld. hišne najeuiščine.
V vseli drugih krajih pa se plačuje hišni razredni davek, in tu jo prašiuije: koliko stanovanj (sob) ima hiša. Za stanovanja so imajo le taki prostori, v katerih prebivajo ljudje, ali so namenjeni za to; tedaj se veže, kuhinje, podstrešja, hlevi, podi, svisli, dolalnice no vštevajo v stanovanja.
Ako ima poslopje, n. pr. grad nad 40 sob, tedaj se plača od vsake nad 40 sob 5 gld. na loto. /a tO ali tudi le 30 sob se ima na leto plačevati 2-20 gld. tako da spada na vsako izmej 10 sob 0 gld. r»0 kr.
Od 515 do 30 sob se plačuje 180 gld. „ 29 „ 28 „ „ „' 150 „ , 27 „ 25 „ „ B 125 „ w 21 „ 22 „ „ „ 100 „ - 21 „ D) „ „ , 7;. „ „ 18 „ 15 „ „ p BO * „ 14 „ 10 „ „ „ 3(1 , „ f , 8 „ „ p 20 „ n 7	i r> „
,0 10 „ * 5	* „ 5 n 50 k.
„4	„	4 „ 00 „
, » * 2 „ 10 „ .2	,	I „ 70 „
„1	■	1 H 50 „
Iz tega se vidi, da davek primeroma na vzgoraj raslo, navspodaj pa pada. Posestnikom velioih hiš se davek povišuje, ne pa malim posestnikom.
Tistim deželam, ki doslej tega davka niso plačevale, dovolilo se jo lajšanje v prvih 15 do 20 letih.
Ako primerjamo novovrejeni davek s poprejšnjim pri t) zadnjih razredih, poda se ta le razloček;
dozdanji davek
prihodnji davek 30 gl. tedaj BO kr. več, za sobo ;> (i kr. 2" - ~ - ' 40 „ „ . „ B „ »"> „ - . 30 „ , . „ 4 , 10 „ — „ 4 gl. 70 kr. manj, za sobo 78 kr.
manj
5 „ 50 kr. . 00 kr. več, za sobo 12 kr. več 4 „ t)0 „ „ enoliko 2 , 10 „ „ 4C.V, kr. „ n „ 10 , ,
t . 70 „ „ r,' ....... 3 „ „
1 „ 50 „ „ 137» „ manj.
Iz tega se vidi, kako hudobni so centralisti, ki po časnikih kričč, da je državno/,borska desnica hišni davek za l&O odstotkov in več povišala.
Omeniti je nam še, da so centralisti uže leta 1875 in 1878 imeli na dnevnem rodu tn davek, a mogli se niso o njem zediniti, i le sreča je, da gii je sklenola sedanja večina, ker, ako bi to bili storili levičarji, plačevalo bi majhen davek palače in gradovi, na kmetske hiše pa bi navalili bili veliko breme, kakor so ga boleli tudi na zemljišča.
Ker smo uže zemljišč omenili, naj pristavimo še to, da je bil tudi novi zemljiški davek skleuen uže leta 18(10. Centralisti so namreč hoteli dober del državnih troškov pokriti s zemljiškim davkom in visoke odstotke, ki se lahko od leta do leta prornene, naložiti na čisti dohodek. Še letos so hoteli, naj se zviša glavna vsota od 37'/, na 40 milijonov goldinarjev, nli dr-žavnozborska desnica ni bolela kmeta šo bolj obtežiti i tudi miuisteislvo — te hvale jo vredno — ni bilo za povišanje tega davka.
Gorje kmetom, ako bi dane« bili levičarji še na krmilu, obupati bi morali, trpeli bi najbolj v tistih deželah, v katerih so bil« poprej razmere ugodniše; nobene olajšave bi kmetje ne bili dobili, ker levičarji imajo srce le zase, do kmetov pa nemajo nobenega usmiljenja.
od	14	do	10	sob	— 20	gld.	40	kr.
n	0	H	8	„	— 19	„	00	K
n	7	n	—	n	- U	9	70	" i
n	G	„	—	n	- 14	9	70	
D	5	n	—	n	— 4	9	90	l 1
»	4	n	—	n	— t	9	00	
n	3	n	—	„	— 1	9	M V.	
„	2	9	—	n	— 1	9	081,	»
	1	V	—	tt	— 1	9	08* „	n
Delovanje poslanske zbornice državnega zbora.
Kdor hoče bili pravičen, mora pritditi, da se je letos poslanska zbornica vrlo trudila iu vspešno delala.
Odprla so je 18 januarja, imela 35 sej, mej temi uve večerni; rešene naloge so te le:
Vladne predloge: Postava zoper oderuštvo; postava, zadevajoč konzularno soduištvo v Egiptu; postava, zastran kolekovanja kart za igro; postava, zaztrau zamenjanja državnega posestva s ku-tnogorsko občino; postava, s katero se pripozna-vajo kvinkvenaluo doklade profesorjem na državnih učiliščih za babice; postava, s katero se promonja državnega zbora volitveni red necega gališkega kinetskega okraja; postava o hišnem davku; postava, zastran dovolitve pobiranja davkov do konca meseca inaja, postava zastran oprostitve od kolika pristojbin tistih ustanov, ki so se napravilo vsled petdesetletnega cesar-jovega godu in cesarjevičeve zaročitve; postava, zastran določbe glavne svoto zemljiškega davka; postava, zastran pokojnin profesorjev na bogo-slovskej fakulteti v Krakovu; postava, zastoran izdaje 50 milijonov papirnate rento, da se pokrije primanjkljaj; postava, zastran vdržavljenja zahodnje železnice.
Poslansko zbornice predloge: Lienbacherjova predloga, zastran okrajšunja šoluke dolžnosti; Oiovaneliijev in Doblhamorjev predlog, zastran podaljšanja obroka za ugovore pri zemljiškem davku; Lenzov predlog, zastran ustanovitve poštnih hranilnic; Friodmanov, zastran predrugačbe opravuega reda (zavržen pri prvem branju); Schouererjev predlog, zastran predrugačbe drža-vnozborskega volitvouega reda (zavržen pri prvem branju).	_
Dopisi.
V Zalogu, 12. aprila.
(Napadovalei tovornih vlakov:) Kedor je kolikiij prebiral amerikanske romane in povesti, čudom moral se je čudili rafiniranoj bistroumnosti ondešnjih klatežev, ako jo veljalo kako tatvino izvršiti ali celo železnični vlak ustaviti in ga oropati. Kar je bilo do sedaj navadno le v Ameriki, uvedli so ko stranski prislužek nekateri kmetiški fantje iz Litijskega okraja v našej lo-pej domovini. Suha grla in suhe mošnjice, pravijo, slaba so tovarišija, in če denarja ni, treba gledati, da se dobi. To je bila tudi našim postopačem preglavica, ki jim ni daia niti po noči mirti, ampak tirala jih voukaj ob pozni uri nekako sredi mej 2 in 3 uro po polnoči na že-lezuico mej Litijo in Kresnicami, kjer so prvikrat 31. marcija tovorni vlak 102 hapadli, voz odprli iu ukradli sodeč piva, nekaj Železno kuhinjsko posode, nekaj lopat iu druge žoleznine. Da se pa komu ne bode čudno zdelo, kako bi bilo mogočo vlak v teku napasti, naj Blužijo te le vrstice.
Mej Litijo in Kresnicami je velik most čez Savo; proti temu mostu drži cesta v velikem ovinku. Zaradi obeli teh vzrokov morajo vlaki tamkaj prav počasi voziti iu tovorni vlaki pa vozijo tako počasi, da človek lahko peš vštric njega gre. Ta slučaj iu pa ugodni temni nočni čas so porabili pohajači v svoj prid, pričakali vlaka, iu ko je prisopihal, dva sta izmed klatežev
vsak k eiit'iuu vozu poskočila, duri, ki so samo na kavelj in se svincem zaprle, naglo odrinola, pognala se v voz in kar je priličnega pri rokah bilo, vvnkaj pometala, kjer so pa u/e drugi postopači venkaj zmetano blago pobrali in pospravili.
Železničarjem je ta dogodek glavo belil, ili jeli so iska:i potrganih svinčev, ter ju tamkaj blizu Lilije našli. To je bila prva iskrica, ki je nekoliko lastetlila, kde bi bilo lopov iskati.
2. aprila t. 1. zopet, tedaj uže po treh dneh, vlaka l!»J zopet pričakajo in takrat so jim je napad dobro splačal, kajti pobrali so iz enega voza dva sodca po 40 bokalov starine pravega dolenjca, i pletenico, v katerej je bilo 7 kocev, 1 zaboj, v kterem je bila nova iu krasna Lancaater puška, 1 zaboj, o kojem so bili v slamo zaviti kozarci lepo brušeni po 70 kr. in še nekaj drugih malenkosti, vsega skupaj okoli 2t>0 gold. vrednosti. I/, druzega vozu pa so vrgli venkaj dve vreči repsovega semena. Vreča ne raspoči in veliko tega semena na cesti ostane. Druga iskra, kdo bi bilo tatov iskati.
Ljubljanski iu litijski žandarji so se trudili mnogo iu — dobili so sled. Od ceste, kder je bil reps rastresen, doli po gošči proti Savi, kder stoji vas Log, bila je steza vsa zrepsovim zrničem poštupana in pri Savi zginola v vodo.
Minoli teden ali petek ali v saboto, natanko ne vem, zasačili so litijski žandarji pet fantov blizu Loga, ki so bili tako nasekani, da so so kar opotekali. Vprašajo jih, kje so se ga tako nalezli, a nihče ni mogel povedati, kde. Žandarji povprašujejo pri krčmarjih, a nikdo ni fantov nikder videl piti. Fantje morajo tedaj biti v zvezi z ukradenim vinom tako ali tako iu liajd, hodite z nami, pravijo litijski žandarji, ter jim preskrbe v Litiji prosto stanovanje iu prosto hrano. Tudi so dobili prazeu sod, ki je oslauek tiste tatvine Itadoveden sem, kaj bo dalje in konec tega prigodka in če kaj poizvem, pa so uže oglasim.
Tako kisle spomladi, kakor je letošnja, pa ne pomnem, odkar hlače trgam. Dan na dau ti vise sivi teški svinčeni oblaki, rekel, bi, skoraj na obuehji in bogami zlatega solnca uže nisem videl, ne vem od kedaj uže ne.
Ni ne mraz, ne gorko, tako je, da ni za nikamor, če prav otroci užo zdavnej bosi v šolo hodijo. Žita so lepa, kodor je dobro sejal, a zaostala so, zelenja še malo, cvelja po vrtih še nič in uže bo drugi toden sveti Juri.
Pri priložnosti Vam pošljem „terno" za podlistek, ki je tukaj toliko smehu provzročila, da se mi še danos zareži, ako na njo mislim. Na zdravje! _ liadoslac.
Politični pregled.
General topništva, baron Maroičič, vojaški poveljnik na Dunaji, stopil je v pokoj, na njegovo mesto pride general topništva, FilipoviČ iz Prage. Vojaški poveljnik v Levovu Litzelhofen pride v Prago. Vojvoda \Viirttemberg je užo zapustil Bosno ter šel v Levov.
Veliko pozornost je zbudila obsodba, katero jo izrekel dunajski državni pravdnik, grof Laine-zan, zoper centralistične Časnike. Ta mož, ki ima velik vpliv, ter je bil odgojen popolnem v nemškem duhu, ki nikoli ni bil sovražnik centralistom, govoril jo zoper ugovor konfiskacije časnika „Neue freie Presse" tor očital opozici-jonalnim časnikom, da žalijo, zauičujejo i psu-jejo slovanske narodo ter neprestano bude sovraštvo i tako ovirajo mej narodi spravo, katero si jo Hedauja vlada na svoj prapor zapisala. Znamenita njegova lilipika je meč, zaboden v centralistički život.
Centralisti ne morejo živeti brez hujskanja. Če se jim no ponudi pozitivna prilika, pa lažejo, da se vse kadi. To dni jim jo bil trgovinski minister Pluo v želodcu; strašno so ga gonili z ministerskega stola, a minister jim ni hotel veselja napraviti, šo krepkeje jo sedel na mini-sterski sedež, ker jo šol v Line ter svojo rodbino na Dunaj se sabo pripeljal.
Zaupanjo do našo vlade in večino državnega zbora so je v Evropi tako utrdilo, da je renta poskočila v zadnjih časih za 1(1 gld! posebno naglo je rastla, kar je Dunajevski finančni minister, o katerem jo izrekel celo nek poprejšnji najbolj hvaljeni finančni minister, da se čudi njegovemu razumu in vspešuemu delovanju; borsa gotovo najbolj priča, da so jo povrnola vera na zmago pravico in svobode v Avstriji, na moč in poštenje naše države. In pri vseh teh dokazih, pri vsem tem tako očitnem boljšanji vseh državnih razmer hujskajo še judovski časniki in centralisti še upajo, da zopet zasedo sedeže, s katerih so državo i ljudstva gonobili! Slepi prodrzueži!
Južna žolozuica zahteva od vseh svojih uraduikov na Hrvatskem, da se morajo v enem letu naučiti madjarski jezik ter jim.preti z izgubo službe. Madjarom greben še vedno raste.
Deputacija hreogovinskih kristijanov jo izročila našemu cesarju spomenico, o katerej omenja agrarnih razmer v novo pridobljenih deželah ter prosi, naj so odpravijo napake, ki so vedno večje i prebivalcem vsak dau nadležniše; davkov imajo kristijaujo vedno več i večjih, turški ago pa pri tom bogate. Spomenica odkritosrčno omenja, da sedanje gosposke ravnajo z ljudstvom muogo trše, nogo jo poprej ravnala turška vlada, kor so agam pripozuale pravico, da smejo pobirati
EDINOST
od kristijanov take pristojbini«, katerih turška vlada nikoli ni dovolila. Spomenica pravi: Bos-niško in hrcfpovinskn Ijnd^vo prosi in želi ta^ga /.akona, po katerem se vredi sodstvo, da ne bode bre« pravic; ono prosi, naj se vred«' agrarne zadeve, iz katerih zdaj država nema nobene koristi, ljudstvo pa le »kodo; ono prosi, naj se vrede občine, da bode zastopano po svojih zastopnikih v občini, v okraju in tudi v deželnem zboru ; dalje prosi, naj se ustanove potrebne šole i naj se v deželi nastanovo laki vradniki, kateri morejo z ljudstvom govoriti in ljudstvo umeti.
Gotovo so to pravične i skromne želje; vsa spomenica živo razodeva, da Bosni i Hrcegoviui manjka moža, ki bi znal i moč imel, v deželi red napraviti; se sedanjim vradništvom, ki je v tej deželi, in pri vplivu, kateri imajo Madjari, pač ni upati boljših časov. Ako si hoče Avstrija pridobiti tako potrebni vpliv na vshodu, mora začeti drugače postopali, upirati s« mora na dejanske razmere, gledati na ljudske potrebe, na ljudsko narav, ne pa na nemški i madjarski okus.
Gladstone je v angleškem parlamentu predložil načrt zakona, po katerem bi se na Irskem uajeuimikoni stanje zdatno /.lajšalo i tako pripravila prehodnja doba za popolno oprostitev zemljišč, kakor se je to zgodilo na Ruskem pod vlado pokojnega carja; Gladstone je rekel, da Angleži morejo Irco le s pravčnostjo zopet zase ' pridobiti in večina v parlamentu Glndstonu pri- j t r ju je, sovražni pa so temu zakonu veliki i mogočni lordi, ki imajo razprostrana posestva na Irskem iu tudi Škotskem, ker jim je več za lastni dokiček, nego za pravico in občno blagostanje.
O sodbi morilcev ruskega carja smo uže zadnjič nekoliko poročili, danes še to le pristavljamo: Državni pravdnik je sedem ur govoril ter v svojem govoru pojasnil nihilistov zavržljiva načela, dokazal, du so zatoženci krivi in zahteval postavno kazen. Govor ga je silno utrudil, vse mu je srečo voščilo, oldenburški knez mu je ves ganjen v roko segel. Potem jo govorilo pet zagovornikov, vsi skupaj le polu-drugo uro. Zatoženci so hladnokrvno poslušali.
Za'oženec Željabov jo razvijal v dolgem goveru program svoje stranke ter rekel, da je prav Kus; poslušalci so mu žvižgali, i ko ga je sodnji načelnik opomnil, naj ostane pri reči, suiijal se mu je ter odgovoril, da hoče vso svoje srce odkriti.
II i sako v je govoril tiho, ko se je posvetoval se svojim zagovornikom. Mihajlov so je zagovarjal s tem, da je bil slabo odgojen.
j ose Helfman ju govorila tako tiho, da se ni moglo umeti.
Kibalčič se je zagovarjal v dolgem govoru, a govoril jo vse zmedeno. Perovskaja jo dolgo in razdraženo govorila, povedala brez ovinkov, v kakej zvezi je z uihilisti ter zahtevala, naj so nanjo, zato ker je žonska, ne jemlje ozir, ampak k smrii naj jo obsodijo.
{Sodniki so stavili 20 vprašanj, na 24 so porotniki odgovorili: kriv, na 2 nekriv.
Vsi so bili obsojeni k smrti na vešala, obsodbo Perovskaje mora car potrdili, ker jo plemenitega rodu.
Zatoženci so obsodbo hladnokrvno poslušali, le Jese Helfman jo carja prosila milosti in v prošnji se naslanjala na to, da na Ruskem uže -131) let ni bila nobena žena obešena.
Veliki petek so bili carjevi morilci obešeni, le Jese llelfmau mora čakati smrti, ker je nosna; njo obesijo, ko bo porodila.
I/, Albanije dohajajo nasprotna poročila; od ene strani se trdi, da so se Arbanaši uprli zoper turško vlado, od drugo pa, da so so glavarji mej sabo sprli, da je prizrondska liga raztrgana ter da so turški rodovi vnovič prisegli Sultanu zvestobo.
DOMAČE STVARI
Cesarjev dar. Cesar je podaril za popravo ceste Plez-Soča na Goriškem 400 gld.
Caijevlč prestolnl nastopu ik I tu dolf
prijadra danes opoludno v Trst. Mesto in okolica ga sprejmeta posebno slovesno. — Naša okolica napravi na vabilo društva „Edinosti" razvotljavo po tem le programu. — Razvitljena bode vsa Skednja, posebno pa stolp in škofova vila, pred Skednjo bode gorel velik kros. Na hribih od Milj proti Žavljam bodo gorelo kakih 10 kresov; razsvitljono bodo razvaline starega grada Sv. Scrvola nad Dolino t bengaličnim ognjem, na istem hribu napravijo Dolinčanje iu Bol.junčanje več kresov, kresi bodo goreli na hribu Moute spaccato nad Bazovico, po tem na liolmu Monte bello iu v drugih krajih Ka-dinskega okraja. — Drugi kresi bodo goreli na višini sv. Alojzija in na vrhu bošketa. Velikanski kres bode gorel nad Banaini ua posestvu g. Burgstallerja. — Hotel na Občinah bode popolnoma razsvitljen, prav tako obilisk iu na hribu nad obiliskom bode gorol velik kres; več takih kresov bode na višinah mej Opčinami in Prošekom, potem na Trsteniku; Kontovelj bode ves razsvitljen iu kresi bodo goreli dalje do „Miramara". Prebivalci sv. Jerneja razsvitlč vas iu mnogo ladij na morju, katere so bodo pomikale proti Trstu, na ladijah se bodo spuščali ognji. — Prosečani napravijo več ognjov od
Kontovela proti Nahrelini. — Vso kampanje, vile i. t. d. hodo razsvitljene, kolikor se jih nahaja v tržaški okolici in imajo razgled v Trst. — Pevci okolice s tržaškimi vred in kakih 200 udov podpornega društva napravijo baklado po Trstu iu rapojo cesarsko pesem pred namestniš-tvom, začetek toeno ob 9 uri zvečer, svršetek ob K), uri.
Cesarjevlčeva poroka se bo 10. maja po vseh deželah našega cesarstva jako slovesno praznovala; uže zdaj se za to delajo velike priprave. Cesar ta dan mnogo ujetnikov poinilostf.
Opomin delalccm. Nekateri gospodje, ki so dozdaj intrigirali na vse mogoče načine, da bi spodkopali našo važno podporno delniško druMvo; (sodom jih je, kakor smo se prepričali) ker so jim pa to noče posrečiti, sklonoli so, da napravijo drugo društvo (nek Adriatischer Vereiu), katerega pravila obečajo zlate gradove.
—	Glavni namen tega društva pa je spodkopavanje miru in slogo mej našimi narodnimi ljudmi, posebno pa mej delalci. — Kedor dosti obeča, malo da, to je star pregovor, kateri so jo še vsakikrat vresuičil. — Zarad tega svarimo vse naše narodnjake, posebno pa našo narodne delalce, naj se no dajo vloviti na liinanice intrižljevcev; ampak naj pristopajo v uže dobro vtemeljeno podporno društvo, v katerem so vsi boljši narodnjaki, in katero ima do denes uže nad 2300 gld. premoženja. — Kedor se hoče nata-njčneje prepričati, jo li naše svarilo opravičimo, naj so obrne do najzanesljivejših naših mož, kakor so poslanci okolico, državni naš poslanec, in do prodsedništev raznih naših narodnih društev.
—	Mi pa le zato opominjamo naš narod na to stvar, ker je naša dolžnost, da ohranimo potrebni mir in edinost mej na*im narodom.
Patrlotlčnl dar. (iospod Dragotin Dra-gori na, brambovski častnik, mostni svetovalec iu inonaški konnul, daroval jo v spomin poroko ca-rovifla Rudolfa s kraljičino Štefanijo GOD gl za ustanovo v kadetnej šoli, in 100 gl. plackoman-dantu za uboge vojaške vdove in sirote. G. Dra-govina jo u2e mnogokrat pokazal svojo radodar-nost za patriotične naineno. Slava mul
Pozor tržaške Slovensko! Po sklepu zadnjega občnega zbora se ustanovi pri podpornem delfskem društvu Ženski oddelek, katerega pravila so uže pripravljena. Podpisani odbor torej vabi vso ono gospodičino in gospe slovanskega rodu, ki ali hočejo same v slučajih bolezni podporo uživati, ali pa hočejo podpirati služkinje slovanskega rodu, da pristopijo k podpornemu društvu ko redne ali podporno udinje. Oglašajo se lehko vsak dan v društveni pisarni (Via Co-roneo, v Judtmanovi hiši) od 10. uro dopoludne do 1. uro popoludne. — Odbor podpornega de-lahkega, društva v Trstu.
Lep Izgled. Nek težak je minoli četrtek na cesti proti Bojanu pijan v nezavesti obležal, ljudje so mirno njega hodili in nobeden se ga ui usmilil, dokler ni en častnik prišol s polkov-iiiin zdravnikom; ta je okoli nezavednega stoječim rokol: Ni le on prav lako kristijan, kakor vi, nosile ga v moje stunovauje, in precej so ga morali v njegovo stanovanje nesti, kder ga je k zavesti zbudil.
Podporno delniško društvo. Naznanja se vsem udom tega društva, da je g. J. Dolinar nameščen ko stalni uradnik tega društva. — On bode v uradnih urah v društvenoj pisarni (Via Coroneo, hišn Judtman) prejemal željo, pritožbo udov, naznanila bolnikov, dajal potrobue spričevala z,a zdravnika i. t. d. — Uradno ure so od 10. zjutraj do 1. popoludne in zvečer od 7. ure do O.te.	Prrdsrdništvo.
Nesreča. V pondeljek zjutraj rauo je pri razkladanji tramov pobilo 44 letnega delalca Gnliča iz Kobilje glave i prenesli so ga v bolnico, in malo je upanja, da živ ostane.
llojanska čitalnica jo napravila velikonočni ponedeljek veselico z lepim sporedom: petjem „deklamacijo, igrama: Gluh mora biti' iu „Srce jo odkrila", s tombolo in društveno zabavo.
Ljudski popis v pazlnskcm okrilji
leln IKSO kaže 39.905 duš (proti 30.5G9 v letu 1809), 20041 moškega, iu 19324 ženskoga spola. Po občevalnem jeziku jo zapisanih .'51.427 osob za Hrvate, 307 za Slovence, 0212 za Lahe, 1662 za Rumitno, 200 za Nemce, 15 za Cehe in 4 za Poljake, drugi niso pristojni v cizlituv-slce dožeie. Ne vemo, od kod se je v tom okraju toliko Lahov vzolo.
Eskadrn, obsloječa iz fregate l.audon, kor-vet Zrinji in Friderik in kauonice Snnsego, prišla je 15. t. m. zopet v tržaško luko, da pozdravi cesarjeviča Rudolfa.
Fran V i d le, davkar.sk i uradnik v Velikovcu na Koroškem, iz Loko doma, umrl ju to dni ter v oporoki volil 1000 gl. ubogim v Loki, loOO gld. za ondotno bolnišnico, 1500 gld. za uboge dijake. Denar ostauo v hranilnici, dokler ne narasle na 3000 in 2000 gld.
Božje grobe jo obiskalo v Trstu sila veliko ljudstva. Pri sv. Justu je bilo, kakor vsako loto, ono prekrasno pelje, katero po pravici slovo za najlepšo v Avstriji.
Služba vrtnarskega pomočnika jo razpisana na sadjarskej in viuarskej šoli na Slapu pri Ipavi. Pomoćnik bo imel učence to Šole praktično podučevati o vrtnarstvu in bučelarstvu tor dobival 2y0 gld. lelno plače, poleg tega pa imel prosto stanovanje iu užitek sočivja. Kdor žolf to službo dobiti, naj se oglasi pismeno ali ustmeno do 24. t. m. pri omonjonom vodstvu.
Preč. s. Hat«' l'jčlč f konsistorijalni sve-I tovalec in katehet na državnoj meščanskej šoli, I umrl je H. t. m. po dolgej bolezni. Rajnki ju bil jako blaga duša iu vrl rodoljub. Mir njegovemu prahu!
Popotovanje v Kini. Dr. Ant. Jarc, načelnik kat. družbe za Kranjsko vabi Slovence, naj so pridružijo meseca julija slovauskej deputaciji, ki pojile v Rim sv. Očetu se zahval jat za nroilavljenje slovanskih apostolov sv. Cirila iu Metoda. Naj bi so deputaciji pridružilo obilo Slovencev.
Veteransko društvo v Trstu blagoslove ! 2 i. t. m. svoj prapor. Slavnost bo velika, ter se vršila po tem le sporedu:
V	saboto 23. aprila 18sl. — 1. Popoludne ob treh sprejem veteranskega društva iz
, Pulja — 2. Zvečer ob 71/, uri shod pred društvenim stanovanjem borsni trg št. 8, sprehod po mestu z 2 vojaškima godbama.
V	nedeljo 24. aprila. — 1. Zjutraj ob7', uri sprejem vnanjih društev ua kolodvoru. — 2. Ob !)'/„ uri, nastavljenje na slavnostnem prostoru. — 3. Sprojem povabljenih. — 4, Sprejem visoko čestito duhovščine; Nje okscelence g. baronico De Pretiš, namestnico zastaviue ku-niice in njegove ekscelenco namestnika barona De Pretisa. — 5. Slovesna služba božja pod milim nebom. — o. Blagoslovijenje zastave. -7. Nagovor predsednikov. — 8. Memohod (dili-liranje) prod c. k. namestnikom. — 9. Odhod k namestništvu in shranjenje društvenih zastav. — 40. Popoludne ob treh shod pred društvenim stanovanjem. — 11. Odhod na slavnostni prostor. — 12. Spiejem povabljenih. — 13. Ljudska zabava. — 13. V mraku odhod z slavnostnega prostora. — 15. Ob 1). uri večerja v dvorani pri „Zelenem hribu" (za ono, ki se do 18. aprila pri odboru oglasu.) Ljubljansko veteransko društvo bo sprejeto z godbo: „Naprej zastava Slave."
Za narodno gledišče v Prngl je cesar zopet podaril 10.000 gld. kar je dr. Riegor naznanil v zadnjoj seji glediščnega odbora. Odpre se to gledišče 20. maja, ko pride cosarjovič Rudolf se svojo visoko soprogo v Prago in so vde-loži ž njo prve predstavo.
Novo cerkev bodo zidali v Ljubljani v spomin poroko cesarjeviča Rudolfa. Na čelu temu podjetju je ljubljanski škof.
Sto tisoč goldinarjev je i/. Prage trgovec Jane/. Stampfl, rojen Kočovar, poslal vladi za dijaške ustanovo učencem, rojenim na Kočevskem.
PreČ. g. kanonik Mrfiol t jo zadnji teden umrl v Ljubljani. Pogreb jo bil veliki potok jako lep. Naj v miru počiva!
Slovenščina na kranjskih šolah. Uže zadnjič smo omenili, da jo naučni minister ukazal, naj se gotovi predmeti na ljubljanskih učiteljiščih učii v slovenskem jeziku. Ti predmeti so: a) na moškem oddelku: verouk, slovenski jezik, matematika iu geometrično risanje, naravoslovje, sadjarstvo, in specijalna metodika teh predmetov; b) ua ženskem oddelku: verouk, slovenski jozik, aritmetika in geometrično oblikoslovje, ženska ročna dola in specijalna metodika teh predmetov. 2. Vsi drugi predmeti se imajo podučevati v nemškem jeziku. 3. Pri poduku v petji porabljevati so imajo nemške iu slovenske pesni. i. Pri poduku v vseh predmetih se ima kolikor mogočo ozir jemati na nemško in slovensko terminologijo; enako se ima ozir jemati pri prakiičuih vajah iu s temi združenih pismenih nalogah na oba deželna jezika. Ta naredba stopi v moč s pričetkom prihodnjega šolskega leta 1881 82.
ProIVser Klnspleler v Celovcu preklirujo vest, katero smo tudi mi iz časnikov objavili, da misli iti z deputaejjo na Dunaj prosit cesarja, naj so usmili zatiranih koroških Slovencev.
Za celovškega škofa jo imenovan Peter Funder, rojen Korošec, Nemec, kanonik; hvalijo ga, da jo vrl mož.
Baron Kchvvcgel, mnogoinienovnni seki ii-ski načelnik, dobil jo plavo polo. Zdaj bo imel dovolj easa premišlja vati, kako zelo so maje Taaflejev sedež tnr račuuiti, kdaj pridejo zopet centralisti na vrh in on na ministerski stol.
ItAZNE ST VA Iti.
Dar prestolnemu dediču Rudolfu. Hobron-ski menihi so v Jeruzalemu podarili našemu cesarjoviču palico, izrezano iz posebnega lesi. Les za to palico so odrezali z nocega drevesa, ki raste tri četrt uro od Hobrona na nečem dvorišču. Pravijo, da jo tu stanoval patriarh Abraham so svojo rodbino iu Arabci ta kraj še dan danes imenujejo „Raiuot el Chalil" (brdo božjega ljubljenca). Arabci pravijo, da je Abraham pod omenjenim drevesom sedel, ko se mu jo Bog prikazal. To drovo spada v posebno vrsto gabrov, mori na okoli 22 čevljev, nekatere njegovih vej so do 48 čevljev dolgo. Iz eno teli vej je bila izrezljana omenjona palica.
* *
Avstrijske] pomorskaj trgovini preti nevarnost. Italijanski parobrodni družbi Rubaltino in Florio ste so združile in tako se je osnovala parobrodska družba, ki ima sto paruikov. Družbena glavnica znaša 50 milijonov lir ter so lahko poviša na 100 milijonov. Parobrodi ne bodo občevali le v sredozemskem morji, tomuč
tudi v vodah na vshodu ter hodili tudi v Indijo iu Ameriko. Društvo ima svoj sedež v Rimu; v Palermi in Genovi bodo ladijedelalnice, v Neaplu in llenetkah pa podružnici.
Stra en potres na hioikem otoku v egejskom morji. 3. t. m. ob polu dveh popoludno se je na tem otoku, ki ima okoli 00.000 prebivalcev ter je pod turško oblastjo, tako hudo zemlja stresla, da je tri četrtine lliosa v razvaline palo; kar pa je ostalo prvemu stresu, to so pokončali drugi poznejši, ker zemlja se še vedno trese. Grozovita poročila dohajajo od tam. Ljudje, ki so ostali živi, zbežali so iz mesta v strahu iu obupu, ter ho zbrali na pokopališčih; brez zdatnega živeža in krova trpe strašno, ker to no zudoščuje, kar so jim turške iu grške la-dije pripeljale. Poročila o mrtvih so ne ujemajo, ! čemer se pri občnem strahu in zbeganji ui čuditi, najmanjše število mrtvih je navedeno z 6000 i največje z 8000, resnica tedaj utegne v srodi biti. Nesreča je strašna.
Tudi mesto Cisme i njegovo okolico je potres popolnoma porušil, 50,000 ljudi jo brez strehe.
* * «■
Mrtvi flolobje. Peterburški časnik „Ulej, ! poroča to ln karakteristično resnično dogodho: Malo časa pred napastjo je ruski car Aleksander drugi vsak dan opazoval mrtve golobe na svojih j oknih. Car je prašal po vzroku i našlo so je, . da so je velik jastreb vgnjezdil na strehi zimske ' palače ter jo davil cesarske golobe. Dolgo so se brez vspeha prizadevali jastreba umoriti, napo-' sled so inu nastavili past. Roparska lica so je ujela za nogo, a bila jo tako močna, da je past za sabo ulekla tnr ž njo padla na dvorišče zimsko palače. To je carja zelo vznemirilo iu rekel jo: „To jo zlo znamenje*. Jastreba so polom ubili, iz kožo deli in v carski muzej postavili. | — O drugoj poraonljivej prikazni pripovedujejo „Moskovskija Vedomosti." 1. (13.) marcija ob desetih zvočor se jo videla po vsej severnej iu i srednjoj Itusiji na nobu velika zvezda z dvema repoma, ki so jo 20 minut svetila i potom naglo ugasuela. Njo krajši rop jo bil obruen proti uobu, krajši pa proti zemlji.
♦ * *
Lep čin ruskega carja. Ko jo carja Aleksandra II. bomba ranila, da se jo na tla zgrudil, pritekel jn lajtonant Navrocki, pokril umirajočega carja so svojim plaŠJem i šel brez j plašča v velikom mrazu domov. Aleksander III. I jo nato imenoval Navrockega štabnim kapitanom ter mu daroval 1200 rubljev, da si kupi nov plašč, ker stari plašč, na katerem je strjena
draga kri njegovega očota, mora si pridržati.
*
* *
Za dunajskega viijega ikofa je bil imo-novan kremsiiiilnsterski opat Gauglbauer, no pa vojni škof Gruša, kakor smo poročili. Poslednji
imenovanja ui hotel sprejeti.
*
• *
Ruski car Aleksander II. je zapustil 48 milijonov rubljev premoženja v gotovini, Is milijonov druge j svojej soprogi, ki so je sirtu popolnoma odpovedala, iu 30 milijonov sedanjemu 1 carju.
* * *
Posnemanja vredno. K policijskoj sodniji v Moskvi ho prišli prod nekaterimi dnomi štirji krepki delalci, založeni, da so onemu tovarišu 25 palic našteli. Ko jo pretepeni, ki jo bil lo-Žitelj, natanko razložil, kako so ga natopli, vpra-' šal jo zatožono sodnik, ali so morejo opravičiti. Iu ti so sodniku izročili pismeno pogodbo, katero so nedavno sklonoli so svojim tovarišem; v pogodbi jo bila določba, ako bi se kodo izmoj njih u pijani I in vslod tega delo zamudil, da imajo drugi pravico, našteti mu jih 2f». Po določbah to pogodbe jo bil kaznovan. Sodnik jo potem izrekel in sklenol sodbo, da založeni niso vredni kazni, ampak pohvalo.
Poslanica.
Podpisani izrokam tu javno zahvalo glavnemu zastopu banke „Slavijo" za točno izplačan jo malo škodo, ktero sem imel po požaru dno 20, februarja 1881, po odbitih samo 54, beri šiirin-pedeset krajcarjev troškov za poštnine, čo tudi nisem bil šo niti polu krajcarja zavarovalnine plačal ker mi je bil trimesečni obrok za plačevanje zavarovalnine pri voljen.
Gorko torej priporočam vsem, naj svoje posestvo proti škodi po požaru zavarujejo pri banki „Slavji" v Pragi, tem izvrstnem narodnem zavodu.
Golac dno 3. aprila 1881.
JAKOB IVANClO.
ID-u-najslEa Bcrsa
dne li). aprila.
Knotni drž. dolg v bankovcih . 77 gld. 90 k Knotni državni dolg v srebru . 78 „ 05 „ 100 državnih mark . . . . 57 , 50 •
ED I NO S T
Zlata renta.......04
1860, državni zajem ....	1.12
Delnice narodne banke . . .	hj?
Kreditne delnice.....-liti
London 10 lir sterlin . . .117
Srebro........—
Napoleoni..............O
C. kr. cekini......5
(fl-
ori
Ud
r.o 85
31 54
kr.
Na sto tisoč ljudi
ve hvalo za lepe, goste lase edino obstoječej c. kr. in kr. ogersko izk ljući j ivo priviligiranej
Esenci za lasno in faradno rast9
ki tudi grinte brez sledu prežene, kakor k njej s pad a joče j pristnej potnadi iz štajerskih planinskih zelišč, uli orehov iz c. k. in kr. ogerski izkljufiljivo priviligirane fabrike
H. A. Herdllčka
NA DUNAJ f.
WIEDEN, IIAUPTSTRASSE ŠT. 3G
To nepresegljivo sredstvo je moja mnogo imenovana esenca en lasno in brad no rast, ki pri pravilnoj rabi in s prideto pomado iz štajerskih planinskih zelišč ali orehovim izlečkom uže v kratkem času celo na najbolj golih krajih napravi goste lase prejšnje barve! Mnogo mladih mož ve hvalo za lepe polne brade inojej esenci za lasno in bradno rast, Ce lasje lo izpadejo, vpliva uže v osmih dneh. pri grintah uže po trikatnej rabi P, 'ar nič ško-	^vitlorujavo
dljiro in naj- ^/j^HtV v \Q minutah boljše barvilo	\ P0^poroštvom;
za lase ^ Kop-	sivim, celo sne-
pitzinal (brez MH^SBi žnobelin lasem p rim ešanega^^V JI^^B daje popolnoma svinca) ki bar- V^k jfm črno svitlobo. va v vseh bar-	r y Pri rabi lasnih
vahčmorujaro ^i^jr barvil priporočam posebno svoj „Koppitzinal", pristno, dvojno močno pomado iz orehovega izlečka, tudi (v kozmetiki) pomado v palčicah, kakor tudi najbolj moja olja iz orehovega izlečka za barvanje in lasno rast.
Moja cen. kr in krulj. ogeraka UključlJIvo prh.
Esenca za lasno in bradno rast
ozdravlja v vseh primerljajih bolne lasne korenike popoluoma in v najkrajšem času zagotavlja do najposnejše starosti zelo goste lase, vpliva prav prijetno na glavno koio, brnui od vsako gihtične in revmatične glavoboli in odpravlja vse kožne nesnage. Resnica je, da je dobilo stotero osob, ki so bilo popolnoma brez brade ali plešaste, uže od enega do treh mesecev, v primeri tedaj v neverjetno kratkem Ca s«, lepo in gosto polno brado, ali goste polne lasi''. Zadevajoče mnoge zahvalnice so razstavljene:
Naročila naj se pošiljajo gluvncj zalogi ces. in kr. ogerski izklj. priv. esence za lasno iu bradno rast
Marijo Ane Hcrdlička
c. k. in kr. ogersk. izklj. posest niči privilegija *Wieden, Ha-uptstrasse 3e
NA DUNAJI.
Cenik:
4 velika alabastrova steklenica dvojno močue esence za lasuo iu
bradno rast.......3 gl, r»0 kr.
1 majhna.......2 „ —
1 Alabastrova steklenica pristne pomado iz štajerskih planinskih zelišč.........1
1	Alabastrova steklenica pristne pomado orehovega izlečka za
obnovljenje las......»
Pristno lasno barvilo „Koppit-zinal" za rudečo, črne, rujave, ali svitlorujave št. I (plavo) št.
2	(rumeno) oho steklonici s pladnjem a in krtačama velja . 1 steklenica olja orehovega izlečka za ponovljenje las . . . Pomada orehovega izlečka ko-smetik v palčicah ....
NaroČila iz inozanstva ali domačih dežel se proti pošiljat vi ali povzetji ročno in naglo vrše.
Zavitek 30 kr. več.
24—2
f)0
4 . —
- „ BO
Biraria Nazionale
Podpisani vljudno naznanja, da je prevzel zgoraj imenovano pivarno, v katerej se dobiva dobro pivo, izvrstno istersko vino po ceni, dobra kuhinja in točna postrežba,
Lastnik, društvo „EDINOST", — Izdatelj iu
ter se posebno narodnjakom priporoča,
A\TO\ &AKF
gostilničar	(O—fi)
Xini<*k» zdravilo.
Temeljita pomoć
vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni.
Ohranjenje zdravja
naslanja se večjim delom na čiščenje in snažniji sokroriee iu krvi in na pospeševanje dobrega prebavi jenja. Najboljše za to sredstvo je
dr. loza življenski balzam.
Življenski balzam dr. lloznv odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti oživi vse pri bar a nje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, bije vanje, krč v .želodci, zašli lijenost, zlato žilo, preobteženje želodca s jedili itd., jo g0'ovo in dokazano domače sredstvo, i se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega upi i vati ja obče razširilo.
I velika sklenica I gl, pol sklenice 50 kr.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja sc na franki-rane dopise na vse kraje proti poštnemu por zetju svote.
Prečastni gosp. Fragner!
Naznanjam Vam, da je od Vas prejeti Dr. Rozov življenski balzam storil pri meni najboljši uvpeh; že eno leto ga rabim, in od tega časa je moje zdravje stalno dobro,— Oetiri leta sem živim v Slavonji, in poleti vlada tukaj tako huda mrzlica, da ae me je vsako leto lolila; toda leta 1871» sem jo s pomočjo Dr. Rozovega življenskega balzama odvrnil; prej me je mučila slabost želodca, a zdaj je ponehala. Vsled tega sem ta balzam mnogim nasvetoval, in vsakemu je v korist; bom ga dalje vsem priporočal.
Rlagovolite mi spet tri veliko steklenice Dr. Rozovega življenskega balzama poslati.
S spoštovanjem Vam udani sluga Štefan To bi, mašiuski ključar v Egmeose, pošla Koska S V AR JEM JE! "M
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, naj povsodi izrečno dr. Rozov življenski balzam iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življenski balzam, iu ne izrečno dr. Rozovega življenskega balzama.
Pravi dr, Rozov življenski balzam
dobi se satno v glavnej zalogi izdelovalca li. Fragner-ja, lekarna ,k črnemu orlu" v Pragi, Kcke der Spornergasse Nr. 205—3. v TRSTU: P. Prcndini, lekaruičar; ti. Forabosehi, lekaruičar, Jak. Scrravallo, lekar-ničar.
V	GORICI: G. Cristofoletti. lekaruičar; G, li, Pontoni, lekarničar. VOGLEJI: Vatu aso d' Elia.
V	ZAGREBU: Sigm. Mitlbaeh, lekarničar. Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega življenskega balzama.
TAM SE TUDI DOBI: Pražko domače mazilo
zoper bule. rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bulah vsako vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmaščenji, pri morski (mrtvi) kosti , zoper revmatične oteklino in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, rokah, v ledji, čo si kdo nogo spaline, zoper kurja očesa in potno nogo, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekočo rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Raba jo priprosta; mazilo (žavba) sc namaže na platneni robec in se pritisne na bolno stran. Čez 4_o—8 — 12 ur se naredi nov flašter. — Zaprto bulo iu otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso ognojico na-se, in rano ozdravi. To mazilo jo zato tako dobro, ker hitro pomaga, in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna ognojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa iu obvaruje pred snetoin (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazil no poteši. Odprte in tekoče rane so morajo prej z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanjo prilepi.
Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Halzani za uho.
Skušeno in po muozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost iu po njem se dobi tudi popolno uže zgubljeni sluh. 1 skleuika 1 gl. a. v.
Wiihelmov
hladilni, protirevmatićni
kriči stilni čaj.
ki ga izdeluje
Franc Wilhelm,
hi •ar r Neunkirchen (Dol. Avstr.)
ju dobro zdravilo /oper krč. t r nanjo, otročje žilo, zoper Kantarano trdovratne bolezni, /opor odprto rane, /opor hraste in upolske bolezni, zoper mazulja po životu in na lici, gobe, sili-iitične oteklino, zoper prebasana jetra in obisti, zoper zlalo žilo, in zlatenico, /opor bolezni v Jitčili, /opor bolečino i kitah in žilah, zopor tiSčanje v zolodou, zopor zaprtje vetrov in spodila telesa, tiščsnjo vodo, polucijo, možovno slabost in ženski tuk, /opor škrofelino in bra-murko i ji take bolezni.
Na tisočo pohvalnih pisem to potriujo. Spričevala pokažemo zastonj, če kdo zahteva,
Zaboji so razdoljeni na osom kosov, vsak kos za 1 goldinar, kolek in zavitek slano 10 kr.
Varovati sc je ponarejenih izdelkov, zato Mij se i;lcda nase marke, ki so v mnogih državah postavno branjene.
Prodajo pa ta čaj: v Ljubljani: l"eter IjiiNNiiig V Trstu. .Ink M«*rrnviil|<» in D,d. |il. Iiritfiilmrft lekarja O—.i
I MpoinladaiiMko zdravilo
—= Nrebrar v Oorlcl s=r—
ulico Morelli štev. 17,
priporoča vis. častiti duhovščini cerkveno orodje najnovejše oblike, ki je ima že napravljeno ali jo hoče napraviti kakor so bo želelo, namreč:
Tudi se pri njem staro cerkveno orodje v Oflnju posrebri, pozlati, izčisti in popravi; zavezuje se tudi, da bo vse po poslanih narisih, kakor se mu blagovoli naročiti, v kar naj bolj mogočo kratkem času in po nizki ceni izgotovil.
Na blagovoljna vprašanja se radovoljno odgovarja iu vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto pošilja.	|0—2
ROČNI MLINI
STISKALNICE ZA GROZI) J K
in za konserve iz sadja.
Sesalke vseh vrst
Plinovi motori
©ttOTTi
popolnisa in bolj ekonomična sistema.
Železni cevi
Stavbeni stroji.
SCHNABL d. C.
V Trstu VIA CARINTIA 17.
Ravnanje z vinom
se djansko uči v novo izdani knjigi z recepti, ktera obsega: navod k požlahtenju kislega, pustega natornega vina, nnpravljanje vina brez grozdja: vina iz drožij (iz 100 litrov 1000 litrov) s pristavkom popolnoma zdravih 6novi za ceno domačo pijačo, in fina vina v lu teli je dalje naredbo umetne prav dobro pijače it sadu, vinskega očeta, očetove esence, žganja, ruma, likera, sadnih izlečkov, drožij, dišav, zdravilnih špiritoznih balzamov, mjila, in nad 1000 trgovinskih stvari, ktere dajejo več ko 100 °/0 dobička. — Cena 3 H. — Naročuje se z gotovim denarjem ali poštnim povzetjem pri: Marija llrdlieka, c. k. priv. lastnica, Wien, Wiedou, Hauptstr. N. 36, I, Stock 34. —	(24—6)
Darovi	Darovi!
za važno v Kakemu!
praznike!	prazniko
Ker jo na kant prišla velika to\arna za britansko srebro, so bo zavolj velikih dolgov in sptoSncga izprszne-nja prostorov vsa volikanska zaloga razprodala
NT za odstotbo pod ceno tedaj skoaj zastonj.
Cela mizna oprava i/, britanskega srebra, ki jo prej stala 28 gl., dobi so zdaj za 8 gl. tor se garantira da bo bela ostala, (S toml 8 ||. jo samo dolo komaj na pol plačano.) In sicor so dobi: C miznib nožev iz britanskega srebra zostrino j. jokla
0	vilic iz britanskega srobta, težko in fiine sorto, 6 laikih žlićio i t britanskega srobra.
(i najliannejih žličio za kavo, iz britanskega srebra,
1	mlečna zajomalnica iz britanikega srebra,
1	zajcmalnica za juho iz britanskega srobra, O finih tao za dosert.
2	lepa svečnika,
3	jainlh kozaroev,
0	lopo izdelanih tac.
(i kristalnih podlog za nože.
1	posoda /a sladkor,. 1 prcsnjalnik za čaj
ii iino taco za sladkor, Skup: &4 kosov
Vsi ti krasui Izdelki se dobijo zn 8 II.
Naroči so ali s poštnim povzotjoiu. ali p« da se donnr naprej pošljo, pri nas:
Britaniasilbor-Depot
C. Langei
Wien
II. oboro Donaustrasso 77. Ako bi blago no ugajalo, so v 8 dnoh in plačana svota povrno.
vzamo nazaj, Iti—3
PRISRČNO ZAHVALO
Izrekam podpisani vaej «os|mmII. ktera Je v tako o lil I n eni številu »kazala poslednjo tnut moji ranjel predragi soprogi
Jožefi mum
KO J KM (i A Iti! IIŠČIK
o iijenein pokopu v soboto IG. uprlla.
Kodi vsem priporočena v blag spomin. V Bazovici 17. aprila 1881.
MIHA ITHBAX<<IC< soprog.
Tisk. Sinov K. Amati v Trstu